List 30. Gospodarske stvari. Izvršilne določbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko. V 20., 21., 22. in 23. listu „Novic" t. 1. smo pri-občili postavo „o napravi novih zemljiških knjig v voj-vodstvu Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig." Z današnjim listom začnemo s priobčenjem izvršilnih do-ločeb, katere je ministerstvo pravosodja dne 18. maja tega leta izdalo. Ukaz ministerstva za pravosodje, s katerim se vsled §. 37 postave od 25. marca 1874 dež. zak. št. 12, potem na podlagi člena V. vpeljavne postave k splošni postavi o zemljiških knjigah od 25. julija 1871 drž. zak. št. 95 in §. 31 postave od 25, julija 1871 drž. zak. št. 96 razglašajo izvrsivne določbe o tem, kako se imajo na-pravljati, popravljati in voditi zemljiške knjige v vojvodstvu Kranjskem. Pripravne naravnave. §. 1. Predsednikom sodnij prve stopnje je, urediti, kedaj se ima pričeti in kako zaporedoma vršiti delovanje o napravi zemljiških knjig po dogovoru z okrajnimi sodnijami. To delovanje se v posamesnih občinah ne more poprej začeti, da se z ozirom na te občine dovrši popravljanje katastra, kakor to veleva postava od 24. maja 1869 drž. zak. št. 88. §. 2. Pri razsodbi, kako se imajo dela zaporedoma vršiti v tistih občinah, v katerih je popravljanje že dovršeno, se ima ozir imeti na eni strani na delavne moči, s katerimi je moči razpolagati, na drugi strani pa na potrebšine obrata. Kolikor je mogoče, si je prizadevati, da se delovanja za napravo zemljiških knjig začno brž ko je mogoče po tem, ko se je kataster popravil, posebno v tistih katasterskih občinah, v katerih je posestni stan podvržen pogostnim premembam. O dvombi je tistim občinam prednost dati, v katerih je previdoma moči dela hitreje dovršiti. §. 3. Sodniški uradnik, kateremu se je naročilo, za kako občino zemljiško knjigo napraviti, naj da najprej narediti posnetke naznanilnih načrtkov, izpustivši imena posestnikov v istih navajenih. Te načrtke je rabiti namest katasterskih map. Potem je pripraviti vse drugo gradivo, katero se mora snemati iz katastra ali iz zemljiških knjig. Pri tem se je ogibati obširnega prepisovanja, če jo mogoče isto nadomestiti po okrajšanih naznanilih. §. 4. V kazalo (spisek) nepremičnin, ki je napraviti v obrazcu I, se imajo najpoprej vpisati sja^zjbine parcele po delih (partih) vvrščene v aritmetičnem po-vrstnem redu s zaznambami, katere so v pregledanem (revidiranem) katastru zapopadene, napolnovaje ob prvi rubriki. Vrh tega se morajo v zapisu, narejenem po obrazcu II razvidne storiti številki katasterskih parcel, katere so za vsacega posamnega posestnika vpisane v revidiranem katastru. Abecedno kazalo posestnikov je napraviti po obrazu III in je prva rubrika napolniti. §. 5. Razun v §. 3 imenovanega gradiva se imajo nabirati na pripravni poti vse druge date (reči), katere se rabiti morejo pri lokalnih pozvedbah (pozvedbah na mestu). Pri tem naj se posebno porabijo sodniška pisma, če je to doseči brez obširnega preiskovanja. §. 6. Kedar so priprave že tako dalječ prišle, da se more doba za začetek napravljanja zemljiške knjige približevaje določiti, je treba z občinskim predstojnikom (županom) se dogovoriti, da se narede vse naravnave tako, da se morejo izpeljati vsa dela, katera se tičejo napravljanja, brez zapreke in brez pomenljivega nadlegovanja v gospodarstvenem delovanji ljudstva. Občinam in posamnim strankam, katere žele delovanje pospešiti, se more na voljo dati, da same preskrbe potrebne pisarske moči v razpolaganje. §. 