JOŽEF BAGÄRY, ANTON TRSTENJAK IN MARTJANSKA POGODBA IZ LETA 1643 IVAN ŠKAFAR Med prekmurskimi pisatelji, ki niso dobili mesta v Slovenskem biografskem leksikonu, je tudi Jožef Bagäry. V zvezi z njim žeum spregovoriti o treh stvareh: o njegovem življenju, o njegovem dopiso- vanju z Antonom Trstenjakom in o zname- niti martjanski pogodbi z leta 1643, ki jo je Bagäry leta 1883 izročil Antonu Trstenjaku. BAGARYJEVO ŽIVLJENJE Jožef Bagäry je bdi lojen 8. januarja 1840 v Murski Soboti. Oče je bil Jožef, mati pa Ana, rojena Monek. Od 1. 1851 do leta 1860 je bil gojenec sirotišnice Kelcz-Adellfy v Köszegu. Tam je opravil osnovno šolo in šest razredov gimnazij e.' Višjo gimnazijo in bo- goslovje je dokončal v Szombathelyu, kjer je bil posvečen v mašnika 1866. Do jeseni 1867 je bil kaplan pri Sv. Juriju (Rogaševoi), v Crensovcih do 20. aiprila 1869, na Tišini do 4. februarja 1870 in v Soboti do konca avgusta 1874. Od septembra 1874 do maja 1875 je bil župnijski upravitelj v Martjamcih, od maja 1875 do 1. marca 1912 pa martjanski župnik. V pokoju je bival v Murski Soboti, kjer je umrl 14. maja 1919. Od leta 1903 do 1. marca 1912 je bil obenem namestnik obolelega tdšin- skega dekana dr. Franca Ivanocyja.^ Anton Trstenjak je Bagäryja obiskal v Martjancih dvakrat: leta 1883 in 1903. Imenu- je ga »zvesta slovenska duša« in pravi o njem: »Bagäry je jako inteligenten mož. Spisal nam ni bogvekaj in mnogo. Popravljal je veliki katekizem za tisek. Sestavil pa je mnogo pro- povedi in jih dajal svojim prijateljem, mladim in kapelanom. Olajševal jim je na ta način propovedovanje v slovenskem jeziku. Nekaj teh stvari je podaril tudi meni. Ko je še slu- žU v Soboti, preložil je šolsko knjigo: »Perve / Knige — ötenyä / za / Katholičanske vesni- čke šole / na Povelenye družbe svetoga Šte- vana / sprävlene: / po / Bäräny Ignäci / pri- pravnice vučitel — ravniteli / II. natis / V — Pesti / Stampane vu »Atheneum-a« štamparii /1871. »Str. 47. Jaz imam rokopis, kateri ob- sega 62 strani« Knjižica je prevedena iz ma- džarskega izvirnika: »Elso olvasö — könyv.-« Pisana je v slovenskem pravopisu, in kakor vidimo iz naslova, poprijel se je Bagary na- šega besednega zaklada ter se nam na ta način približeval.«^ Ignac Bäräny (r. 1833 v Päpi, — u. 1882 v Cakovcu) je bil pedagoški pisatelj, urednik šolskih in vzgojnih listov ter pisec šolskih knjig. Poučeval je na učiteljišču v Szegedu in Pesti, ravnatelj učiteljišča pa je bdi v Csur- goju in Cakovcu (1879—1882).^ Njegove šol- ske knjige je izdajala Družba sv. Štefana v Budimpešti in so bile v tisti dobi zelo sodobne in razširjene. Dve sta bili prevedeni v prek- murščino: Abecednik je priredil Janez Mur- kovič, nadučitelj in kantor v Beltincih pri župniku Marku Žižku; Knigo-čtenja pa je prevedel Jožef Bagäry. Da se je ta Bagäryjeva šolska knjiga zelo uporabljala v prekmurskih katoliških župnij- skih šolah, spričuje dejstvo, da je petnajst let pozneje, (1886) bü potreben še njen tretji natis. Tudi ta natis je v slovenskem črkopisu. Trstenjak poroča, da je Bagäry popravljal »veliki katekizem za tisek.« Pod velikim ka- tekizmom je gotovo mišljen ponatis Mikloša Kiizmiča »Kratka šumma velikoga katekiz- muša.« V tistem času je ta katekizem bü. po- natisnjen leta 1873 v madžarskem črkopisu; leta 1883 ter 1892 pa obakrat v slovenskem črkopisu.' Trstenjak pravi tudi, da mu je Bagäry po- daril nekaj svojih napisanih pridig in da ima tudi rokopis drugega natisa Prve knige-čtenja iz leta 1871. Ali je od tega kaj ohranjenega? In še mnogo drugega, saj je Slovenski narod ob Trstenjakovi smrti — umrl je 17. decem- bra 1917 v Ljubljani — poročal: »Anton Tr- stenjak se je živo zanimal za usodo Prekmur- cev. Prepotoval je njihovo ozemlje, zbiral knjige in gradivo; napisal je v »Slovenskem narodu« in »Ljubljanskem zvonu« več član- kov o tej na pol suhi veji Slovencev, tako o Slovencih v šomodski župani j i na Ogrskem 1905, o prekmurskem pisatelju Borovnjaku in rodoljubnem Ivanoczyju itd. Nameraval je izdati v Matični publikaciji »Slovenska zem- lja« zgodovinski in narodopisni oris Prekmur- cev, kakor nam je S. Rutar opisal beneške Slovence; toda delo je ostalo v osnutku in čaka mlajšega nadaljevalca.«" V rokopisnem oddelku NUK v Ljubljani hranijo pod inventamo oznako »stari fond 193« ovoj rokopisnega gradiva z naslovom: Zapuščina Antona Trstenjaka. Leta 1940 ga je knjižnici daroval dr. Albin Stele. Vsebina tega ovoja še ni nadrobno katalogizirana, je le v glavnem razdeljena. Poleg nekaj Trsten- jakovih literarnih in znanstvenih spisov obse- ga predvsem gradivo o Prekmurju. Najdrago- cenejše je za tisk povsem pripravljeno delo: »Slovenci na Ogrskem. Narodopisna in knji- ževna črtica. Spisal Anton Trstenjak.