Št- 58* . V Goriei, v soboto dnc 13. julija 1907. Letnik IX. Irhaja vsak torek insobotoob 10. uri predpoldne. Akopade na ta dncva praznik izide dan pr«j ob 6. zvečer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletuo 10 K, pollelno 5 K in četrtletno 2*50 K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, JeLlersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevein tekališču po 8 vin. ^^^^^^^ ^^^P^^^ ^^^^^^Hl^^^ ^^^^^ ^^¦^¦^¦Pr ^^^i^^^^ v^^^^lHB V^HHMff Urcdnititvo in upravniätvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. št. 9. Dopise je nadloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in Bicer ako bp tißkajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 yin. Ako se vedkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiaka „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). 0 deželnih Knancah. Navdasenjo za političuo svobodo Ijadstva je bilo v sredi prejšnega stoletja toliko, da je z elementarno silo raztrobilo prejšni absolutistiški vladni zistem. Uve- dla se je čez noč samoaprava za posa- mezne kronovine ia za občine; a — žal ! — nikdo ni v onera navduäenem strem- Ijenju po svobodi vprašal, so li dani tadi predpogoji za stalni obstoj svobode. Svoboda ljodstva je slonela na de- želni in občinski samonpravi; a ta je postajala od leta do leta dražja. Vlada pa ni dovolila niti deželam, niti občinam Y svrho kritja samoupravnih potrebščin samostojnih oavščin, katere je za se ob- držala, marveč le doklade k posrednim in neposrednim davkom. Tekmovanje v napredku med posa- meznimi kronovinami je pa zahtevhlo od lota do leta večjih denarnih žrtev. Vsled tega so se množile doklade na izravne , in drnge davke vedno bolj, dokler jim ni npor in nevolja ljndstva stavila konečne j meje. V tej zadregi zaleteli so se avto- nomni zastopi k običajnemn sredstvu obu- panega gospodarja, delali so dolgove v nadi, da jih Bog Očo plača, in stoje da- nes resnično pred finančnim poloroom. Politična svoboda je priredla dežele, ob- cine in državljane v denarno sužnjost in ˇ tej Btiaki obračajo se vsi do vlade za pomoč. Žb februarja meseca 1. 1905 so bili sklicani po predloga moravskega de- želnega odbora zastopniki vseh deželnih odborov na Dnnaj v sestanek z name- nom, da bi se posvetovali, kako bi se dalo odpomoči fiaančnim sliskam avstrij- skih kronovin. Naavet vseh teh posveto- vanj je bil, da mora vlada pomagati de- žalam in občinam, inače gredo vse podzlo. Vladi je potemtakem dobro znan obupni položaj deželnih (inane, in finan- Čni minister je v minolem tedna to tadi javno priznal. Povedal je, da vlada hoče jeseni sklicati enketo deželnih odborov in drug h vtščakov, ki naj sestavijo na- črt, po katerom bi so deželam olajšalo breme, oziroma omogočilo nadaljno de!o na gospodarskem in knltnrnem polja. Tcrej se bližamo času, ki je za našo kronovmo, posebno pa za naše tri poli- tične okiaje, neizmerne važnosti. To je trenotek, kj moremo rešiti našega kmeta in po sestnika pred gmotnim poginom. Nevarnost za našo krono?ino je velika posebno radi tega, ker na videz plačuje naše ljudstvo najmanjäe doklade v Av- striji, v resnici pa najvišje, ki so postala za slovenski del našs domovine neznosne, uničevalne. Uzrok tej neverjetoi prikazni tiči pa v razkosanosti na še deželne uprave, ki je edina v Avatriji. Naša deželna oprava pobira le 20% od realnega in 30% od osebnega davka za deželne potrebačine, dočim so te dokladev drugih kronovinah doBti večje in znašajo od 40% do 85%, Toda pomigliti je — in to se ne jemlje v poštev pri centralni vladi, — da drage kronovine imajo v deželni npravi tudi potrebščine za ljadsko učiteljstvo, za de- želne ceste, katenh pri nas ne poznamo, in za bolniške stroäke, dočim nalcgajo pri nas doklade na izravne davke za ljudsko šolstvo avtono mni okrajni šolski : ( sveti, za insolventne bolnike pa občine. ' Če pomislimr. pa, da znašajo do- i klade za Ijndsko šolstro v naših treh sloir. političnih okrajih od 70 do 110%, za bolniške stroške približno 40%, za okrajne ceste skoro tadi toliko, potem razvidirao šele, da so vse te doklade pri nas najviäje, gorostasne. Nobona avstrij- ska kronovina ne izda za lj udsko šolstvo več nego 25% na vse izravne davke; a pri nas nalaga sežanski okrajni äoiaki svet Ie v to avrho 110%. To ni več av- strijski, to je evropejsfti Skandal. Erropa mora res občndovati naše ijndstvo, da prenaša take denarne žrive za Ijud^ko izobrazbo. Ni čuda, če pri takih žrtvah leze v dolgove in omagaje. Zato pa pozor po- slanci! — pozor vsi zastopniki naSega Ijndstva ! Posebno goriäki Slovenci mo- rajo čnvati, da ne zamadijo tega vnžnega trenotka, da se oborožijo s potrebnimi podatki in storijo vse, kar potrebao, da prenehajo za naše Ijudstvo te nečnvene, neznosne razmere, to tem bolj, ker dragi Slovenci in goriški Halijani niso pri tem tako hndo prizadeti. Gorje goiiškim Stovencem, ako j!h vlada prehvapi pri tej reorganizaciji tako, kakor se je okoristila pri podržavljenju davščin od opojnih pijač, kjer je deželna nprava trpela nad jeden milijon kron škode. . Bosansko pismo. Siii-ijovo, 7. julija 1907. Že dolgo easa, gospod urednik, ni- ste dobiü nobenega dopisa izpod mojega peresa. Vzroki temn so razui. Eakor vidite, me je zanesla asoda Iz lepe vipav8ke doline v dalnje Sarajevo, | kjer sem že 10 mesecev. Ker me takajšnje razmere precej zanimajo, imam tudi dosti prilike da iste I spoznavam, a rcči moram, da niso naj- t bolje. | Posebno mi ne dopadajo ti vedni i prepiri med bratskimi narodi. Naj že bo- 1 do stranke, saj te so tudi pri nas domg, tarn pa vemo, zakaj jib imamo, tnkaj pa kolikor sem do sedaj ppoznal, nimajo za to skoraj nikakega vzroka, ali bolje re- čeno, gami ne vedo, za kaj se prepirajo. Tako sem n. pr. nekoč prišel v neko gostilno kjer so se zbirali srbski dijaki ! ; — nČiteljiščniki, da napadejo hrvatske, ; ki so se vračali mirno z neke hrv. slav- j nosti. Eer sem bil radoveden, sem jih j tadi vprašal, zakaj kaj takega nameravajo. : Nikdo pa mi ni mogel dati druzega od- govora, kakor „ker so bili na hrvatski slavnosti". In res, pozneje so bili napadli hr. dijake, ki so se seveda branili. Ker Bern bil radoveden kaj bo iz tega, sem to tadi od daleč opazoval in videl, da igra pri tem veliko ulogo kamenje, palice in tudi nož Bilo jih je pri tem ranjenih precej. Policija se seveda v takih slučajih skriva. Zadnji spojai je bil ob zakljačkn šolskega leta, pri kojem so dvema hrv. dijakoma prebodli nogo, oziroma odrezali uho, da sta morala obadva v bolnišnico. Taki slučaji se dogajajo večkrat, a sedaj upauno, da bomo imeli en čas mir. Vkljub temu pa, da sem Slovenec in da so mi kot takemn obadva naroda bratska, da sem nepristranski, moram re- či, da so temu največ krivi Srbi, ker ti drvijo svojo, pot ne da bi pomislili, kam jih ta vodi. Dopisnik tega ima tako službo, pri kateri ima vsaki dan opravila s stotinami strank, a luhko reče, da službo naj bolj obtežajejo Srbi, ker ti hočejo imeti vedno prav in nočejo nobenega pojasnila, no- benega