7. Županu se morajo dati potrebni zaukazi, da on povabi zemljiške posestnike bivajoče v občini. Ta povabila se utegnejo tudi ustmeno dati. Dalje se morajo napraviti pripravne pozvedbe, da je moči, v pravem času narediti sodniška povabila in postaviti zastopnike, katere postavlja okrajna sodnija. (Dalje prihodnjič.) 242 Izvršilne določbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko. (Dalje.) Tek pozvedovanja. §. 8. Pozvedovanja naj se najprej vpeljejo s tistimi posestniki, kateri so v pripravljenem kazalu vpisani. Pri tem se je držati abecedne vrste, ako ne priporočajo oziri na koristnost drugačnega ravnanja. §. 9. Obravnavo, katera se je vpeljala z enim po-samnim posestnikom , je raztegniti praviloma brez pre-nehljeja čez vse nepremičnine , katere ima on kot sa-movlastnik ali sovlastnik. Ako je nepremičnina v razmerji sovlasti, se morajo sovlastniki poklicati ter se ž njimi dognati obravnava, kar se tiče nepremičnin stoječih v sovlasti. §. 10. O začetku vsake obravnave je posestniku najprej posestvo za nj v katastru vpisano naznaniti s pomočjo pripravljenih zapisov in naznanilnih načrtkov. Naj se napravi ogled na mestu, nekoliko to zahteva odvrnitev dvomb in posebno dokaz istosti nepremičnine. §. 11. Ako kateri posestnik povdarja, da ima parcele, katere še niso v revidiranem katastru na njegovo ime vpisane, ali če se pokaže, da so parcele, katere so na njega vpisane, posest druzega , tedaj se morajo do-tične stranke poklicati, če je to potrebno v pozvedbo razmerja. Vsakakor so pa take prenaredbe v razvid postaviti za obravnave, katere se imajo pozneje vpeljati z do-tičniki. 243 §. 12. Ako se iz pozvedeb kaže, da je kaka ka-tasterska parcela svojo, v naznanilnem načrtku popisano podobo premenila ali po razdelitvi ali iz drugih vzrokov, tedaj se mora — ako se ni zdajšnja podoba izmerila od zvedenca k temu poklicanega, ,ali se ne more nadomestiti po že narejenem načrtu — ta prememba, katera je postala, odkar se je bil naredil naznanilni na-črtek, tako popisati, da je izvedencu mogoče, isto razvidno storiti v načrtku. (§. 26.) V namen tega popisovanja se posebno priporoča, da se nova omejitev parcele tako določuje, da se oddaljitev končnih pik ravne črte ali več ravnih črt, iz katerih obstoji nova meja , naznani iz dveh v nazna-nilnem načrtku vidljivih pik. Ako se je na pr. parcela A, B, C, D razdelila po črti E, F v dve novi parceli, zadostuje , da se ta nova črta na mapi zarisati more, že to, da se določuje oddaljitev pike E od A in B in pike F od C in D. Ako bi pa bila ta rnejm Črta razvezati v več ravnih E G, G H in H F, bi se moralo razun pik E in F tudi pika G določiti s tem, da se izmerite črti A G in B G, petem določiti pika H s tem, da se izmerite črti C H in D H. V popisu se imajo navajati določbe dolgosti na podlagi me>, katere je do- črt, kakor na priliko v črte tičnik sam naredil ali za prave spoznal, ter se utegnejo napraviti te mere z mersko verigo. Popisu je pridjati pojasnilni načrtek, v katerem se morajo številke mejnih parcel razvidne storiti. §. 