« To obširno delo, ki daje zelo stvaren in bogat vpogled v narodnostne, socialne, prosvetne in kulturne razmere v pokrajini med Muro in 39 Rabo v letih 1883—1903, zasluži, da v tisku zagleda beli dan. Dr. Albin Stele je bil poročen s Trstenja- kovo hčerko Mileno. V pismu z dne 5. marca 1970 mi je sporočil, da je to Trstenjakovo za- puščino zato daroval Univ. knjižnici, da bi ostalo to gradivo dostopno širšemu krogu, po- sebno vse, kar je »v zvezi s Prekmurjem, za katero se je Trstenjak posebno zanimal.« Med ohranjenimi pridigami v tem ovoju so tri Bagäryjeve: 1. Na velko Messo (Marijino vnebovzetje — 15. avgust) 1886 — Muraszombat. 2. Navuk od Molbe po prejk — 2. marca 1886. 3. Rejcs bossa na seszto nedelo po Riszalaj, 1886. Ohranjen je tudi rokopis drugega natisa »Perve knige ctenyä.« Tega je dobil Trstenjak od Bagäryja v Martjancih že leta 1883. Nanj je napisal na naslovni strani zgoraj z modrim svinčnikom: »Bagari.« Zato je treba popraviti mnenje, da je tudi to šolsko knjigo priredil »najbrž« Janez Murkovič.'^ BAGARYJEVO DOPISOVANJE S TRSTENJAKOM Posebno za Trstenjaka velja, kar sem za- pisal: »Slovenski kulturni delavci so po svoji vrnitvi (iz Prekmurja) večinoma ostali v Pis- menih stikih s prekmurskimi izobraženci... Zal se nam je od tega bore malo ohranilo.«* Za Antona Trstenjaka mi je znano, da si je dopisoval z Jožefom Borovnjakom na Canko- vi, z Markom Žižkom v Beltincih, z dr. Fran- cem Ivanocyjem na Tišini, s Karlom Mentsi- kom v Velikih Dolencih, z Jožefom Bagäry- jem v Martjancih, s Štefanom Zemličem na Doljnem Seniku in nato v Gornji Lendavi in z Jožefom Kleklom starejšim v Crensovcih. Gotovo pa tudi s protestantskim duhovnikom v Križevcih — Ivanom Berkejem. Iz dopisovanja Bagäryja s Trstenjakom so nam ohranjena vsaj tri Bagäryjeva pisma. Dve sem našel 1962 v Gornji Radgoni med zapuščino pokojnega Janka Slebingerja' in eno med Trstenjakovo zapuščino v ljubljan- ski NUK. V Radgoni najdeni pismi sta z dne 18. no- vembra 1883 in 6. aprila 1884. Prvo se glasi: Prejel 20. 11. 83. Martyänc2d. 1883 Novber IStoga. Visoko poštuvani Gospod Profesor! Vas list od ZOSa Octobra je mene obeselo, gda sam zarazmo zadovolščino Vašega potiivanja vu našoj slovenskoj krajini. Jas sam ove listine (Urkunde:) ešoe nej vroke dobil, niti ove kniždce štero ste meni zdobrote obečali, jas se bojim, gda bi se to vse morebiti na pošti zgubilo. Za malo vremen, kak ste od mene slovo vzeli sam zaslišal, kakšo jagrijo ali lovino so naši vogerski častniki na Vas držali, tak je; steroga človeka dušna vest je nej vredi, un se ešče na šumat liste zosäga. Etakši sojo Rihterji 19te stotine. Ovači jas dobro znam, da ste se Vij tonu serčno smejali. Gda Vam na Vase triidlijvo delo od Boga po- moč in stalno zdravje molim Vas serca pozdrav- la Vas. istinski dobrovolnik Bagäry Jožef župnik Drugo pismo se glasi: Martjanci, 6. 4. 1884. Posebno poštuvani G<»pod Professor! Nebodete meni za lagoje zieli da sam na mesti ne mogeo vašu prošnja spuniti ar sam puno posla meo okol moje redovničje cesti, aü zdaj Vam itak pošlem vse Vaša pisma ino mislim, da bo- dete moje znamenke razmall ino da sam Vara na vsako pitanje, morebiti na krätzi ali itak ra- zumen odgovor spisao. Mislim da je tä martjan- ska listina za Vas zbrojavce pisem stare sloven- ščine zlata bajna (: Goldgrube :) iz — štere bode- te zajimali vnoge lastivnosti stäroga slovenskoga jezika, šteri se morebiti nigdi vu takšoj starosti dnesiden ne nahaja. Kak mied nami Slovenci zete kraj müre. Jas Vam telikajše zelem blažene vii- zemske svetke ino dobro volo na zbrojavanje lepe slovenščine ostanoivši Vaš istinski priatel Bagäry Jözsef plebänos. Opravičeno bo kdo vprašal, ali ju ni mo- goče Bagäry pisal Francu Simoniču, ki je tudi hodil po Prekmurju in za svojo slovensko bi- bliografijo zbiral prekmurske knjige. Iz nje- gove zapuščine sta mogli pismi priti v Šlebingerjevo zapuščino zato, ker je bil ta poročen s Simončičevo hčerko Olgo. Za Janka Šlebin gerja je pa znano, da je že leta 1923 nameraval izdati prekmursko bibliografijo.^" Mogoče je, da sta si dopisovala Simonič in Ba- gäry, toda za Simoniča ni nobenega sporočila, da bi leta 1883 obiskal Bagäryja. Za Trstenja- ka pa to imamo. Sicer pa to spričuje sam Trstenjak. V omenjenem njegovem delu: »Slovenci na Ogrskem« v poglavju »Potopisne črtice« pri- poveduje sledeče: »Dva meseca pozneje'' mi je pisal Jožef Bagari med drugim tudi tole: '>Za malo vremen, kak ste od mene slovo vzeli, sem zaslišal, kakšo lovino so vaši vo- grski časniki na Vas držali, tak je: šteroga človeka dušna vest je nej v redi, on se ešče na šumat lista zesaga. Etakši so jo riterji 19*^ stotine. Ovači jaz dobro znam, da ste se Vi tomi srčno smejali. Gda Vam na Vaše trüdljivo delo od Boga pomoč ino stalno zdravje molim. Vas iz srca pozdravla Vaš istinski dobrovolnik Bagäri Jozsef župnik«'^ 40 Tu Trstenjak dobesedno navaja konec pr- vega pisma, ki mu ga je Bagäry pisal 18. no- vembra 1883. Za boljše razumevanje tega od- lomka pisma je potrebno povedati, da