sveta, nobenega podaka, ker mi- alijo, da vse le oni znajo. Bi že bilo, ko bi ne bili pri tem tako sarovi, a obna- äajo se tako, kakor, da ne bi imeli še nikdar opraviti z omikanim človekom. Radi tega je tukaj stališče uradnika pre- cej težko. Vse drugače pa je s tukajšnjimi Ma- slimani. Toliko se piše v njih slabega, a moram reči, da se ž njimi lažje izhaja, ker to so Ijudje, s katerimi se da govo- riti in ki vsak dober svet npoštevajo. Toliko prepirov je tnkaj, a proti pravim sovražnikom se nikdo ne gane, radi Cesar se ta äe toliko prosteje šopiri na tuji zemlji. Tukaj je namreč skoraj vsa trgovina v rokah äpanjolskih in av- strijskih judov, ki abogo ljudatvo prav pošteno izsesavajo, in kojih se bo Bošnjak težko kedaj otresel. Za to se pa nikdo ni<5 ne briga. Ravno tako ni lepo, da je zunanje lice glavnega bosanskega mesta skora popolnoma nemško, akoravno biva v njem raznn par tiscč nemskih privandravcev, sam slovaneki narod. Ali ni to dovolj velik Skandal, da je ogromna večina na- pisov na trgovinah eamo—nemška? Da bi se pa tnkajänji rojaki malo pobrigali za to, da bi branili svoj narod pred naj- hujšimi sovražniki Nemci in judi, ne pride nikomnr na misel, in se raje takorekoö koljejo med seboj, z bratskim narodom in pn&tijo tujce, da se na njihovi zemlji šopirijo. Zadnji čas bi že bil, da se smer tukajšnje politike drugače uravna. Razmere ho sploh takaj čadne, ne- razumljive in kdor jihnepozna, nemore niti verjeti. Kakor je gotovo že znano, gostovala je tnkaj pred k.atkim slovenska opera iz Ljubljane. — Da Vam o tem šele sedaj poročam, je krivo to, ker sem vedno pričakoval, da bo khtero spretnejäe pero o tem pisalo. Ker pa se nikdo ne gane, sklenil sem jaz, da o tem prav na kratko piäem. Gj8tovali so takaj od 1. do 19. ju- nija in imeli med tem časom 11 pred- stav, pri kojih so se izkazali igralci po-teb- ne mojstre, radi Cesar je bil tali gmotea aspth prav dober. Včasnmoiega bivanja v Sarajevo, bila je to že tretja dražtia, ki je gostovala takaj več časaia moram reči, vkljub temu, da so predstave obi- Bkovali skoraj sami Hrvatje in Siovencir ni dosegla še nobena tako dobrega gmot- L1STEK. Gorica — sedež patri]arhov.:i:) Dveato let je prrttklo, kar je be- neška repabüka v boju s patriarhom Luduvikom de Teck uničila nekdbj tako raza* žr o poBvetno oblast oglejbkih pa- triarh ^. Prisilila je nato polagoma vse merodü mm faktorje, da so to premembo pripozn^li. Popolnoma se je v teku na- Blednjih let polastila tudi ;še vedno važ- negtt c rk?enega doatojanstva oglejskih patriarbov s tem, da je pritiskala na papeže, ki so še živečim patriarhom po priporočilu republike pridelili koadjutorje 8 pravico nasledstva. Nekaj beneških pa- tricijakih rodbin se je tako polaatilo te vieoke čaeti, s katero so bili pa združeni tndi prav lepi dohodki. *) V prilogi goriškoga cerkvonega lista (Folium Eccleskisticuin.) i/.h;ij;ijo lislino, ki sc Jianašujo na zgodovino ustanovitve goriške nad- škoiijo. Z zailnjo štovilko se prično doba, ki je V marsitSiun tudi za nczgodoviiKirja dokaj zani- ttiiva. Ka to hosii1 opozoriti iiaša kratka skica. Ona oblast pa, ki je nekdaj dala podlago poBvetnemu gospodstva oglejske cerkve, rimsko-nemški cesar, je bil v tej dobi brez vsacega vpliva. Natranje spre- membe v Nemčiji, poaebno pa verski boji teh časov so absorbirali vse moči tedanjih cesarjev, katerih ugled je v Ithliji popolnoma propadel. Tn »f* prične nova doba. Leta 1620. premhg-i F> rdinand II. češke uporn;ke na B li g 're. Wallensteia ma mUari mo- gočno armado in z njo pripomore ce^ar- skema ugleda v Nemoiji zopet dj veljave. Popolna restavracija katoliške c^rkre, zlasti v dednih deželah je življenaki cilj Ferdinanda II. Na božji poti v Loreto je mladi vladar sklenil dosegi tega cilja po- svetiti V8e Bvoje moči. S tega t-tal šča moramo presojati vse njegovo delovanje. KomHJ leto po oni veliki zmagi je opozonl Goriöan II irtenzij Locatelli ce- sarja samega na nevredni položaj, v ka- terem se nahaja oglejaki patriarh in na škodo, ki iz tega položaja izvira za av- strijake dežele tako v verskem, kakor tadi v državnem ozirn. Patriarhat naj se Benečanom iztrga in cesar naj pri na- meščanju cglejskih patriarhov zopet dobi prvo besedo. Pogajanja za ustanovitev škc,li P v Gorici, pričeta že od prednikov Fcrdinhnda II, naj bi se nadaljevala. KniHia nato spoznamo iz poročil tedanjega cesarskega poslanika v Rimu kneza Savelli-ja, da je že pričel v tem smiHln delovati. Toda njegova poročila iz let 1622. in 1623, pokažejo, da bode v tem vpraäanju treba največje odločnosti in doslednosti. Na robu poslanikovega poročila z dne 6. maja 1623. najdemo zapisano: „Pošlje naj se poseben po- slanik !" 10. junija i. I. že dobi tedanji prost v Novem Mestu na Kranjakem Go- ričan Albreht Pealer cesarako povelje, naj odide kot izredni poslanik v oglejski zadevi v Rim. Ta mož je že leto poprej v daljäem opisu za cesarja samega razložil pomen oglejskfga vprašanja in se tako priporočil za tuko v«žno misijo. V Rimn je Peter hitro izpoznal, da si Benečani ne bodo dnli tako hitro iztrgati patriarhata iz rok. Ufideti je moral tadi, da stoji papež sam bolj na beneščanski, kakor pa na cesaraki strani. Zi dosego namena je bilo treba posebnih sredatev. Da bi s& , izognil vsakema diplomatičnema zavi- ; janju in nejasnosti, je formuliral nujprej ' tri eventualne predloge: 1.) Patriarhat naj se zopet oprosti beneäkega vpliva in njegovo imenovanje naj po-t*ne zopet ! odvisno od cesarja; 2.) patriarhit nttj se razdeli v dva dela, avstnjski in beneäki; 3.) v Gorici naj se u^tanovi za avatrij^ki del eg ejskega patriarhata sarnostojna äkcfija. Da se doaeže jedea teh predlogoir j je po mnenju Pesler-jevem potrebno, da ; se začasno sekvestrirajo vsi iz avstrijtkih dežel tekoči dohodki patriarha in obeh i kapiteljev. Zlasti ta poalednji predlog je poaebno razburil dahove v Rima in Be- netkah. Tadi že omeajoni Locatelli sö je v svoji dragi apomenict iz leta 1624. iz- J razil proti tako nasilnema sredstvu, češ { da je mogoče brez tega izvesti zahtevo, ki naj pa bi bila po njegovem mnenja le ta, da je treba patriarhat razdeliti. Avstrijski patriarh naj ima svoj sedež r Gorici. (Konec pride.) nega nspeha, kakor ta. Dvorana je bila, čeravno velika, vodao polna, da nekate- rekrat dosti premajhna. Posebno dobro jo bila obiskana pri operi „Nikola Šabič Zrinski". Ta dan, lahko rečem stotine ljudi, ki so doäli prepozno, ni dobilo pro- stora, radi Cesar se jo morala opera po- noviti. Ravno tako je bilo tadi pri operi „Trovatore". Bili smo vedno tako stla- ceni v dvorani, da niti pri pavzah ni bilo mogoče iti malo na zrak. Pri prvi se je posebno odlikoval „Sulejman" (g. Betetto) s avojim čistim, neprisiljeno močnira glasom. Rečem Vam, da ga jo ljadstvo prav občudovalo. Sploh pa se je osobje izkazalo za prave mojstre in morem reöi, da Sara- jevo kaj takega do sedaj še ni videlo. Zato tadi želirno, da na nas ne pozabijo in da nas prihodnje leto zopet obiščejo. Za danes naj to zadostuje — ako Vam ljabo g. urednik, poroČam o priliki še kaj. (Prosimo ! Uredništvo). Državni zbor. Poljedelbki minister je dne 5. t. m. odgovarjal na interpelacijo naših poslan- cev gledi': nvoza taje živine. Povedal je, kakor smo že omenili, da balkanske dr- žave ne bodo več imele onih olajšav ko predlanskim. Povedal pa je tudi, da silno pada cena živini. Od novembra 1806 do julija 1. 