13. Ako se kaže, da je kaka parcela, katera je vpisana v katastru, popolnoma zginila po kakem na-tornem prigodku, ali če se najde kaka parcela, katera se ni bila v katastru vpisala, ali Če se kaže, da so po razdelitvi nove parcele postale, ali da to, kar v katastru stoji, glede na popisne številke poslopij in na obdelovalni način ostalih zemljišč ni resnično, tedaj so te pre-naredbe razvidne storiti v kazalu nepremičnin. (Dalje prihodnjič.) 250 Izvršilne določbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko. Tek pozvedovanja. (Dalje.) §. 14. Na novo najdenim parcelam je dati številka, katera se sklepa s poslednjo parcelno številko katastra v aritmetičnem povrstnem redu. Ce se je po razdelitvi pomnožilo število parcel, se imajo nove parcele zaznamovati s številkami v drobcih. Ako je bila stara parcela, katera se je razdelila, zaznamovana s celo številko, tedaj se vzame ta številka za štelnik drobca, ter se mora ž njo zaznamovati vsaka po razdelitvi na novo napravljena parcela; imenovalniki tega drobca se določujejo pri 1 začenši v aritmetičnem povrstnem redu. Ce bi se bila na pr. parcela, ki je s številko 50 zaznamovana, razdelila na tri dele, tedaj se morajo nove parcele zaznamovati 50/l 5% in 5%* Ako je bila pa stara parcela zaznamovana z drobcem, na pr. z l0/4, tedaj gre ta podrazdelitev tako dalje, da se imenovalniki novih drobcev v aritmetičnem povrstnem redu sklepajo z imenovalniki drobcev, kateri stoje y katastru. Če je tedaj parcela 10/4 na tri dele razdeljena, se mora ena novih parcel zaznamovati z 10/4, drugi dve pa — ako so se drobci 10/5 do 10/s porabili v katastru za oznambo drugih parcel — z ,0/9 in 10/10. Kar se tiče zaznamovanja parcel po obdelovalnih vrstah, če bi isto potrebno bilo, je rabiti imenovanje (terminologija), kakor je isto predpisano po §. 16 postave od 24. maja 1869 drž. zak. št. 88. §. 15. Vse po lokalnih pozvedbah na novo narejene zaznambe parcel po številkah ali po na vaji obdelovalnih vrst imajo kot začasne veljati dotle, dokler se ne spravijo v soglasje s katastrom, ter se morajo vpisati v kazalo nepremičnin med oklepi. Ta zaznamek z oklepki naj se obdrži VBelej, kedar se pozneje rabi tako začasno zaznamovanje. §. 16. Premembe, katere so se po lokalnih pozvedbah opazile glede na število in podobo katasterskih 251 parcel, potem popis teh prememb (§. 12), ki zadostuje za popravljanje naznanilnih načrtov, dalje vse z ozirom na zaznamovanje parcel narejene prenaredbe (§§. 13, 14) se imajo v razvid postaviti tako, da je vse to pripravno za poročilo oblastniji, kateri se je naročilo, kataster popraviti. §. 17. Potem, ko se je ustanovilo število, lega in zaznamba parcel, katere so v posesti kake stranke, so pozvedbe raztegniti na druge, za naredbo zemljiške knjige potrebne reči (§§. 19, 20 dež. zakonika od 25. marca 1874 dež. zak. št. 12.) Kar se tiče predmetov teh pozvedeb, se je pri vseh obravnavah držati tistega povrstnega reda, ako ne priporočajo oziri na koristnost drugačnega ravnanja. §. 18. Pozvedbe naj se vodijo na svojemu namenu primeren način, ter se morajo pri tem pred očmi imeti določbe postave o napravi zemljiških knjig od 25. marca 1874 dež. zak. št. 12, držeč se splošnje zemljeknjižne postave od 25. julija 1871, drž. zak. št. 95. §. 19. Po vsaki obravnavi naj se vsi postavki, kateri se po tej obravnavi za rešene spoznajo, vpišejo v kazalo neprimičnin in posestnikov, ob enem naj se pa, Če bi treba bilo, kazalo dopolni in popravi. Po dokončani obravnavi z osebami vpisanimi v kazalu posestnikov je dognati obravnava z ozirom na tiste nepremičnine, katere, kakor se iz njih kazala vidi, Še niso rešene. Protokoliranje (zapisovanje v protokol). §. 