je Trstenjak nameraval v avgustu leta 1883 obiskati vse katoliške in evangeličanske župnije v pokrajini med Muro in Rabo. Začel je na Cankovi v nedeljo 12. avgusta in nato obiskal Sv. Heleno (Pertočo), Sv. Jurij (Ro- gaševce), Gornjo Lendavo, Gornji Senik, Dol- nji Senik, Stevanovce, Velike Dolence, kato- liško in evangeličansko župnišče v Gornjih Petrovcih, Križevce, Sv. Benedikt, Sv. Sebe- ščan (Pečarovce); Bodonce, Puconce in Martjance. Od Bagäryja je šel v Mursko So- boto, obiskal v Murskih Petrovcih Ludvika Augustiča, očeta prekmurskega pisatelja Imreja in še Tišino. Od tam je šel v Beltince k Marku Žižku, kamor je prišel 30- avgusta proti večeru. Trstenjak pripoveduje: »Veselil se je (namreč Žižek) posebno Miklo.^ičeve slovesnosti, to je dne 2. septembra, ko so Slo- venci v Ljutomeru praznovali sedemdeset- letnico svojega rojaka. Rekel je, da pojde z menoj v Ljutomer^^ in da naj ta čas pri njem ostanem. Meni je bilo to zelo všeč, saj sem vsak hip kaj novega izvedel. Ali zgodilo se je drugače.« Naslednjega dne je Žižek povabil v žup- nišče precej zavednih kmetov in drugih go- spodov, da bi se s Trstenjakom pogovarjali o prekmurskih razmerah. Ko so opoldne sedli h kosilu, je prišel nekdo in poklical žup- nika na tih pogovor. Ta je nato takoj odvedel Trstenjaka v drugo sobo in mu dejal: »Došla je brzojavka od vlade, da Vas je treba prijeti in Vaša pisma pregledati. Komitatu se zdi, da ste agitator, treba Vas je torej takoj za- preti.« Žižku je namreč prijatelj iz Murske Sobote, ki je izvedel za to brzojavko, hitro poslal sla s tem obvestilom. Tako je Žižek še pravočasno izvedel, kaj grozi Trstenjaku. Zato je obema Trstenjakoma, kajti v Beltin- cih se je Antonu pridružil še njegov brat, takoj dal vodnika, ki ju je varno privedel do Mure in tako sta srečno ušla na njeno drugo, domačo stran. Panduri so v tistem času za- man iskali Trstenjaka v Beltincih in so odhi- teli naprej proti Dolnji Lendavi, da bi ga kje ujeli.'^ Tako Trstenjak ni mogel leta 1883 obiskati še drugih župnij v dolnjem Prek- murju in jih je zato obiskal leta 1903. O tej »lovini« na Trstenjaka govori Bagäry v drugem delu svojega prvega pisma Trsten- jaku. V prvem delu omenja »ove listine«, ki jih je »ešče nej v roke dobil«. Bagäry misli na dve listini, kateri je dal leta 1883 Trste- njaku ob njegovem obisku v Martjancih. Prva listina je pogodba iz leta 1643 glede vinogra- da v Vučji gomili, druga pa iz leta 1652, ki govori o razmerah med kalvinci in luterani v Martjancih. Tudi drugo Bagärjevo pismo se nanaša na martjansko pogodbo iz leta 1643. O tem govorim podrobneje v tretjem delu tega članka. Tu naj odgovorim na vprašanje, kako sta mogli priti obe Bagäryjevi pismi Trstenjaku v Šlebingerjevo zapuščino. Slebinger si ju je pač še pred zadnjo vojno izposodil iz Trsten- jakove zapuščine in iz tega ali drugega vzroka ju ni več mogel vrniti. Tretje Bagärijevo pismo Trstenjaku z dne 9. maja 1884, ki ga hrain NUK, se glasi: V — Martjanci Qtga Rizsalščaka 1884 Prepoštuvani Gospod Professor! Nemislite da sam vö zvole nej šteo taki cdgo- voriti, nej je to zrok, nego: znate da sam jas nej samo duhovnik nego telikajše i vert, zato morem vadlüvati, da meni polsko verstvo več posla dava liki duhovno pasterstvo, zdaj pa na prelübleno protodetje tem več. — Druge novine vam nemam kaj pisati, liki samo to: da se zdaj jako borimo za pridočega poslanca vu orsačko spravišče. Zdaj si dva sträna proti stojita, näjmre: zdašnjega ravnitelstva stran« = die Regierungspartei ino >'irejzen levi stran-" die gemässigte Oppo- sition. Mi dühovnicje ino veliki tao lüdstva se borimo za »te trejzen levi stran« zato da mi- slimo naj Tisa Kolman spadne svojim zdašnjim ravnitelstvom, štero se nam nikak nedopadne ino ščemo Aponyi Alberta mlädoga grofa, šteri je jfiki mož za pridočega ministra — Presidenta meti, zato moremo že zdaj gorgledati naj takšnega poslanca moremo znaše krajine vu orsačko spra- višče poslati, šteri bode Aponjd Alberta tam svojim voitumom podpirao. Mi ščemo Emust Alexandra morävskega gospodina za depotirta ali »poslanca«. Ovi driijgi pa ščejo Secenyi Teodora gornye Lendave grofa. Steri bode zebrani to je ešče zdaj nej povszem stoga gviišno. Za tem ostanem vas sluga Bagäry Josef duhovnik. V tem pismu Bagäry obvešča Trstenjaka o pripravah za volitve v soboškem okraju, ki so bile 14. junija 1884. O izidu teh volitev priobčuje Anton Trstenjak v »Slovanu« ki ga je urejeval, poročilo Jožefa Borovnjaka, ki pravi med drugim: »Dva gospoda sta se nam posilila za kandidata: jeden je bil g. Aleks Emust, moravski plemenitaš, pristaš leve stranke Aponji Zičijeve, kateremu na ljubo so ga podpirali tudi nekateri duhovniki, namreč gospodje: tišinski, sohotski, martjan- ski, šehaščanski,'^ gornjepetrovski (Sv. Tro- jica) in malo da ne vsi protestanti in njihovi duhovniki (pastorji). A drugi kandidat je bil grof