1907 je padla cena živini za 14 K pri q. Meso pa je poskočilo. Novembra so dnnajski mesarji toprodajali meso po 210 K, jonija pa po 212 K kilo. Vlada je prepričana, da meso ne bode cenejäe, če bi se tudi dovolil nvoz tnjf» živine. Vlada bo organizirala prodajo mesa in podpirala domačo živinorejo. Gledp novega vinskega zakona je povedal minister, da bo stopil, kakor je upati, v veljavo že v jeseni p red tr ga t v i j o. V torek so se vršila pogajanja gle- de poslovnega jezika v zbornici. Zbor- nica je končala jjräzpravo o volivni re- formi za deželne zbore in jo je pri glasovanjn odklonila z 199 glasovi proti 158. Hribar je odgovarjal Kreka jako medlo. — Minister za deželno brambo je z ozirom na predlog naj bi se voja- kom dovolil Lob žetvi dopast, odgovoril sledeče : Velike so težkoče ki nastanejo vsled takih dopnstov, ker ni čas žetve povsod isti in ker se ravno ob tern času vräijo V8je v bataljonu, ki so vojakom neobhodno potrebne. Zato so dopasti mogoči šele koncem jalija, oziroma za- četkom avgasta, ko je za Žetev ponekod že prepozno. Vzlic tema je vojaška aprava 14 dnevne dopaste nvedla za poizkušnjo v okrožju 11. lvovskega ar- madnega zbora in sicer le za sinove kmetov, da grejo pomagat doraačim, Ako se bodo dosegli povoljni vspehi bo vojna oprava na podlagi teh izkašenj avedla splošne dopaste ob časa žetve. (Odobra- vanje.) Predlog je propadel, ker je bil od Rusina Markova stavljen le radi na- gajanja. LISTEK. Kočarica. Vasovnnov: (Ualje.) Pepca pa od do ma ni izvedela mnogo, kaj še vsega. Rada bi ji bila včasih pisala med jokom, ko bi bila znala pisati, da bi se vtešila. — Drugim pa ni hotela dajati pisat, ker ne mogla bi jim väega dopovedati in ne znali bi zapisati tega, kar bi sama zapisala, če bi mogla in znala. Zato pa raje ni in k večjemu če so sosedovi Alenki pisali, pa so pristavili konci pisma: Mati Ana po- zdravlia Pepco. Pridna naj bo-------pa moli in dela naj — pa bo dobro. Mati je zdrava, drngo pa že ve, kako je. Z Bogom 1 Pa če ji je Alenka iz svojega pisma Se kaj povedala — to vse je vedela Pepca o svojem domačem kraja in o nji ki jo je res ljabila ves čas z otroško ljubeznijo. Še vedno ni pozabila in pred V torek je zbornica pričela prora- čunsko razpravo. R*zpravlja se namreö o zakona s katerim se vladi dovoljaje, pobirati od 1. avgasta do novega leta razne davke še v sedanji men. Razprava je trajal» v torek, sredo, četrtek in še ne bo kmala končana. Zato je sklenil „Slovenski klub", da se razprave ob pr- vem braoja ne adeleži, ker se v tern le trati dragoceni čas. DopisL Iz Yipavsko doliue. — Dne 30. rožnika se je obnavljala v Vol. Žjbljah äolska veselica s pomnoženim vsporedom. Eer je bilo vreme lopo in je tadi vspo- red rnnogo obetal, napotili smo se tja. Ali evo veliko razočaraaje! Kaj takega nismo pričakovali, da bo komaj polrazvita šolska mladež tako sigarno nastopila. S tako gotovostjo in dovršenostjo so pred- stavljali äolski otroci točko, da ne bi ver- jel, kdor jim ni videl. Zilo krasno s) se obneale točke: „Oba janaka", „Luknja v namiznem prtu" in pa „Dimnikar". Po- sebno pri „Dinunikarju" je zaigrala solza v marsikaterem očesa. A tadi drage točke niöo ostajale za temi. Vsa cast rod. sole v Vel. Žibljah g. Drag. Bratina, ki je z veliko požrtvovalnostjo vvgojil iz navad- nih učencev in učenk tako spretne igral- ce. Vsa cast ma, da jih je deignil neko- liko nad šolske klopi ter jim začrtal pot v javno življenje. Sploh je ta veselica že sama na sebi nekaj novega, nekaj izvan- rednega. Ravno otroških veselic je treba naäemu naroda, kot naroda ki prihaja na svetovno obzorje. Ve3elic na katerih naj nastopa naša mladina s svojimi uči- telji in se tako vspodbaja za vse, kar je lepo in blago. Tedaj se mora namreč Ž9 začeti s prosveto, ko so srca še mehka, mlada, vsemu pristopna. Jasno je lahko vsakemu, kako velikega pomena so otro- ške veselice za razvoj naroda. Zitorej bi bilo želeti, da bi jih tej veselici sle- dilo mnogo, mnogo. Vrlemn g. ačitelja pa smo hvaleäni, da nam je oživil to plemenito idejo, a ostalim kličemo äe enkrat: „Vivant se- qaenteB !u Polifični pregled. Dezeini zbori. Vlada namerava sklicati na dan 10. septembra k daljšema zasedanja vse de- želne zbore, izvzemši tirolskega in če- škega. Nagodbena pogajanja. Nagodbena pogajanja z Ogrsko so se pričela v pondeljek. Ogrski ministri so doäli na Danaj v nedeljo. DarovL Za „Šols k i Dom": Doälo je našemu upravništva : Na- mesto vstopnine k veselici „ŠdI. Doma" trgovec J Zornik 5 K. Srčna hvala ! dnevi je pisala, da pride celo doma v bajto na grid. Lepo si je Ana razvrstila misli, kako bo, ko bo Pepca doma. Ve- lika je že, rdeča in zdrava in pridna je, vajena del*. Pa bosta delali na zemlji krog svoje bajte — v katero se bo spet na8elilo veselo in prijetno življenje/ Na vse pa bosta pozabili, da ne bo trpečih in mačnih ar ob nesrečnih spominih ... Pepca — pride. Zadrhtela je starka ob teh mislili in čuden ogenj jo je zapekel nekje pri srca, da ji je kri z vročim in močnim sunkom bnäila v glavo, da ji je postalo vroče — čelo ji je oroselo. Pa se ji je zdelo, kakor da be je krog nje v hipa zavrtilo vse, zaplesalo — pa spet je bilo mirno . . . Od slabosti se je morala nasloniti in oprijela se je debla krčevito z roko, mialila je, da bo padla. Sem daleč od plani se je nekaj prigugalj. Močan pistk in vciao bolj ro- bato ropotanje koles je priälo čez ravan. Za Gregorčičev sporaenik. I. Preäeren, žapnik v Koprivnici na Stajerskem 2 K; F. Dominco in L. Bskar v Komna 5 K; Svetoslav Premroa po- pasti 8vojo dijeto K 20 z željo Greseat in Ibreat nova Boväka raillnsenska po- sojilnica. Iz Toi in ina — Tekom dovršenega äol. leta je prijelo podpinano vodsWo sledeče p?hpevke za nakap äol. knjig in v podporo ubožaim učencem: Neiine- novan gospod v Tolmina 100 K in novo obleko; bl. g. Mir. Premru, c. kr, nolar v Kobarida 40 K; gg. lovci v Tolmina dohodek plesne zabave 60 K 76 h; sl. hranilnica v Tolminu 80 K; sl. posojil- nica v Kobaridu 50 K; sl. žapanstvo v Bovca 40 K; sl. Trg. obrtaa zadraga v Gorici 40 K; sl. posojilnica v Bovcu 20 K. Vodstvo je podpiralo iz teh dohodfcov po izrečni želji nekaterih blagih darovalcar najpotrebnejše dijake, za preoätanek pa so se nakapile učne knjiga v izposoje- vanje revnim uöencem. Natančni račun predloži 'se v potrditev c. kr. dež. Sol. sveta v Trsta; za Sohko leto 1905 6 je dezeini Sol. svet odobril raöan odlokom z dne 24. jalija 1906, St. 744 G. S. Ve- leagledne dražine gg. župaaa O. Ga- berščeka, nadzornika LasiČa, Jjsipa pi. Premersteina, Elmanda Prezeljna in Jds. Pavlička so podpirali revne gojence z brezplačno hrano. Vsem blagim