20. Kedar se protokolirajo posledki pozvedeb, se utegne nakazovati na gradivo, katero se je nabralo pri pripravnem delovanji, na pr. sklicevaje se na §. 4 od št. 2 tega ukaza navedeni vpis ali na posestno polo, ki se je pripravila pred začetkom naredbe (§. 22), ter ni treba ponavljati v njih zapopadenih dat, ako se je pri pozvedbah dokazalo, da so te date popolnoma v redu. Ce se tako nakazovanje nanaša na druga pisma, je to storiti na tak način, da je istost postavka, na katerega se je nanašalo, zanesljiva in se postavek lahko najde. Vsakakor se pa morajo v protokolu prav v kratkem zaznamovati podlage, na katere se opirajo pri pozvedbah iznajdene lastninske pravice, utesnitve v razpolaganji, potem s kako nepremičnino zvezane pravice in zemljiške služnosti, kar se mora vse vpisati v zemljiško knjigo, in na katere se opira naprava zemlje-knjižnega tela. Na enak način se imajo navajati vse bistvene pri-volilne izjave strank. Ce so se bile vpeljale natančne dejanske pozvedbe, naj se pri protokoliranji posledkov tudi navajajo podlage, na katere se oni opirajo. Ako stranke razločno zahtevajo, da se posamni izreki, ki pravno pomembo imajo, zapišejo v protokol, se jim ne more to zabraniti. §. 21. Protokoliranje se more vršiti ali na posam-nih polah, katere se za vsako obravnavo posebej odločijo in sešijejo po končani obravnavi, ali v zaporednem obravnavnem protokolu. Tudi v poslednjem primerljeji je, kar je mogoče, za to skrbeti, da se obravnave, katere so med seboj v zvezi, ne ločijo v protokolu , tudi ne, ko bi se njih vpisovanje pretrgati moralo. Stranke morajo podpisati vsako obravnavo, katera se njih tiče. Ako je protokol jako obširen , se morajo zaznamovati strani s številkami, ter se narediti imenik (register), da se lože najdejo posamne obravnave. (Dalje prihodnjič.) List 33. Izvršilne določbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko. (Dalje.) Sestavljanje posestnih pol. §. 22. Posestne pole se imajo med tem, ko trajajo lokalne pozvedbe, pripravljati, če se d& to izpeljati, brez zakasnjenja teh pozvedeb. To pripravljanje se utegne že zgoditi ob času pripravnega delcvaoja za na-redbo zemljiške knjige z ozirom na tista zemljeknjižna tela, o katerih se za verljivo vzeti more, da ne bodo date, katere se imajo povzeti iz katastra in javnih pisem, pri pozvedbah potrebovale niti popravka, niti dopolnitve. Posestne pole, katere se niso sestavile že pred končanimi pozvedbami, se morajo sestaviti na sedežu okrajne sodnije, katera je pristojna za pozvedbe. §. 23. Posestne pole naj se naredi v obliki zem-ljeknjižnih vložkov, če se more za verljivo vzeti, da se pred začetkom zemljiške knjige ne bode spodbijalo to, kar je vpisati. Razen tega primerljeja je na vrhu prve strani zapisati ime posestnika z datami vred, ki se nategujejo 258 na njegovo osebo; za drugo vpisovanje je pa rabiti obrazec, ki je predpisan za imovinski list. Vpisi v posestne pole se morejo zaklepati s prečno črto, katera se potegne čez celo stran. §. 24. Posestne pole, Če obstoje iz več listov, se morajo tako sešiti, da ni nobene nevarnosti, da bi se raztrgale po pogostni rabi. Iste se morajo zaznamovati s številkami, in njih številke se imajo zapisati v kazalu nepremičnin in posestnikov. §. 