Teodor Sechenyi, gospod Gorenje Len- dave in župni patron Cankove, Sv. Helene, Sv. Jurja, Gorenje Lendave. (To je tedaj rav- no tisti predel slovenskega Prekmurskega, ki se razteza počenši od Radgone proti severu in 41 ima na štajerski strani Nemca za soseda; a vzhodni predel slovenskega Prekmurskega, torej na madžarski meji, kjer prebiva največ protestantov Slovencev, ta predel je tedaj bil za protikandidata Aleks. Ernusta. Opomnja ured.) Szechenyi je razvil svoj program, v katerem zagovarja sedanjo vladno stranko. Pri njem smo stali tudi mi duhovniki in zanj agitirali. Cela dva meseca ni bilo miru. Pili smo, jeli in kričali: Živio! Eljen! na konto gospoda grofa. Borba je bila strašanska z obeh strani. »Korteši« niso imeli miru ne po dnevi ne po noči- In zdajci pride dan volitev, 14. juni in do 300 v6z se nas je pripeljalo na volišče, a na vsakem vozu šest do sedem mož. Na vozovih so vihrale zastave trobojnice. Po- gled je bil veličasten; mnogo godeb je igralo. Na jedni strani smo stali mi grofovi, na drugi Ernustovi. Na oni strani največ katoliki, tukaj pa protestantje. Volilcev je bilo vseh vkup do 3000. Da se ne bi pripetila kakšna nerod- nost in pretep, branili so nas vojaki iz Kaniže. Bil je lep red, da se je volitev vršila redno v dveh sobah po abecedi — vasi so prihajale. V jedni sobi od A do M, a v drugi od M do Ž. Od pol desete ure zjutraj pa do pol desetih v noč je bilo vse dokončano. Mi grofovi smo zmagali, vender težko: grof je dobil samo 83 glasov več. Zmaga je tedaj bila grofova, a vendar predraga. Stala ga je čez 20.000 goldi- narjev-«^^ Poročilo o teh volitvah je dobil urednik Anton Trstenjak od ene in druge strani: od Bagäryja in od Borovnjaka. ZNAMENrTA MARTJANSKA POGODBA IZ LETA 1643 Tudi ta pogodba ima že svojo zgodovino. Ko je bila dne 1. januarja leta 1643 zapisana, so takoj napisali tudi kopijo in vsaj ta kopija se je hranila v martjanskem župnišču do 28. avgusta 1883, do prihoda Antona Trstenjaka. S kakšnim namenom je Trstenjak tega leta obiskal Prekmurje, je sam povedal leta 1901: »Jaz sem prehodil vse vasi ogrsikih Slovencev, žive namreč samo v vaseh; nabiral sem knji- ge in podatke o življenju in delovanju pisa- teljev. Kar je bilo možno, to sem zbral, in tako sem mnogo rešil.«'' Ali je res rešil, je drugo vprašanje, ker v svoji rokopisni knjigi »Ogrski Slovenci« govori o raznih zelo važnih najdbah, ki so bile res dragocene, posebno stari rokopisi; pa jih zdaj ni v Trstenjakovi zapuščini. Tudi na drugem potovanju po Prekmurju je Trstenjak leta 1903 zbral pre- cej gradiva. Trstenjak je naprosil Bagäryja, da mu je posodil kopijo martjanske pogodbe in tudi drugo listino iz leta 1652, napisano v madžar- ščini, ter je pač obljubil, da ju bo kmalu vrnil. Kajti le tako moremo razumeti Bagäry- jeve besede v pismu Trstenjaku z dne 18. novembra 1883: »Jas sem ove listine (Urkun- de:) ešče nej vroke dobil, jas se bojim, gda bi se to vse morebiti na pošti zgubilo.« Trstenjak te listine iz leta 1643 ni nikoli vrnil. Prepisal je besedilo, napisal seznam besed, ki jih ni razumel ali katerih pomen mu je bil nejasen in je ta seznam nato poslal Bagäryju s prošnjo, naj mu pomen posamez- nih besed pojasni. Bagäry mu je pomen besed na kratko pojasnil večinoma v nemščini in mu to odposlal skupaj s pismom dne o. aprila 1884. V pismu se opravičuje, ker zaradi du- hovniških opravil ni mogel Trstenjaku prej »prošnjo spuniti«, upa pa »da sam Vam na vsako pitanje, morebiti nakrätzi, ali itak ra- zumen odgovor spisao«. Zanimivo je, da Ba- gäry v tem pismu primerja to martjansko listino zlatemu rudniku, iz katerega bodo mogli »zbrojavci« (raziskovavci) stare sloven- ščine zajemati »vnoge lasti vnosti stäroga slo- venskoga jezika«, ki se »morebiti nigdi vu takso j starosti dnesden ne nahaja kak med nami Slovenci zete kraj Müre«. V teh Bagä- ryjevih besedah se mogoče zrcali poznavanje Miklošičeve panonske teorije o izvoru staro- cerkvenoslovanskega jezika. Sploh se celotno Bagäryjevo pismo z dne 6. aprila 1884 nanaša na martjansko pogodbo iz leta 1643, in sicer na njeno pomembnost z jezikovnega vidika. O tej martjanski pogodbi piše Trstenjak v svoji rokopisni knjigi »Slovenci na Ogrskem« na dveh mestih. Najprej v drugem poglavju: »Potopisne črtice« — pri župniji Martjanci. Takole piše: »V župnem arhivu je bilo nekdaj mnogo starih listin, ali v reformacijski dobi se je mnogo uničilo. Ohranili sta se le dve listini, jedna slovenska in jedna madžarska, a obe sta iz one dobe, ko so tod gospodovali Turki, Slovenska listina je kupna pogodba o cerkve- nem vinogradu v Volčji Gomili (Vuča Gomi- la) in nam je dokazom, da so se take stvari pisale v slovenskem jeziku. Znamenita je ta listina zato, ker je to jeden izmed najstarej- ših književnih spomenikov v ogrskih Sloven- cih. Našel sem več rokopisov, kateri so go- tovo tudi tako stari, ako ne še starejši, ali martijanski rokopis ima letnico 1643, in tako vsaj vemo, katerega leta je nastal. Podajem jo na drugem mestu, kjer govorim o književ- nosti. Omenjam tu le toliko, da še danes obstoje imena ljudi, katera se navajajo v li- stini.