dobrot- nikom izreka najsrčnejšo zahvalo vodstvo c. kr. pripravnice za učiteljišča v Tolminu, dne 10. jnlija 1907. Ant. K u t i n, c. kr. voditelj. Novice. Pregled zavodov dru^tva „Solski Dom". — „Šolski Dom" vzdržuje: 3 otroške vrtce, v katere pohaja črez 200 otrok. II. v „Malem Dumu" ljudsko šolo, v kateri sta 1. in 2. razred mešan 3. pa po spolu ločen ter obstoji iz dveh oddelkov (3. in 4. letnikov). V te 4 razrede je bilo vpi- sanih 85 dečkov in 121 deklic. HI. Tji je tudi pripravljavnica za srednje sole, v katero se je vpisalo 52 dečkov. IV. V pjipravljav- ljavnico za izobražcvališče za učiteljice z dvema razredoma se je vpisalo 99 deklic. V. V „Šolskem domu" se je vpisalo v šti- rirazredno deško in v šestrazredno dekliško šolo 218 učencev in 351 učenk. VI. V dekliško obrtno-nadaljevalno pa 208 učencev. V vse navedene zavode brez otroških vrtcev je bilo toraj sprejetih 563 učencev in 671 učenk; skupaj 1234. leta 1904 5 1010, let a 1905 6 1052. Od 1234 otrok je med letom izostalo (preselilo, uinrlo) 160, koncem šolskega leta je bilo 1074, od teh je na- predovalo 923 in 151 mora ponavljati razred, ker niso dosegli smotra ali niso bili klasifi- kovani zavoljo bolelmosti. lzrcdnl občni zbor „Sloge" se je vršil v četrtek dopoldne ob lepi adeležbi. Podpredsednik dr. Dermastia je pred- sedoval. Poročal je o aspehu depatacije, ki je bila vTrsta pri namestništva. Ušipeh je povoljen in je pričakovati, da se moško ačiteljišče kmalu premesti iz Kopra v Gorico. Nato je prebral pismo predsed- nika dr. Gregorčiča, ki izjavlja, da izvo- litve nemore sprejeti. Pisino se je vzelo z globokim obžalovanjem na znanje. Z» predsednika „Sloge" je bil soglasno izvo- ljen odvetnik dr. Fran Pavletič, za odbornika deželni poslanec Grča. Odbora se je naročilo, naj v posebni spomenici se zahvali dr. Gregorčiča za tradapolno in aspešno 18«letno delovanje kot pred- sednik „Sloge". „Sura" in žogni. — Naši prijateljici v Gosposki alici je sedaj ob času kislih kamar postalo dolgčas. Začela je priob- čevati razprave o „žegnih", o blagoslov- ljenih in neblagoslovljenih zastavab. Radar začne liberalec govoriti o žegna, ma mora biti že zelo hado. V žalostnih tre- natkih se pa tudi pokaže, kakoršen je kdo. In ob tern dolgočasnem trenutka je „SočaM povedala to le : „Zislave bodo vihrale ravno tako ponosno v svet tadi brez nunöovih žeg- nov, in proste naj bodo ! Kajti če po- litikujoci none požegna kako zastavo, I potem že misli, da ima tadi nekako pravico do nje in hitro se lasti komande v društvu z žegoano zastavo. S tako ko- mando pa — proč !.,. O žegnih pa ima naše Ijadsuo svoje mnenje: o Blaževem pravi, da ne koristi nič, ne škodi nič. In če zadene žegen zastavo — ali jej ko- risti ali skodi'P!" PrepaSčamo liberalcem tako pre- mišljevanje o žegnih. Žegni proč 1 Farji proč! Sf. zakon proč! Verouk proč! Cerkev proč ! Kmala bodo rekli: Vera proč I Bog proč ! Bog ve, če se bodo dotlfj spaTattjvali cni, ki menijo, da taka stranka ni škodijiva ! Proti izvolitvi posl. Hribarja je bil vložen protest. V četrtek je legiti- macijaki odsek razpravljal o tern. Z% re- ferenta je določen posl. dr. B a gat to. Prosta kmečka zveza v držav- nem zboru. — Dae 9. jalija so se zbrali po seji kmečki poslanci raznih narodno- sti, da ustanove med seboj posebao Kmeöko zvezo. Posvetovanje je otvo- ril in vodil slovenski poslanec Poväe. ! Poslanec Kaiser je pojasnil program sveze. Najbolj pereča vprašanja so: raz- bremenitev kmečkih posestnikov, izbolj- äanja zemljišč, aravnave voda, poapeše- vanje živinoreje itd. V načelstvo so izvo- ljeni poslanci: Poväe, F.nk, Kozlovski, Peška in Zazvorka. Vai poslanci „Sloven- skega klaba" so v tej zvezi. OJ jagoslo- van^koga klaba jih je le dvet. Kje je Hribar? On, voditelj liberalcav, nemara za kmeta 1 V posvetovalnem zbora zasto- pajo slovenske dežele le poslanci „Slo- venskega klabau, in sicer : Štajersko Ro- škar, Kranjsko Demšar, Primorsko F on. — Kmečki zvezi želimo obilo vs- peha ! Vcsclica v „Šolskem Domu". — V torkovi „Gorici* smo omenili, da so učenci in učenke draštva „Šolskega Doma^ vrlo dobro igrali, peli ter se iz- kazali v telovadnih nastopih, da so se roditelji in drugi prijatelji mladine v resnici prav lepo zabavali. Dolžnost naša je, da omenjamo takaj pred vsem onega nčiteljskega oaobja, ki so se največ tra- dili, da so tako izurili našo deco. Petje sta vodila učitelja petja, in sicer pri- pravljavnice g. Vladimir K o r š i č, obr- Pred vlakom so svetile rdeča in zelena laö zadaj pa so brzeli vozovi slabo raz- svetljeni, drug za drugim. Na postaji so prižgali več luči. Pričelo se je nemirno tekanje. Zanaj pri pisatni je zvenkljal zvonec. Vlak pride — — je Že tn. Pepca pride — Bog ve, če pride. Pjsala je, da pride nocoj s tem vlakom. Pa tako razločno ni bilo njeno pismo zadnje, kaker prejšnja skoz in Bkoz. Spaökano tudi še nikdar tako — kakor bi bila pisala zanaj kje na dežja, — da so kaplje vse razpackale, da se je ko- maj äe dilo brati — — Nemara pa ni------- Glasno so se jela odpirati vratca železniških voz in kričanje sprevodnikov je zmešalo Ano v mislih. StopiU je izpod drevesa bliže. Skozi vežo postaje je videla na peron par tos je videla — nekaj Ijadi je iz- stopilo, pa ni še mogla loöiti, če bi bila ktera — njena Pepce. Malo vstran je stopila — pod laö. ümaknila se je ljudem, ki so prihajali skozi vežo 8 prtljagami. Stopili so na cesto. Ane niso videü in odšli so naprej. Pepce äe odnikoder. Rada bi se bila zagnala po cesti za Ijaduni, da bi jih vpraäala, öe so videli kje v mesta njeno Pepco, pa ni marala in nogj so se ji šibile, da bi jih ne mogla doteči veö. Nemara pa pride se. Vlak je bil že tam daleč v noöi, ropotanja Jkolea ni bilo več čati pisk rezek — pa že slab je pretresel ozračje zelena in rdeča Iač pa se je skrila za gričem. Ana pa je še vedno čakala — Na kolodvora bilo je bilo vse tiho. Z ravniškega stolpa je bila ura: enajst. Po veži je sei zaspano in leno postajni čuvaj apihavat luči. Zanaj pred vežo je videl Ano. (Dalje pride.) i i tnice pa r. Anton B e n i n g e r. Prvi je vodil tadi decke v telovadnih nastopih. Za deklamacijo „Jeftejeva prisega" je pripravila g. Dora mark za Obi zz i svojo uöenko pripravljavnice Aringler. Gö. .:E. Arko je iznrila male doklice v igri „kolo". Ve8elica v „Šolskem Domu" nam jasno priča o vrlini in spretnosti svo- jega nčiteljskega osobja, ter da se mla- dina v teh zavodih vzgojaje [vsestransko veröko-nravno na narodni podlagi. Zanlmiva sodna obravnava se je včeraj konenla v Cerknem. Tožil je nadučitelj Raku^ček g. novaäkega kurata A bra ma, češ da »a je razzalil na nstanovnem shoda izobraževalnega dru- štva v C^rknem. Govornik je označil liberalizem sploh poaebej pa še posto- panje cirkljanakih liberalcev. Rakušček 86 je čatil žaljenega kot zastopnik uči- teljstva in sole. Toženi govornik pa je navajal dejstva, n« da bi napadai osebe ter povdarjal, da se med cerkljanskim nčiteljstvom dobe častne izjeme. Po dveh dolgotrajnih obravnav&h je bila tožba zavrnjena, Rakušček