25. Pogled v posestne pole, katere so v zvezkih srednje velikosti skrbno hraniti, kakor tudi v druga pisma, tikajoča se naprave zemljiških knjig, se sme dopustiti samo pod nadzorom za to postavljenih oseb. Popravljanje načrtkov. §. 26. Predno se posestne pole razpolože v splošni pregled, se mora kak potreben popravek naznanilnega načrtka, za kar je treba strokovne znanosti, včiniti po priseženem geometru (zemljemercu), ali če bi tacega ne bilo dobiti, po kakem drugem zvedencu pod sodniškim nadzorom. Kedar se popravlja naznanilni načrtek, se morajo črte, katere so popraviti, in parcelne številke, katere so zbrisati, z majhnimi prečnimi Črtami prekrižati, nove črte, kakor tudi nove številke stavbinih parcel pa s črno barvo. Ce bi po tem vpisovanji razločnost prišla v nevarnost, se mora dotični del načrtka ponoviti v prilični zvekšani meri na praznem prostoru načrtkanega lista ali na posebnem listu; pri tem je razločno zapisati, kako je lega te parcele proti mejnim parcelam. Tam, kjer se je načrtek popravil, je zapisati, da se je mera zvekšala. Obrat s kataster sko oblastnijo. §. 27. Ko so se končale vse lokalne pozvedbe, se imajo vsi zapazeni popravki, kateri se nategujejo na date katastra, naznaniti oblastniji, kateri je izročeno popravljanje katastra (§. 16), in ob enem je ta oblastnija po-prašati, ali se morejo obdržati začasne zaznambe, katere so se bile izbrale o lokalnih pozvedbah. Ako pride od te oblastnije privolilen izrek, naj se prečrtajo oklepki, pridjani začasnim zaznambam. Ce je pa naznanilu te oblastnije potrebno, te začasne zaznambe popraviti, se mora to tako včiniti, da se doseže soglasje s katastrom. Napredovanje drugih del, za napravo zemljiške knjige potrebnih , se pa ne sme zadrževati po tem dopisovanji zarad izbiranja zaznamb. Sestavljanje zemljeknjižnih vložkov. §. 28. Za sestavljanje zemljeknjižnih vložkov je rabiti liste iz prav trpežnega papirja, ki imajo natiskane rubrike; ti listi se imajo dobiti po zaukazih, katere bo dal predsednik sodnije prve stopinje. Vsak list in vsaka stran, ki je odmenjena za imovinski list, lastninski list ali bremenski list, se bo v 1. primerljeju zaznamovalo s pismenko A, v 2. primerljeju s pismenko B in v 3. primerljeju s pismenko C. (Dalje prihodnjič.) 274 Izvršilne določbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko. (Dalje.) Imovinski list. §. 29. Imovinski list obstoji iz dveh razdelkov in se ima urediti po obrazcu IV. Prvi razdelek ima obsezati nadpis in dele zemlje-knjižnih tel. V drugem razdelku se zapišejo pravice, zvezane z zemljeknjižnim telom, zemljišne služnosti, pristojne gospodujoči imovini, ter se mora vse vpisati, kar je določeno za imovinski list. Oba razdelka imovinskega lista utegneta, če je treba, biti na odločenih listih, ali na obeh straneh enega in istega lista, ali na eni in isti strani. §. 30. Vsaka katasterska parcela je praviloma vpisati v prvi razdelek imovinskega lista kot posebni postavek. Če je pa več katasterskih parcel skupaj v eni fizični celoti, na pr. v kaki njivi, gozdu, travniku, hiši, dvorišu in vrtu, se imajo iste vpisati kot en sam postavek , in parcelne številke se postavijo v rubriki za nje odločeni druga zraven druge. §. 