«'^ V devetem poglavju svojega rokopisa: »Književnost — Pisatelji«, uvodni del, pripo- veduje Trstenjak: »V arhivu martijanske cerkve našel sem star rokopis, to je prepis (!) kupne pogodbe o vinogradu v Volčji Gomili (Zsidahegy). Li- stina je iz leta 1643, torej je najstarejši knji- ževni spomenik. Znamenit je ta rokopis radi jezika. Nahajam v njem obliko, katera je da- 42 nes izginila iz našega jezika. To je glagolski aorist, npr. hoteše, počeše, kakor ga imajo sosednji Hrvati- Jednako prikazen sem zasle- dil tudi v drugih rokopisih prekmurskih Slo- vencev, kar me je uverilo, da je v prejšnjih časih tudi v nas onkraj Mure živela lepa ao- ristova oblika.«*' Sledi na štirih straneh velikega formata prepis te pogodbe v našem črkopisu, nato na štirih straneh dobesedni prepis, opremljen z opombami od 1 do 56. Sledijo štiri strani ►-Pojasnil« k tem opombam. Uporabljena so prej omenjena Bagäryjeva pojasnila. In nadaljna usoda te martjanske pogodbe? Trstenjak je o njej predaval v Ljubljani dne 3. januarja 1885. O tem predavanju je poročal Slovenski narod v ponedeljek 5. ja- nuarja 1885 zelo na kratko: »Zabavni večer prvi tega imena, bil je preteklo soboto v Ljubljanske čitalnice steklenem salonu. Nav- zočih je bilo 43 članov, katermi je predsedo- val g. Vaso Petričič. Berilo je imel g. A. Trstenjak, ki je jako zanimivo poročal o Prekmurskih Slovencih in nam čital ogrsko- slovensko pismo iz prve polovice 17- stoletja. Drugi del večera izpolnil se je s petjem, raz- nimi debatami in prijetno zabavo.«^« To pre- davanje omenjata tudi Fran Mohorič^' in Vilko Novak.^2 Trstenjak tega predavanja ni objavil, ker je nameraval besedilo pogodbe z mnogimi pripombami objaviti v knjigi Ogrski Slovenci. Objavil jo je pa leta 1927 Fr. Stele v Časo- pisu za zgodovino in narodopisje. O pogodbi in njeni usodi poroča Stele, da je bila do leta 1885 v arhivu martjanske cerkve tudi »slo- venska listina« z dne 1. januarja 1643. Kakor poroča martjanski učitelj in kantor Jožef Pusztai v članku »Doneski k petstoletni zgo- dovini martjanske župnijske cerkve«, ki je izšel 13. novembra 1892, si je to listino Trste- njak izposodil leta 1885 kot profesor sloven- ščine na realki v Mariboru.^^ Na podlagi te Pusztai je ve trditve je nato Stele v zapuščini Antona Trstenjaka v Ljubljani našel le prepis te martjanske pogodbe, pisan s TrstenJakovo roko. Zraven je bila pola s seznamom besed, katere mu je pojasnil Bagäry. Na vprašanje, kje je origrinal pogodbe, mu je Bagäry odgo- voril, da so ga najbrž protestanti, ki so imeli župnijo 80 let, uničili, kar pa ne bo držalo, pravi Stele, ker je ta pogodba nastala takrat, ko je bila župnija v protestantskih rokah. Iz Trsten Jakovega prepisa kot tudi iz končnega latinskega potrdila je razvidno, da je »prepi- sal overovljen prepis nekega originala, ki bržkone sploh ni bil v Martjancih, ampak nekje drugje- Ta overovljeni prepis si je torej Trstenjak izposodil in ga do leta 1892 ni vrnil. Ali ga je vrnil pozneje, ko ga je Puzstai javno indirektno pozval, Bog ve! V njegovi zapuščini ga doslej nismo našli.« Original naj bi bil po Steletu nekje zunaj Martjanec, —»mogoče pri sedežu overovatelja arhidijakona N. Barbelyja, zato je nastala po- treba po tem žal nedatiranem in nelokalizi- ranem prepisu.«^^ Trstenjak overovljenega prepisa martjan- ske pogodbe res ni vrnil, kajti v martjanskem župnijskem arhivu ga ni. O izvirniku obeh martjanskih listin, to je, o pogodbi iz leta 1643 in o madžarski listini 0 verskih razmerah v Martjancih iz leta 1652 pravi Trstenjak v svojem delu »Slovenci na Ogrskem«: »Izvirnika obeh listin, slovenske in madžarske, nahajata se sedaj v peštanskera muzeju. Prepisa sta iz iste dobe in sta uradno uverovljena.«-' Po vsem povedanem je kazalo, da se bo končno le potrebno sprijazniti z dejstvom, da kopije te pogodbe ni več. Zato sem bil toliko bolj vesel, ko sem jo dne 25. februarja 1971 le našel v rokopisnem oddelku NUK v Ljub- ljani med spisi v Trstenjakovi zapuščini. Naj zdaj končno le zagleda dan v fotokopijskih snimkih. Besedilo pogodbe je napisano s črnilom na papirju, velikem 32,7 X 21 cm, in sicer na štirih straneh. Na zadnji strani je s svinčni- kom zapisano: »Dobil sem to v Martjancih.« Pisava je Trstenjakova. Prepisano v gajici se besedilo te pogodbe glasi: Mi Svetoga Martina Cehmeštri v-Martjän- ce, Forjän Sebjän Sebeborec, Bencik Stevan z-Tešanovec, Nemec Mataj z Martjanec, i Ullen Štefan z-Martjänec, damo naznänje vsem kim se godi pristoi po vetom našem liste da nigdašnji vu Kristusi preminoči naši Bratove, i počteni Cehmeštri Svetoga Martina po imeni Herbar Stanko z-Noršinec, Maroša Sebjän z-Mladetinec, Matjašič Lukač z-Mart- janec i Halašta Gerigor z-Martjänec, ino Sa- lasegi Janoš Martjanski Predikator; bili so dali cerkveni vinograd Vuče gomile v roke našemu nigdašnjemu gmainaru Ferencek Jur- ku po kaniškom vretiei na šterto leto, tojeto Anno Domini 1604.