obsojen, nositi stroš- ke, kurat Abram popolnoma opro- š č e n. Izboljšaiijc p Ian in in pašnikov. — Viada vendar enkrat resno misli na akcijo, » katero hoče pospeševati živi- norejo. Ta akcija bode neposredno ko- ristila živinorejcem, posredno pa širšemu prebivalotva, konsnmentom mesa. V ta namen bode vlada dovoljevala veöje podpore v povzdigo živinoreje ter olaj- šave pri vožnji, obenem pa pospeševala pridelovanje boljäe krme, izboljševanje planin in paänikov. Eakor smo že poro- <5ali pred tedni, je že izdelan načrt za- kona za izboijšanje planin. V tern ozira Brno precej zaostali. Živina se paae na planinah vsepovprek; išče si boljšo pa- šo in se razvadi, da slabšo pohodi in prezira. Tadi je na planinah äe premalo hlevov, kjer bi se pridobival gnoj za iz- boljšanje paše. V mnogih krajih sploh ni napajališč za živino. Potrebno je tadi, da se paaniki ločijo od s?eta, ki ni ngoden za pašo, pač pa za pogozditev. Treba je tadi več pouka, boljšega nad- zorstva itd. Opozoriti pa moramo vlado in drage merodajne kroge tudi na pašni- ke in senožeti v nižini 11. pr. na obäirne proatore po Krasu in dragod. Ta je v prvi vrsti potrebno, da Be zasejejo boljše vrste krme, da se napravijo napajališča, izčistijo senožeti in paäniki. V to pa je potreba primernega podaka in podpore. Koliko so vrodne be3ede Iiberal- cev nam jaano kaže postopanje Hribar- jevo v državnem zboru. Ta mož, ki v deželnem zbora Kranjskem obstraira proti volivni resormi je imel na Danaju drzno čelo, natveziti Hrvatom, češ da on je za splošno in enako volivno pravico, a da „80 klerikalci proti njej". Tadi v zbor- nici je nastopil in se izdajal za vroöega prijatelja volivne reforms. Dr. Krek mu je nato temeljito posvetil in sicer se je za to posluževal slovenslega jezika, iz- recno povdarjajoč, da s tem čava pra- vice slovenskega jezika in pa da se naš domači prepir razpravlja v slovenskem jezika, ki ga večina zbornice ne razame. — Hribarja je peklo, ker je Krek do- segel tak vspeh, zato je odgovarjal Kre- ku. To pa ni bil stvaren odgovor, ampak le neukuano zabavljanje in samničenje. Obenem ee je pritoževal, da je Krek slovenski prepir zanesel v zbornico. — Glejte ga hinavca! Medtem ko je Krek govoril o domačih zadevah slovensko, je „nežni" Hribar napadai naše poslance v nemškem jezika, torej pred celo zbornico. Lsp Slovan ! In pa značaj ! Jugoslovaiisko korcšpondenco na- merava astanoviti na Danaju naš rojak F. L. Tuma. Dopisovalnica bi naj za- stopala jagoslovanske interese ter bi bila namenjena uredništvom čeških, poljskih, rneinskib in nemäkih listov. Osebna vest. — Voditelj takajšnje- glavaratva dvorni svetnik grof Attorns je sei za nekaj tednov na dopust. Č&stitka. — Dne 1. julija je bila zbrana v Ločniku dekanijska konfdrenca, pri kateri je dekanijska duhovščina svo- jemu odlikovanemu dekana, častnema ka- noniku veleč. g. Janeza Filipiču če- stitala na odlikovanja ter ma v znak spoštovanja in Ijabezni izrodila prav lep zlat križec, z zlato umotao izdelano in dragoceno verižico. — Tadi mi iskreno čeBtitamo veleČ. g. dekana na njegovem odlikovanja. Pravlla „Društva slovenskih ka- tehetov" je vlada potrdila, Sprejeti so vsi dodatki, ki jih je nasvetoval prevzvi- šeni knezo-nadškof Frančišek S e d e j in pa dostavki, ki so bili sprejeti na pripravljavnem shodu goriških katehetov. V kratkem bo ustanovni shod. Toliko na znanje goriškim katehetorn. Proslava godu süovanskih »po stolov Kv. € rila in Metod'j«. — „Slo- vensko kat. delavsko društvo" je obha- jalo v nedeljo god sv. Cirila in Meto- dija s sv. mašo v cerkvi sv. Ignacija. Mej sv. mašo sta pela zdrtiženo pevska zbora moškega in ženskega delavskega društva. Občinstva je bila polna cerkev. Sv. mašo je daroval prečastiti nionsig. Wolf. Po sv. maši je bil blagoslov z Najsvetejšim. Shod južnih žehenlčflrjev se je vršil v petek zvečer v Gorjupovi pivovarni. Prišlo je na shod do 200 železničarjev, de- lavcev in uradnikov. Shod jeotvoril inšpektor Kropsch. V predsedstvo so bili izvoljeni D i r e 11 o iz Tržiča, Kropsch iz Gorice in L e b a n iz Gorice. Zapisnikarja sta bila Lavrič in Hlede. Govoril je nemško Nikolič z Dunaja v imenu uradnikov. Shod so pozdravili soc. dem. poslanci, ekspedienti v Gradcu in urad. drnstvo na Diinaju. V imenu osrednje zveze uradnikov pozdravi sliod ter govori o postanku in po- menu koalicije v tem boju za kruh in ob- stanek. Zahtevajo tudi preureditev službene pragmatike. Pozivlje k solidarnosti. — Sodrug Dusič je nemško povdarjal, da je ta shod z a d n j i na progi južne železnice ter opisuje nato težave, ki so bile, prednosose želez. organizacije združile v koalicijo. S 1. julijem je direkcija izdala cirkular, da poviša plačo in sicer v skupnem znesku 1 miljona. To ni zadosti in tudi obljub samo ne ma- ramo. Odločitev pride kmalu. Sodrug Kopač govori slovensko ter povdarja, da gotovo pride do boja. Višji inšpektor Bö hm je rekel, da demisijonira, ker direkcija ni iz- polnila dane obljube. Nato je prav na neumesten način agi- tiral za socialno demokracijo. Napadai je tudi državno železnico, češ da tarn ni nie boljše, in da bo kmalu prišel čas, ko bomo tudi drž. železničarje peljali v boj ter na- glaša, da bodo edino socialno dem. pos- lanci pomagali. (Tega še sam sebi ne ver- jame. Por.) K sklepu kliče k skupnosti ter prebere najprvo slovensko, potem nemško resolucijo, v kateri se napoveduje boj za gospodarske in pravne zahteve ter konečnu popolno ureditev služnenih razmer. Vodstvu združenih organizacij se izreka zaupanje in se izjavlja, da so vsi kželezničarji pripravljeni na boj. Govoril je nemško še sodr. D u š i č in italijansko uradnik Hlede, ki je prebral tudi italijansko resolucijo. Resolucija je bila soglasno sprejeta in s tem shod končan. V Hlovenskih otroških vrteih v Gorici so danes sklenili šolsko leto V te je pohajalo črez 200 otrok. Zuani operni pevec g. Ju'ij Ue- tetto, ki se sedaj inudi na počitnicah v Oseku je te dni prejel od intendance ljubljanske opere lepo ponudbo za pri- hodnjo sezono. G. Betetto pa je sicer zanj ugodno in častno ponudbo odklouil z razlogom, da gre na duuajski konser- vatorij, da si pridobi najvišjo izoniiko za opernega puvea. Novo mašoboimel pri franöiäkanih na Kostanjevici v torek dne 16. t. m. na praznik Karmelske Matere božje ob 9. ari preč. g. Anton Gerbec. Proizvajala ae bo Gruberjeva masa pod vodstvom p. Aleksandra. Častivci Marije Karmelske in Ijabitelji cerkvenih slovesnosti se vabijo k obilni üdelezbi. Pogreb. — Pokopali so v torek v Gonci dahovnika msgr. dr. Josipa To- tha. vodja semeniäöa v Nitri na Ogrskem. Zdravil se je ta v „Radolsiauin". — Nova rajüeizenovka.