31. Ako leže deli enega zemljeknjižnega tela v več katasterskih občinah, naj se deli odločeni po občinah navedejo v prvem razdelku imovinskega lista. Številke parcel, po katerih se vrstijo postavki, se imajo za vsako občino od konca začeti. Predno se naštevajo parcelne številke, se mora postaviti ime dotiČne občine in sodniškega okraja. Imenovanje sodniškega okraja odpade pri tistih občinah , katere leže v okoliši tiste okrajne sodnije, pri kateri se vodi zemljiška knjiga. Potem ko so se naštele parcele, spadajoče k eni katasterski občini, naj se pusti primeren prostor za poznejše pripisovanje. §. 32. Kazalo nepremičnin, katere spadajo k zemljeknjižnim telom, ki so vpisana v drugi zemljiški knjigi, in katero kazalo se mora vložiti v zemljiško knjigo (§. 31 deželne postave od 25. marca 1874 dež. zak» št. 12), naj se sestavi po obrazcu V. Ako je vložiti v zemljiško knjigo več tacih kazal, se ista zaznamovajo z rimskimi številkami. §. 33. Ako je potem, ko se zemljiška knjiga odpre, vsied kacega zemljeknjižnega uradovanja potrebno, da se prenaredi kaka parcelna številka ali kaka druga zaznamba parcel ali kak popravek mape, tedaj je glede na začasne zaznambe, na izsledbo stanovitne zaznambe, na popravljanje map in na obrat z oblastnijo, pod katero kataster stoji, postopati po §§. 14, 15, 26 in 27 tega ukaza. §. 34. Prenaredbe v datah, katere obseza rubrika, določena za zaznambo parcel (hišna številka, obdelovalna vr3ta), se imajo službeno zapisati na podlagi naznanila, narejenega od za to poklicane oblastnije, tudi potem, ko se je zemljiška knjiga odprla, v imovinskem listu, in če je treba, tudi v mapi. To isto velja za prenaredbe, katere so se naredile v katastru o parcelnih številkah, če se te prenaredbe v zemljiški knjigi tako izpeljati dajo, da jih knjižni stan ne ovira. Za taka ovirek se mora imeti, če so se parcelne številke prenaredile v katastru zarad kake razdelitve, katera v zemljiški knjigi še ni dovršena, in če se obsežek na novo narejenih parcel ne sklada z mejami kacega zemljišča, katero je v imovinskem listu zapisano kot samostalen postavek. Ako se taka prenaredba v zemljiški knjigi ne da izpeljati, se mora naznanilo, ki ga je dala katasterska oblastnija o prenaredbi mape, hraniti pri zemlje knjižnem uredu tako dolgo, da nastopijo pogoji, pod katerimi je moči razvidno storiti prenaredbo v zemljiški knjigi. §. 35. Ako se nahaja pri zemljeknjižni sodniji naznanilo, da se je v katastru včinila kaka zemljišna razdelitev, utegne stranka, katera pozneje prosi za tej razdelitvi prilično zemljeknjižno pripisovanje in odpisovanje, nanašati se na date, katere so v onem naznanila za zaznambo ločenega kosa zapopadene, ter stranki v tem primerljeji ni treba prinašati posebnega načrta delitve. Lastninski list Lastninski list je sestaviti po obrazcu VI. V tistih primerljejih, ko sta oba razdelka imovinskega lista zapisana na eni in isti strani enega lista, se utegne lastninski list zapisati na drugo stran tega lista. (Dal. prib.) 290 Izvršilne določbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko. (Dalje.) Bremenski list. §. 37. Bremenski list je vrediti po obrazcu VIL Isti mora obseči najmanj dve strani. §. 38. Ako se je pri lokalnih pozvedbah izsledilo, da obstoji kaka zemljiška služnost, katera se drži ka-cega zemljeknjižnega tela, katero dozdaj še ni bilo vkajiženo (v zemljiški knjigi vpisano), se mora pred bremenskim listom vložiti list, ki ima rubrike bremenskega lista, z nadpisom ,,stara bremena" §. 19 in vanj zapisati služnost. §. 