^* pod tem zrokom, kai bi ga delal, i ž njega hasen jemal, vseh do teih dob, doklam bi Gospodin Bog od poganske roke orsäg oslobodil. Arie te Vinograd Predi- kator od Turkov i Räcov-' nei-smel kopati, ni k njemu hoditi. A zatemtoga kaibiga prez vsake pravde, pemje, i ceringe^* v roke dal Svetoga Martina Cehmeštrom i Predikatoru, te bi iedno vedro goren vsako leto od toga vinograda Predikatoru, däval. I gda bi se paki iedno malo omirilo bilo stemi Poganmi, anno Domini 1642, počeše naši pošteni Cehmeštri od Ferencek Jurka sinov te vinograd Cirkve- ni jemati, tojeto od Ferencek Števana, Mi- kloša i od Mihälj Djäka, a oni se posta više, 1 ne hoteše zrok pustiti, nego hoteše za svoi 43 44 urok-' deržati, zatoga volo morali so Ceh- meštri k pravdi stopiti, v-Martjance, pravda je te vinograd nazaj na Cirkev priglednola i vroke dala, tako govoreči, Nigdar nišče ne- more Cirkvenoga uroka ni odati ni kupiti, ni šilom ladati ni deržati. Bili so vu te pravde Sobočki Pošteni Rihtarje Valpoti^" i lädavci Pleteš Mihälj, Petek Mataj, Recek Mihälj, Sabo Jörko, Forjän Marten, Podlesek Ivan, Tratnjak Mikloš, Tratnjak Ivan, Kolar Mataj, Hebar Martin, Gräbar Juri, Hebar Mikloš, Lutar Mikloš Prokator,*' Lačen Mikloš, Tem- lin Balaš Deak^^ Gospona Botjani Adama VRakičanski Dogoö,^^ Bükeffi György Deak Gospona Forgäca Dogoš, Cukvič Mikloš Deäk etc, Luther Juri Valpot, i ostali vnogi. A mi Cehmeštri šteli smo te vinograd drü- gomi dati, ki bd od njega vekše gomo daval. Gda bi bil to zaslišal Ferencek Mikloš, pride k näm z leipimi lüdmi ter se začne moliti, naj bi te Cirkveni urok ne jemali proč od njega, ar bi on gotov bil od toga vinograda gorno pobolšati, a mi Cehmeštri štiri vedra gornoga počesmo od njega prositi, a te Ferencek Mi- kloš svoje dobre vole obeča vsako leto tri vedra goren, pred svetega Martina dnem z lednim tiednom Martjanskomu Predikatoru pripelati, nato smo engedüvali te vinograd tomu Ferencek Miklošu, kopati, gnojiti, gro- bati, povekšavati, ino vsega zasaditi, vživati vse do teh dob doklam bode hotel Martjanski Predikator sam te vinograd kopati. I te Feren- cek Mikloš se näm vsem Cehmeštrom i vsoi Počtene Gmajne i Predikatoru z vörom i z prisegom obečal i založil, da gda godi bode hotel Martjanski Predikator te Cirkveni Vi- nograd delati, da ga hoče dobre vole svoimi Bratmi, prez vsake Pravde, prez vsake cerin- ge i Plače nazaj v roke dati, engeduvati, zevsim Cimprom ka je gode na Cirkvenoj zem- li pooimpral. Ar smo mi njemu prez Penez te vinograd dali, tak i on hoče nam prez penez nazaj dati, gda godi bode potrebno ali Ceh- meštrom ali Predikatoru. Bili so v tom zpra- višoi naši leipi Sosdje i počteni Gmainarje z Martjanec Lačen Mikloš, Duih Mikloš, Matja- šič Ivan, Lopič Štefan, z Vanečega Lončar Mikloš, z Puconec Lončar Mihälj, z Mlade- tinec Dravec Števan, z Stešanovec Šibonka Jörko, i ostalni gmainarje z našim Dušnim Pasterom Domianji Mihälj Predikatorom navkupe. To spravlanje smo med sobom z Aldomašmi polgi običanja poterdili, ino zna- šim podpiskom i zpečatmi zapečatili. Pisano i včinjeno je veto dugovanje 1. januari Ano a partu Virgineo 1643. + Sebian Forjan mppriä + Nemecz Mattaj + Benczik Stephan + Ullen Stevan + Michael Domiäny Pastor S. M. ppria (Z drugo, poznejšo roko:) Quod Copia haec cum suo Vero Originali de V(er)bo ad verbum n(on) tantima Com- portata Sed et propria manu descripta sit Testor. Nicolaus Barbely Districtüs Tottsagh VArchidiacon mppria (Tretja roka:) Super Vineas Parochia les in Sidahegy Sidahegy je Vučja gomila. Trstenjak pravi v prej navedenih besedah o tej martjanski pogodbi na dveh mestih, da je to »kupna pogodba«. Dejansko Pa to ni kupna pogodba, ker vinograda nihče ni prodal in kupil, ampak je bil dan le v zakup, tako leta 1604 kot leta 1643. Trstenjak si te pogodbe tudi ni izposodil leta 1885, ampak 1883 in tudi ni bil profesor na realki v Mari- boru, kot je mislil kantor Pusztai in je zapi- sal Stele, ampak je takrat poučeval na Mah- rovi trgovski šoli v Ljubljani (1882—1887)." Trstenjak ni »pomotoma prepisal ,besede* Vrettie'i« ampak je prav bral pisarjevo po- moto .'^ O Nikolaju Barbelyu so ohranjeni razni po- datki. Leta 1731 se »Barbely Miklös« imenuje med »theologi morales« györskega semeni- šča.