— Usta- novila se je v nedeljo dne 7. t. m. aova raifVaisenska posojilnica za sodni okraj B o v e c. V načelstvo so izvoljeni Hledeöi gg. Ivan Nep. Vidmar, dekan v Bovcn, načelnikom. Oibornikom pa: Leopold Jonko, žapan Bovec, Fran Haber, po- sestnik Bovec 275, Kravanja Matija, po- sestnik Bovec 37, Anton Šaler, posestnik Bovec 410, Mihelič Ivan, pos^stnik Bovpc 171, Saler Josip, posestnik Čez-S3ča 3r>. V nadzorstvo sledeči gg. :v Fran Andrej- šek, knrat Log, Martin Černuta, žapan Log, MiŠič Fran, posestnik Dvor 46, Strass-gitl Anton, trgovec 96, Jhsip Treble, cerkovnik v Srpenici. Zanimanje za noro astanovljeno posojilnico je veliko, kar pri^a to, da je vže na dan nstanovitve pristopiio 39 članov. Novi posojilnici pa želimo najsrečnejši začetek. — Radi pomanjkaiija vode na- znanja magittrat, da je popolnoma za- prla voda v zaseboih hiäah, v javnih vodnjakih pa od 10 zvečer do 5 zjatraj. — Popustck na zeinljiSkem in hišuem davku znižaaje pridobamske gldvne vsote in določilo pridobninskega dsvka od podjeteb zavezanih javnema dajanjo račanov za leto 1907 : Po ukazu c. kr. iinančnegi ministeratva z dne 24. janija 1907 št. 43478 se je v smisla členov IV. do XI. postave z dne 25. ok-. tobra 1896. drž. zak. št. 220. za leto 1907 1. popastek na zemljiškem davka na 15 odstütko? in na hišnorazrednem in hišno- najemniškem davku na 12in pol odstot- ka doloöil, 2. je ostalo znižanje pridob- ninske glavne vsote kakor pretekla leta, ter se je 3. določilo davčno merilo z% v § 100, odstavek 1 in 5 omenjene po- Htive o neposrednih osebnih davkih na- vedene, javnema dajanja račanov zave- zane podjetbe na 10 odstovkov. — Uinrl je v Gorici v sredo zjatraj 64 letni g. AI. B o ž i Č, c. kr. goziar v pokoja. Pogreb je bil v petek zjatraj ob 8. Naj v raira poöiva! — Tißoc krou uagrade dobi, kdor ovadi ponarejalce srebrnih goldinarjev iz britomske tvarine. Doslej je tega de- narja izdanega za 40.000 krön. — Prelat preč. gosp. Iiozmau v Ljnbljani nevarno obolel. — Novo izobražovalno druStvo. — V Novakih pri Cerknem se je usta- novilo „K. slov. izobraževalno draštvo" za vasi Gorenji in Dolenji Novaki in Davčo na Kranjskem, v kolikor spada pod novaško dahovnijo. Draštvo je takoj priatopilo „Kršč. socialni zvezi". Jutri popoludne se vrši nstanovni shod „Izobraževalnega društva" v Sol- kana. — — Nevarno obolela je na Vrhniki soproga g. dr. Pavletiča, ki se nahaja sedaj ondi na počitnicah. — Maturo sta napravila v torek dopoldne še Ivan Pies iz Devina in Rudolf V i d i č iz Gradiške. S tem je bila matora končana. — Prl občinskih volitvah v Lov- ranu so v III. razreda zmagali Labi. — D'jaski koncert. — Kakor že znano slavnema občinstvu, priredijo aöi- teijiščniki letos 14. t. m. svoj običajni koncert in sicer takrat v Trstn pri Sv. Ivann. Cisti dobiček je namenjen ačit. konvikta, torej nar. zavetja. Zato uljudno vabljeni vsi rodoljubi iz vse Primorske na veliki koncert z bogatim vsporedom. Upati je, da ta naS poziv dobi odmev v vseh 8rcih naših rodoljabov ter da se vdeleže polno številno. S tem pa poka- žejo naši rodoljubi svoje simpatije do naše vrle mladine, posebno pa zato, ker že sedaj, ko so še le na perifariji prvega življenja, že žrtvajejo v blage namene. Torej v nedeljo vsi narodnjaki k sv. Ivanu na koncert bodočih vzgojevateljev naše mladine! Ne eden ne sme izostati brez tehtnega vzroka. Lani so počastili nas vrli Koprčani s svojo prireditvijo, od Cesar imamo äe vedno sladke spomine; letos so namenili nakloniti pa Tržačanom obilo vžitka. Gotovo ne izostanemo, ker dobro znamo ceniti delo naše mladine vse ter tadi vemo, kdo zna najbolj bla- žiti naša srea. Zatorej ponovno: izka- žimo dijakom svoje Bimpatije s polno- dtevilno prisotnostjo ! — Ncki c. kr orožnik iz Tolmina se je madil 30. janija (v nedeljo) v neki vasi svojega okrožja ter stopil krog 6 are zvečer pred neko hiäo in začel pikati gospodinjo, češ kje je gospodar, da je šel mogoče poslušati Kak shod, ki so ga nanci napravili; ni treba vsega verjeti nuncem, kar govorijo. Potem je še ž<*ni zabrusil v obraz, da jo bila gotovo zja- traj pri spovedi. Vprašamo: Ali imamo orožnike zato, da varajejo vsestransko naše pravice, ali da ae hodijo norčevat iz krščanske vere, ki je vera tadi našega vladarja in ogromne večine našega ljad- stva. Bila je tema, a prišla je laö, in sedaj lač v temi sveti, osveti vsacega, kdor se ji bliža. — Zahvala. — Naj srčnejšo za- hvalo izrekamo, velec. g. Jožefa Manihn, trgovcu in g^fltilničarja pri sv. Luciji, ker je v priliki našega carkvenega shoda, ki je bil dno 7. t. m. v domači cerkvi sv. Marije Magdalene, daroval cerkvi dve krasni aliki, Jdzasa in Mirije. B )g ma stotero krat plačaj! Ob«nem želimo in prosimo mnogo takih dobrotnikov za našo abogo cjrkev ! Seljani. — Izprcineujcna „Liepa naša doinovina". — Neki hrvaški list pred- laga, naj so vočigled temu, dA hočejo Madjari Hrvaškej vzeti zaačaj kraljevine in jo ponižati do pokrajine, lzpremeni v jagoslovanski marzeijezi: Liepa naša domovina, Oj janačka zernljo mila. drag! stih, da se bo glasila pesem : L'epa naša dornovina, Oj hrvatska kraljevina. To bode po njegovi miäli dvigailo na- rodno zavest in bodrilo na vztrajno delo, da se povrnejo domovini uekdaji lepi časi. — — Izgiuil je v Ljabljani voditelj ondotne glahonamnica ucitelj P i a n e c k i. V soboto ga ni bilo več v Soli V pi- sarni je popoln red. — Iz sodnijske službe. — G kr. kancelist Frau Čirgo je iz Kanala pre- meščen v Gorice. — Mornarisko nižjo realko je c. kr. mornariška aprava v Palja opustia. — Proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Giric3 je protes- tiral občinski svet oglejski. — Odlična giMa. v Bohiuju. — V tekočem poletju prideta za dalj Časa v Bohinj ministerski predsednik baron Beck in bivši železniški minister drživni poslanec Wittek. — Slovenska knjigarna v Trstu. — V Trstu otvori knjigarno Slovenftc g. G3renik, poslovodja knjigarae Liv. Hirt- manna v Zigreba. — Nov Lloydov parnik. — Jatri spaste v morje v Trsta nov Hoyior parnik „Freiherr von B3ck". L'oyJ vslel pogodbe z vlado dobi še šest novih parnikov. — Velika nevihta in silenveterje divjal 9. t. m. po LibuSnjem. Rival je drevje in koruzo vso polomil. Inaarno ve- likansko äkodo. — Promet na c. kr. državni železnici v GoricL. — Na interpelacijo slovenskih poslancev v deželnem zboru radi nedostatkov na državnem kolodvora v Gorici jo dalo c. k. železniško mini- sterstvo sledeči odgovor: Glasom razglasa c. k. železniškega ministerstva z dne 8/6 1907 št. 767 sd je vse potrebno akrenilo, da se zagotovi neoviran promet na državnem kolodvoru v Gorici, osobito se astanovi za hitrej- še prevažanje zgodnjega sadja, krompirja, cvetlicin dragih ob- čatljivih pridelkov poseben vlak, ki odhaja iz Gorice ob 7 30 zve- čer in pride na Dnnaj-Matzlensdorf čez Ljabno ob 1145 prihodnjega dae. Brzo- vozne pošiljatve se bodo kolikor rno- goče odpošiljale z o s e b n i m i vlaki. Tudi se je priznalo odpošiljalcem svežih evetlic in drugega enakega blaga preva- žanje z brzovlaki. Radi naprave posebnih tirov za veliko blago na postaji in radi dobave za to potrebnih sredstev je potrebno preskrbljeno. Konečno se opaža, da na goriški postaji državne železnice natavljeni aa- lužbenci, kateri prihajajo v dotiko s strunkami, so obeh deželnih jezikov zmožni. — Za davčnc praktikante. — Razpisanih je veö mest davönih prakti- kantov na