39. Če je pa zemljeknjižno telo, glede katerega se je pri lokalnih pozvedbah izsledila na novo kaka zemljiška služnost, že vknjiženo, tedaj se mora ta služnost vpisati v navadni bremenski list po vsih drugih, tega zemljeknjižnega tela se držecih bremenih, katera bremena se imajo službeno prenašati. Služnost se po tem takem vpiše še le tedaj, ko se je zemljiška knjiga odprla, ter se mora dotle v razvidu imeti v posebnem, za to odločenem zapisku. Prenašanje zemljeknjižnih vpisov. §. 40. Vpisi, kateri se službeno prenašajo iz zemljiške knjige v na novo sestavljene zemljeknjižne vložke, se morajo zaznamovati z redovnimi številkami v aritmetičnem povrstnem redu, držeč se predpisov zemljeknjižnega poduka od 12. januarija 1872, drž. zak. št. 5. To prenašanje naj obseza vse za to pripravne vpise, kateri so se včinili pred dovršenjem dotičnih zemljeknjižnih vložkov zemljiške knjige, katera je popolnoma ali deloma djati iz rabe. §. 41. Tiste stranke, katere bi po okoliščinah knjižnega stanu utegnile na podlagi §. 30 deželne postave od 25. marca 1874 dež. zak. št. 12 tirjati, da se kaka privatna tirjatva, katera se da umrtviti (amortizo-vati), ne prenese v zemljeknjižni vložek, ki se ima na novo sestaviti, naj se opomnijo na to postavno določbo, ker se lokalne pozvedbe včinijo v namen narejanja zemljiške knjige, in naj se ob enem poduče o pogojih umrtvenja (amortizovanja), kateri pogoji so ustanovljeni v §. 118 splošne zemljeknjižne postave. Da je gori imenovana tirjatva dopuščena, naj se tudi v ediktu , ki se bo po §. 26 deželne postave od 25. marca 1874 dež. zak. št. 12 razglasil, na znanje da s tem pristavkom, da se zemljeknjižni vložki, o katerih se utegne taka tirjatva storiti, ne bodo sestavljali predno, da preteče 14 dni po razglašenji edikta v uradnem deželnem časopisu. Prošnje, katere doidejo sicer po tem, ko je ta obrok pretekel, pa vendar še prej ko se je sestavil dotični zemljeknjižni vložek, naj se še imajo za v pravem času došle. Dopolnovanje vložkov in posamnih listov. §. 42. Kedar se izmeri prostor za vsakaterega teh treh listov enega zemljeknjižnega vložka, se mora na to ozir imeti, da se bo s tem prostorjem shajalo dalje casa> Ako je prostor enega lista napolnjen, Še predno se zvežejo zemljeknjižni vložki, naj se pridenejo vložka novi listi v potrebnem številu. Po tem ko so se zvezali zemljeknjižni vložki, se utegne nadaljevanje enega lista odpreti na praznem prostoru druzega lista taistega vložka. Ce so pa listi enega vložka do celega napolnjeni, naj se nadaljevanje vložka, ako bi se prigodilo novo vpisovanje, odpre v dopolnit-venem zvezku. To nadaljevanje, za katero se imajo rubrike za posamne liste pripraviti po obrazcih temu ukazu pridjanih , se je določilo za vse dalje vpise , ki se tičejo taistega vložka. Da se prvotni (izvirni) vložek stika s svojim nadaljevanjem, to naj se razvidno stori po nasprotnem nakazovanji. Zunanje potrebščine zemljeknjižnih vložkov. §. 43. Posestne pole, katere so sestavljene v obliki zemljeknjižnih vložkov, se utegnejo obdržati pri naredbi zemljeknjižnih vložkov samo takrat, če nimajo nobenih popravkov. Številka, katero ima posestna pola, naj se, ako se pola obdrži, prečrta. §. 44. Vpisi, ki so se pri sestavljanji kakega zemljeknjižnega vložka naredili na vsaki strani lista, naj se zaklepajo s prečno črto, katera se potegne po celi širini pole. Listi k enemu zemljeknjižnemu vložku spadajoči, se morajo, če ne obstoje samo iz ene pole, tako sešiti, da ni nobene nevarnosti, da bi se raztrgali po pogostni rabi. §. 