** Osemnajst let pozneje — leta 1749 — se kot »Borbely Miklös« prvič omenja med kanoniki varsvär-szombathelyskega kapit- lja.37 Prost tega kapitlja Jözsef Batthyäny — poznejši primas — je leta 1756 vizitiral župni- je v Tothsägu (v Slovenski krajini). V Murski Soboti je bil takrat župnik Nikolaj Borbely. Vizitacijski zapisnik sporoča o njem: »Paro- chus est Reverendissimus Dominus Nicolaus Borbely, Ven. Capituli ecclesiae coUegiatae Sancti Michaelis Archangeli de Castroferreo canonicus. Lingua vandalica, hungarica et ger- manica gnarus, qui studia theologica moralia absolvit Jaurini. Parochus hic in tertium annum, pro priori in Martyäncz aimiis duo- bus, in Szent Benedek aniiis 9, in fölsö Szolnek 12. Estque omnino sufficientis doctri- na et aptitudinis, doctus ac lectus«.*^ Vidimo, da njegovo ime pišejo včasih Barbely, vča- sih pa Borbely. Sam se je na martjanski po- godbi podpisal Barhely, zato ostanimo pri tej obliki njegovega imena. Barbely je znal slovenski, madžarski in nemški. Slovenski jezik je naveden na prvem mestu, kar bi kazalo na njegovo rojstno do- mačijo v Prekmurju. Vizitacijski zapisnik na- vaja tudi kraje njegovih dušnopastirskih mest in število let, ko je tam služboval. Ivan 45 Zelko je ta leta takole razvrstil: pri Sv- Be- nediktu 1733—1742, na Gornjem Seniku 1742 —1753, v Martjancih 1753—1754 in nato v Murski Soboti »verjetno do leta 1773«.^' Barbely je overovil prepis martjanske po- godbe, kot je razvidno iz njegovega podpisa, kot vicearhidiakon. Trstenjak ob prepisova- nju te listine ni zapazil, da je pred črko »A« v besedi »Archidiakon-« črka »V«. Stele pa je objavil ta napačni Trsten j akov prepis.^" De- jansko je torej Barbely overovil to listino kot vicearhidiakon okraja Tötsäg, to je kot dekan Slovenske krajine, in Zelko meni, da je Bar- bely bil ravno takrat (1753—1754) župnik v Martjancih,^! pa ni nujno, da bi bil to po- godbo overovil ravno v tistem času. Takrat so zopet nastale kakšne težave v zvezi z vinogradom martjanske cerkve v Vu- čji gomili in je kdo osporaval verodostojnost prepisa, zato je Barbely kot dekan Slovenske krajine potrdil istodobnost in istovetnost be- sedila prepisa z izvirnikom. Stele sicer pravi, da je za časa Barbelya »nastala potreba po tem... prepisu«, toda Barbely ev pripis; »Quod copia haec...-« nam pove mnogo več. Ne govori o kakšnem prepisu izvirnika za časa Barbelya, ampak o tem, da besedilo so- glaša z besedilom izvirnika in da je ta prepis napisan z isto roko. Torej je prepis toliko star kot izvirnik. Tudi vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljub- ljani Janez Logar meni, da tudi papir, na ka- terem je napisana kopija, kaže na isto starost kot letnica 1643. Sicer bo pa moči končno besedo o tem izreči ob najdbi izvirnika v Bu- dimpešti in ob primerjavi obeh pisav. Vsi štirje ključarji martjanske cerkve se leta 1643 na pogodbi niso podpisali, ampak le podkrižali. Križ obdaja krog. V času, ko je bil prost Jčzsef Battyäny na vizitaciji v Slovenski krajini (Tötsägu), leta 1756, Barbely ni bil več dekan te dekanije. Bil je to Ivan Požgaj, župnik pri Sv. Bene- diktu (districtus hujus Tottsägiensis vice- archidiaconus)-''^ O tej spremembi daje Zelko to-le razlago: »Verjetno je starost ali njegovo slabo zdravje vplivalo na spremembo, da je ne dolgo pred letom 1756 bil imenovan za vice-arhidiakona (dekana) Ivan Požgaj in je Borbely bil razrešen te službe in počaščen s kanonikatom kolegiatnega kapitlja v Szom- bathelyu. Vsekakor gre za častni kanonikat, ker bi se sicer preselil v Szombathely.«^^ Dejansko pa Barbely ni postal častni kano- nik in sicer šele ob razrešitvi dekanske slu- žbe, ampak je bil že od leta 1749 pravi kano' nik tega kapitlja. Takih župnikov, posebno na težjih župnijah ob rekatolizaciji, ki so bili obenem pravi kanoniki kakšnega kapitlja, je bilo v isti dobi več; tako v gyärski** kot tudi v zagrebški škofiji.*' Ko je leta 1927 Stele objavil tekst »te važne listine«, pristavlja, da bi mogla »v enaki meri zanimati pravnega zgodovinarja, kakor jezi- koslovca«.^* To upanje se mu ni izpolnilo. Od takrat smo dobili dve dobri pravni zgodovini Slovencev. Prvo nam je dal leta 1935 Metod Dolenc,''^ drugo pa Sergij Vilfan leta 1961.'" Martjanske pogodbe ne omenjata, čeprav bi jo mogla marsikje, npr. ko govorita o likofu (aldomašu), rihtarju, najemu, vinogradih, po- godbah, pečatenju itd. Objava pogodbe tudi ni pritegnila zanimanje »Slovenskega pravni- ka«. Prav tako je bilo z našimi jezikoslovci. Je- ziku te pogodbe niso posvetili pričakovane po- zornosti. Le naši slovstveni zgodovinarji jo tu in tam na kratko omenjajo, npr. Vilko Novak, Štefan Barbarič, Mirko Rupel in Franc Zadra- vec. Novak pravi o njej: »Pretežno kajkavski je tudi značaj prvega časovno in krajevno iz- pričanega jezikovnega spomenika v Slovenski krajini, pravne listine, nastale 1643 v Mart- jancih«.*' Barbarič šteje to martjansko pogod- bo med »najstarejše zapise prekmurščine« in omenja rabo aorista v njej.'" Ruplu je mart- janska pogodba »zanimiva« in je »doslej naj < starejši znani prekmurski tekst, kaže celo vplive kajkavščine«.'