Primorskem. Sprejmejo se le oni, ki so dovršili najmanj 4 razrede srednjih äol. Prednost imajo oni, ki se izkažejo s spričevali višjih razredov. Za- hteva se znanje deželnih j^zikov. Opo- zarjamo torej liste dijake, ki rellektirajo na te službe, da dotične proänje pravo- časno vložijo. Omenjamo, da so prakti- kantje v začelka brez adjatama; po pre- toku enega leta se jim podeli adjatum 600 K, po treh letih 1200 K, po petih letih 1500 K in po äestili letih (in to v najslabsem sluöaju) postane pristav t XI plačilnem razreda. Ker je pri tej stroki državmh uradnikov ogromna ve- čina italijanske narodnosti, dasi bi rao- ralo biti glede na ätevilo prebivalstva na Primorskem 3/r, slovenskega in hrvat- skega jezika popoiaoma zmožnih urad- nikov, želeti je, da se čim več Slovencer in Hrvatov oglasi za to službo. S tem se ludi fioancni oblasti, na razne pri- tožbe izbije izgovor, češ, da ni büo slo- venskih kompetentov, in da ni aradnikov, zmožnih našega jezika. — Knialu bi se bila /ndusila. — V čelrtek dne 4. t. m. ob 10. uri pred- poladne je bila pri kosila v nekem tu- kajŠDJem hotein med drugimi gosti tadi neka mlada goapa iz Podbrda. Med jedjo ji ostane v grlu kos mesa, ki ga reva ni mcgla ppraviti ne gori ne doli. Bila je v emrtni nevarnosti in ni mogla *cč govoriti. Kazala je zraven stoječemu natakarjn in blagajničarki, ki je bila tadi navzoča, z roko naj ji pomagajo. Ta dva pa sta položivši kozaroc vode pred njo, stala kakor dva kola in mirno gledala v stokajcčo nesrečnico. Zahvaliti se ima ncsrečnica neki drngi gonpej, da so jo odpeljali v lekarno. Po naključbi se je reäila nesrečnica že na poti v lekarno nevarnega kosa mesa. Hotelirji in usluž- benci naj ravnajo v takšnih slučajih kr- ščansko z gosti. — Refcko Iuko bodo razširili Mi- nisterialni tajnik Bela Gonda izdeluje že načrte. — Na pazinski giiniiaziji se letos prvič vri-ji matnra. lz letnega poročila povzamemc, da je bilo vseh učencev koncem leta 247 rednih in en privatist. Po narodnosti jebilo 210 Hrvatov, 37 Slovencev in 1 Čeh. lz Pazina jih je bilo 15 iz pazinskfga okr. glavarstva 57, iz ostale Istre HG, iz Primorja, 23 iz KraDJ&ke 6, iz Slajerske 1. Najmlajši di- jaki so bili po 10 let etari, najstarejši po 23. SpriČevalo prvega reda so dobili 204 očenci, med temi 37 z odliko, po- navljavni izpit 26, drugi red 12, tretji 4, pripnščera sta k naknadnemu izpia radi bolezDi Ufiteljeki zbor je štel z ravna- teljem vred 10 členov in 2 nčitelja za proste predmete. Program ima na čelu razpravo prt f. D. Zgrabl'Oa: Č*kavski dijalekat v Sv. Ivann i Paula te Žminja v Ihtri. Vpisovanje učencev pocetkom novega äolskega leta se bo vršilo dne 15. in 16. sept. 1907., vsprejemni izpiti za I. raared bodo dne 17. sept, dne 18. sept. prične pa novo šolsko leto. — Ci'iia živiuc in mesa. — V državnem zboru je poljedelski minister konstbtirHl, da so od novembra 1906 do junija 1907 poprečne cene goveje živine padle za 14 K pri stotu žive vage. Pov- prečno ceno mesa pa dunajski mesarji kljub tema dejstva niso znižali. Tadi pri nas pada cena živini, a mesarji se prav nič ne zmenijo za to. Ta se vidi, kdo je vzrok podraženju mesa. Meščani se hudujejo nad našim kmetoiu, češ kako drago vae prodaje. Ta imajo priliko, da spcznajo, da kmet od prekupcev ravno tako trpi ko mesöani Mncgokje mora kmet letos živino pro- dajhti v izgabo, ker ni sena. Ako pogle- damo na goriäki trg za drage stvari, zo- pet vidimo, da so prekupci in prekapöe- valke oni, ki za prenizko ceno od kmeta kupijo, za previsoko prodajajo pa mešča- DU Naä občinski zaatop pa nima čaaa pelati se s Umi nečuvenimi razmerami, on mora podpihovati gonjo proti Slo- vencem. Meščbm, takaj iščite äkodijivcev pa ne med kmeti. — Dr. Lueger zopet okrcval. — Danajski žap&n, ki je 5. t. m. uekuliko bolehal, je zopet ozdravel popolnoma in pre\zel vse svoje urndne potfc3. Pri tem je optuil, da je plačak za svoj vozni li^tek tri centime preveč. Di si prtžene čas, si je dovolil äalo ter zahteval pri blagajni povrnitev teh treh stotink. Zavrniii so ga osorno. Š <\ je k načeluika postaje, toda brez uspeha. Stvar gd je začeia zabavati. Nalaäc ni hotel darovati železnici treh stotink ter je pisal žeiezniaki dražbi aljulno rekla macijsko pismo. Ni bilo o>vor». Poslal je opomin po sodiäca. Druiba se mu jo smejala. Vložil je tožbo. Prva inštanca je obsodila železniško družbo, ki je vlo- žila prizil, a pcgor^li» je tadi pri drugi in tretji instand. Tadi kasacijjki d?or je ruzsodil, da mora dražba pjvrniti tri stotinke. Is železnica je vrnila tri vinarje, vrhatega pa plačala 80000 fYankov prav- dnih stroäko1?. — Priloga. — Današr.ji številki smo priložili tlike poslance „S.uvenskxga klaba". Drušlva. dr Kolcsarsko drustvo „Gtir'ca" pr redi v nedeljo dne 14. t. m. izlet v GrHdež. Odhod točno ob 5. uri zjutraj iz pred kavarne Central. Odbor. Kn]iževnost - umefnosL * Sunou (ir<'gor<'Js. — Izšla je knjižica „Simon Gregorčičev življenjepis". Broširana stane 1 K 20 v, lično platncno vezana pa 2 K. Pridejana je knjizici pcsnikova podoba z njegovim lastno- ročnim podpisom. Čisti dobičck jc namenjen „Šulskcniu domii" v Gorici. Knjižica se do- biva pri založniku Ig. Gruntarju, c. kr. no- tarju v Ribnici in večinoma v vseh knji- garnali. — Želeti bi bilo, da bi se našla v vsakem večjetn kraju zaupna oseba, ki bi nabirala naročnike za knjižico in založniku naznanila, koliko izvodov da ima poslati. * l)(»m in S'vcta 7. Slevilka e izWtx. Vaebina ma je: P-j-1 svoboJaiin Rolneem. Povest davnih dedov. — Soisal Fr. S. Finžjzar. Drugn knjiga; Vest. Zložil Zvonomir; Jurij pi. Slatkonja. Spisa! dr. Josip Mantoani; V trpljenja šoli. Zhžil Ant. Medved; Hajdimo v Rfzijo I Spisal I. Trinko; Mir s teboj 1 Z'czil Anton Medved; Slovo in pozdrsv. Z'nzil Anton Medved; V krčmi. Zlnžil Zvonomir; V žarku jaga. Novela. — Spisala L°ia Fatar; Moj pogom. Zložil Zvonimir; Pod oljko in lavorom. Ztpiski iz solnčne Italije. — Spisal dr. E. Lampe; Književnosl; Glasba; To in ono; Šnh. Prireja A Uršič. Slike: Spcmenik deln. C. M^unir; BarJH. Z črna; Sv. [labert, patron lovcev. J. Z'lezny; Iz triumfalnpga Bprevoda cesarja Maksimiii- jana I. Škof Slatkonja in njegov zbor; Stattonjev podpis; \l B^neške Slovenije: V „Železnem kanalu'; Iz Beneške Slo- venije: O.