45. Zemljeknjižni vpiski se imajo zaznamovati s številkami v aritmetičnem povrstnem redu in hraniti v zvezkih srednje velikosti. Številke zemljeknjižnih vložkov, hranjenih v enem zvezku, naj se zapišejo na platoici zvezka. Skrbeti je za to, da se zemljeknjižni vložki , ki se v enem zvezku hranijo, ne raznašajo pri rabi. (Dalje prihodnjič.) 298 Izvršilne določbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko. (Konec.) Imeniki (registri). §. 46. Stvarni in osebni imeniki naj se — ako se kazala nepremičnin in posestaikov ne morejo v ta namen dalje rabiti — narede po obrazcih za ta kazala predpisanih, izpuščaje rubriko odločeno za številko posestnih pol. V vsakem primerljeji se mora skrb imeti, da se imeniki preskrbe s podrazdelki, kateri polajšajo pregled , in da se v njih pusti toliko praznega prostora, kolikor ga bo previdoma trebalo za dalje časa, da se va-nj vpisujejo dopolnitve. Dopolnitve in popravki se imajo učiniti takoj po zemljeknjižnih vpisih, na katere so natvezani. Kako je postopati pri popravljanji ? §. 47. Brž ko je mogoče po tem, ko so se v kaki katasterski občini dokončali zemljeknjižni vložki, naj se uravna njih popravljanje (ugotovljenje). Ako ne priporočajo posebne razmere, drugače postopati, naj se ta uravnava vpelje ob enem času za vse občine, v katerih so se vršile lokalne pozvedbe v istem času. Ako se nahaja v kaki katasterski občini katero deželno-knjižno zemljeknjižno telo, tedaj naj se deželno-knjižni vložek, ki se je za isto telo odprl — ako ni moral nedopolnjen ostati zarad delov nahajočih se v drugih občinah — ob enem z zemljiško knjigo one ka-tasterske občine vred podvrže ravnanju v namen, da se popravi. Ako pa zemljiška knjiga katasterske občine obseza zemljeknjižno telo, katerega deli se nahajajo v drugi občini, tedaj se mora zemljeknjižni vložek, kateri zapo-pade to zemljeknjižno telo, vsakikrat dopolniti, predno se vpelje ravnanje popravljanja. §. 48. Oglasitve, katere se nanašajo na posestne ali lastninske razmere (§. 7 a postave od 25. julija 1871 drž. zak. št. 96), naj se v razvid postavijo v istem listu, v katerem bi se moralo z vršiti zahtevanju prilično vpisovanje. Na taistem listu se ima tudi učiniti zbri-sanje take oglasitve. §. 49. Za oglasitve, katere se nanašajo na obre-menjenje kacega zemljeknjižnega tela, katero še ni bilo vknjiženo (§. 76 postave od 25. julija 1871 drž. zak. št. 96), se ima — ako se to ni že storilo pri sestavljanji zemljeknjižnega vložka — odpreti poseben list z nadpisom „stara bremena" na način, v §. 33. tega ukaza zaznamovan. V ta list se mora vpisati vse, kar se nanaša na napovedana stara bremena. §. 50. Oglasitve, katere se tičejo prenašanja — katero je službeno opraviti — bremenskega stanja v kaki zemljiški knjigi zapopadenege, naj se v razvid postavijo v navadnem bremenskem listu. §. 51. Oglasitve in ž njimi se stikajoče obravnave se morajo v razvidu imeti v kazalu, katero je spisovati posebej od dnevnika. Razvid o napredovanji delovanja. §. 52. Predsednikom sodnij prve stopinje je poro-čevati vsake kvatre o teku delovanja za napravo zemljiških knjig, zemljeknjižnim oblastnijam je pa vsacega pol leta poročevati o teku in posledkih ravnanja pri popravljanji. Ta poročila so predlagati ministerstvu za pravosodje po poti deželne nadsodnije. §. 53. Ta ukaz dobi veljavo tisti dan, ko se je razglasil.