^ojani; R m: Pogled s Pal»tina; Iz imeratorskega Rma. Nagrobnik Hidri- janov — sedaj Angelski grad; Skulptare v Skcfijskem muzeju Ijubljanskem (Ra- dolphiDum); Iz avstrij^kega državnega zbora. (Slike državnih poslancev.) Cerkljanske novice. c Libtralna hranilnca vG^rknem bo menda zadnje R*kaščekovo delo. Med znanimi liberalnimi zaapniki seveda ni manjkalo Sorčana iz Lnbinj in pa pla- ninbkega Miibažneta. Prirojstva nove hranilnice bo za bntra Škodnik, krstil jo bo pa otaleški Miru^Rovec — oba krčmarja. Načelnik hranilnice in pa njen pravni zastopnik bo pa najbrže g. jurist Vencelj Tu*ar. Prav tako, bo mož vsaj prišel do kraha! V odboru bodo sedeli gotovo Gene, Lovrin, Makuc in Fir bar. Bolj težko jim pnjde pa z nad- zorstvom, ker bi moral biti v njem tadi kak duhovnik, da bi irrHa posojilrvca kredit pri ogromni večini Ijmistva. R4- do^edni smo, kje ga iztaknejo. c Solski izlet nablesko jezero. — RHkošt^k in tovaiiäi so priredili izlet na j jezt-ro. Katehetom niso pa o tem pri korjferenci niö omenili; tadi jih niso va- bili, šli so kar sami. Ker se je rglasilo premalo otrok, so plačali za nekktnre iz lastnega žepa. — Eien veljavniš h mož v Cerknem je dejal : „Ko bi šli tuii ka tcheti, bi pustil otrt ka tu ii če bi me stalo petak, tako pa ga ne puitim niti ! zbfetonj I" — Ali je ravnalo ačitpljstvo morda po Dasvcta ( kr. Sohkega nadkor- nika. ? Ali ne apbda tudi katehet k uii- teljskemu zboru? j c Vrhunec izprijenosti. — 0 ii te- ! den je imel naä g. so'lnik zaairn vo ob- j ravnavo. Na zatožni klopi je aedel clan takajšnje liberalne Čitalnicp. Sodnik se je zgrsžbl nad predmetom zatožbe. Izia- vil je, da ni äe slišal, da bi se kaj ta- kega še kdaj zgodilo na dezeü. Govoril in podačaval je naravnost imenitno. Či- talničar je namreč gotov predmet za gotove srancoske svrhe nabil na podboje tnje hiše. — Apelajemo na g. sodnika, da tndi dejansko pokaže stud nad tako nravno izkvarjenosti. Ali je mogoče g. aodniku še nadalje sedeti v Čitalnici skupaj s tako izkvarjeno mladino?! c Kat. slov. izobraž. društvo v Novakih je priredilo v nedeljo dobro obiskan shod. Dekan dr. Knavs je imel krasen govor z nenavadnim zanimanjem, in vsem je segel globoko v srce. cKnrat Abram je povdarjal,da se mora Ijudstvo, ako se hoče gospodarsko utrditi in napredovati, obračati večjo pozornost žmnoreji. Govornik je po- zval zlasti poseptnike na planini Crnem vihu nnj se zedinijo in skupno vstvarijo veliko pianino za paSo. Živahno pritr- jevanje posestnikov Črnega vrha. Pri- porrčal je nadalje govornik ljudstvn, naj pridno zaRaja goličave inv nerodovitne prostore ter naj z vso vnemo skrbi za gozde, ki je najzanisljivejše kmetovo premcženje. Po ?hoda je naznanil vde- ležencem, da so pravila „Kmetske zveze" za Gerkljansko potrjena in jih pozval, naj se vpiäejo vanjo v polnem številu. Podaljšanje Cleres-tnkmovanja z% ua- srade. — Kakor smo prod kriitkim poročali, jo jury za Coros-'okmovanjo 8000 K za rocopte mociialih jodil že pripoziiala pri raxdelitvi; sodaj pa jo s>» 7000 krön razdoliti in sicer po 1000 K za novo močnato in novo narodno jod — ter 5000 krön za 370 najjrad za kakersnoko'i nvpte inočnalih jodil. Da so omo^oöi vočja ndoložitov, je rok razpisau do 30. soptoinbra t. 1. Vsa drujBfa pojasnila da vsak baljši trgovcc Da se Katlireiiiei'jeva Kneippuva sladka kava prodaja v «'(»Ith Ki'iiih in skr- lmo spravljona o izvirnih zavojiii. to zvišuje njo splošno znano, veliko vrlino in jaiuci vsaki kupovalki za čistost hlaga in za nemožnost, da bi se kava ponarojala s lujimi priineski ali |>a tudi, da bi jo kvaril ])ral). tuj duh itd. Saj jo ponos naših gospodinj, da reduo kupujojo lo to, kar jo pristno i i najboljše. Čo toroj pri Katli- roinorjovi Kneippovi sladni kavi pazijo na iz- viruo zavoje z irnenom Kathroiner ni s sliko župnia Kncippa kot varstveno znamko, si no za^otavljajo samo toCuo čislo^a blajra, ampak tudi nezmanjšani okiis in priljublj(Mii, izpodb.idn kavin vonj, ki odUkuje pristno Katliroinorjcvi kavo po načinu nje proizvajanja, dandancs /. izvrstnoga priznanega po vsem svelu. Naslov za brzojavke: Sporobanka Akcijska glavnica K 10,000.000- — Telefon stv: 19—95, Vlog okoli K 66,000.000-- ÜSTREDN! BANKA ČESKIH SPOBITELEN Isiiidiiia Ijanka r: i; s k 111 Mi podružnica v Trshi V'ywllw Meščanske tJl g vovarne«, in domačega - g stekleiiicah, kojega pristnosi su jamc. Ö Zaloga ledu katerega se oddaja le na § debelo po 50 kg naprej | Vino dostavlja na dom in razpošilja I po železnici na vso kraje avstrijsko-ogrske | države v sodih od 56 1 naprej. B | Cene zmerne. Postrežba poš- [i tena in točna. m m m m m m ^ mizar in v lesni trgovec v Poflpri, na oili novesa železnišketta mosta (na cesti, ki peljeproti GradiSki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrwtnega trde- ga in mekkega lesa domačcga in tiijega, veliko zalogo pohišt- va, vinskih posod, stiskaluic itd. „Flox" jo t'otograliski ;iparat s kaleriin lahko vsak bre/. znanstva l'otogra- fira Aparat ilo- golavlja podobo (sliko) v 5 krat 7 cm in siaiio z colo ' elegaiitno kompletno op- varo in pojas- niloin sarno 6 K. 1'ošilja po pošt- ' nein pov/.ctju H. Weis, Dnnaj W'ioii. XIV H St:- chshausersstr. 5|.I2-i Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicast. 25 priporoča častiti duliovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Oljc: Lucca, St. Angelo, Korfii, istisko in dalmatin- sko. Petroloj v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrstc, namreč ob l/s kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valcnčič. Žveplenke družbe sv. Ciiila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Qoldin auk. rcm. ura, si- stcm „^o - skopf I patent z dve- I mi močno in lepo gravira- nirni pokrovi, bela email ci- frenica, s po- ^amm^ zlačenim lirb- tom, na kalvizi kamnih vrteče se švi- carsko ankvično urno kolesje za 9W K 9-50 -m pošilja po pošlnem povzctju tovarna ur Heinrih Weiss, I Dunaj XIYJ3, Sechshusastrasse 514. Alt OS čevljar ____ ________v Semeniški ulici 1 v Gorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gos])<> in gospode. Naročila se izvršuje hitro< Velka iznajba. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna ura z znamko System-Roskojf P„t, ki teče 36 ur, z minutiiini kazalom, bliščeča, lepain natančno idočas3- Icttio garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura ne ugaja, se denar vrne in je vsak rizik i/.ključen. 1'ošilja se le proti povzotju, ali naprej poslancnu denarju : 31. J. Holzcr'gWwe Marie Hölzer Uhri'n und (ioldniiriui-faht-ikK-Nn^lorla^« en grot*«, Krnknii Ocst. IHctcIsi;. 7!J, St. S(-llllStillllL!lNKC 'JG. Zalagatelj c. kr. državnih uradnikov. llnstroviuii rpiiik nr, veri/ic. /latlli, Nrclirnih in Chirm Nrilirnili I/dt-lkor, kiikor tudi ra/.nili godal na slrnjcv gratis in franko. Zastopniki se iščejo. Sličnc anoccne so ponarejone. „NilRDDNil TlSKflRNiT :: ß G picit uiica Uetturlni št. 9::: \u je preskrbljena z povsem novimi j y$A\ ^rkami, okraski in finim papirjem, ^j>fe\ t&JWfU. ter more prevzeti vsa v ti- ^{fjj^ skarsko stroko spa- -^^^'^ ;|'^_ dajoča dela ^ TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o ^ Sprcjemnice . Plakate ooo jV itd. itd. ^ oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač. sklepe , Jedilne liste ooo Etikete : itd. itd. Zagotavlja točne in stiokovno pravilne izvr- Šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da sc ne boji ...... nikake konkurence ...... HOTEL HRIBAR BLED (lastnik Jos. Hribar.) Priporoea se slavnemu občinstvu za mno^obrojrii obisk. — Toeijo so vodno «ajboljša vina in pivo, inr/Ja in gorka kuhinja. — >'a razpola^o je tudi več sol) za preiioeevaiije tujeov. — Volika veranda z senčnatim vrtom ob jozeru. SW Jezerske kopelji in čolni so tudi na razpolago ~?N