! Zadravec pa v svojem pregledu starejše prekmurske književnosti ugotavlja: » .. . najstarejši znani narečni ro- kopis>Jpravna listina pa je martjanska najem- niška pogodba iz leta 1643«.'2 Tudi Trstenjak in Stele jo imata za slovensko listino. V martjanski listini se omenjajo tudi Turki ter dva pastorja v Martjancih. Zato tudi zgo- dovinarjem daje nekaj pomembnega gradiva. Podatke o Turkih je uporabil Bogo Grafenau- er, ko govori o turški oblasti v Prekmurju in ugotavlja: »Tako se v najstarejšem prekmur- skem slovenskem besedilu, v listini »cehmeš- trov« iz Martjanec iz leta 1643 pripoveduje, da je leta 1604 pokrajina prišla »v pogansko roko«, da se je pa leta 1642 »jedno Malo omi- lilo s temi Poganmi«. Predikant iz Martjanec zato ni mogel v vmesnem času obdelovati vi- nograda v Vučji gomili. Toda kaj je pravi vzrok? Ali nevarna pot do vinograda zaradi turških roparskih pohodov, ki so se jih ob meji lotevale pogosto majhne skupine? AU naj bi bila Vučja gomila v drugačnem raz- merju do Turkov, kakor Martjanci sami?«""' Ivan Zelko pa je podatke te pogodbe, tako o Turkih kot o predikantih vpletel v krajšo mo-- nografijo o martjanski župniji.'* Ko govori Jožef Smej o preteklosti Murske Sobote, pra- vi: »Upravo mesta so imeli v rokah domači soboški sodniki, rihtarji slovenskega rodu, ki so lahko razsojali v civilnih in manjših ka- zenskih zadevah. O njih govori prekmurska slovenska listina iz leta 1643." Vidimo, da imata tudi Grafenauer in Smej to listino za prekmursko slovensko. 46 Ali moremo imeti to martjansko listino kljub pretežno kajkavskemu značaju za slo- vensko? Ne. Jezik te pogodbe je namreč isti, kakor je npr. v Krajačevič-Petretičevih Sve- tih evangeliomih, ki so izšli v Gradcu leta 1651 za zagrebško škofijo, torej le osem let po nastanku martjanske listine; seveda je tre- ba upoštevati še nekaj prekmurskih besed v njej. Svete evangeliome je dal natisniti za- grebški škof Nikola Petretič (1648—1667),5« za natis pa jih je priredil jezuit Krajačevič (1582—1653).^" Oba trdita, da so evangeliomi natisnjeni v »slovenskem jeziku« in da bodo zdaj »prodikatori svete evangeliome iz knjig slovenskih pred ljudstvom čteli« itd. Ti na- vedki so vzeti iz škofovega uvoda v Svete evangeliome. Se tretji natis teh evangeliomov, ki je izšel leta 1730 v Zagrebu, ima v naslo- vu: » ... sveta stolna cirkva zagrebečka slo- vensko-hrvatska«.''* Kajkavski pisatelji so od 16. do srede 19. stol. splošno imenovali svo- jo deželo »slovenski orsag« in svoj jezik »slo- venski«. Vendar pa zaradi tega danes ne mo- remo reči, da je jezik teh kajkavskih knjig in naše martjanske pogodbe slovenski. V besedilu martjanske pogodbe je nekaj tujk nemškega izvora (gmajna — gmajnar,^' ceringa, rihtar,*« cimper — pooimpral) in tu- di madžarskega (hasen,«' urok, engeduvati — engedüvali,'^ dogoš, aldomaš'^). Sorazmerno je precej lepih prekmurskih izrazov, npr. damo na znanje, cerkveni (poleg kajkavskega cirkveni), pravda, pemja, nigdašnji, premino- či naši bratovje, pošten (poleg kajkavskega počten), drügomi dati, lädati, kopati, gnojiti, povekšavati, vsega zasaditi, vživati, tak, so- sidje, spravišče, z našim podpiskom. Opozar- jam na črko in glas »Ü« v prej navedenih be- sedah, kar kaže na prekmursko narečje. Martjanska pogodba iz leta 1643 torej ni »slovenska listina«, ampak, kakor je to V. Novak izmed vseh, ki so obravnavali jezik te pogodbe, najbolj natančno označil, da je nam- reč njen jezikovni značaj »pretežno kajkav-' ski«, to je hrvatski. To vprašanje, glede kaj- kavščine, ali je del slovenskega jezika ali je samostojen srbohrvatski dialekt, se je reševa- lo že od srede devetnajstega stoletja dalje in je danes že dokončno rešeno. Različne hipo- teze so se vrstile. Vatroslav Kalenič jih pov- zema v te kratke besede: »Kopitar, Miklošič, Oblak, Valjavec, Murko, Vuk, Maretic so mi- slili, da je kajkavski dialekt sestavni del slo- venskega jezika, Safarik, Florinski, Rešetar, Rožič, Polivka, Lukjanenko, Ramovš, Belič (z določenimi medsebojnimi rEizlikami) so misli- li, da jezikovno pripada srbskohrvatskemu je- ziku. Vatroslav Jagič se dolgo časa ni mogel odločiti, pozneje je pristal k mnenju druge skupine.«** Že v času svojega prvega »zlatega obdobja« je kajkavščina — takrat se je imenovala po- gosto »slovenski jezik« — bila tudi »književni jezik« v Prekmurju. Ne le v dolnjem, ki je do 1777 pripadal zagrebški škofiji, ampak tudi v gornjem Prekmurju tja do Rabe, in sicer isto- časno. To spričuje ne le martjanska pogodba iz leta 1643, ampak toliko ohranjenih rokopis- nih in v kajkavščini napisanih pesmaric pred- vsem v gornjem Prekmurju. Med temi naj posebej omenjam ravno martjansko pesmari- co in seniško (z Gornjega Senika). Martjan- ska pesmarica ima to zanimivost: pod zapi- som »Per me Nicolao Legen 1710« najdemo starejšo letnico, in sicer »Anno Dni (= Domi- ni), letnica, die 15 Aprilis«. Čez staro letnico je Legen napisal letnico 1710, tako je zelo težko čitljiva. Franc Kovačič je razbral let- nico »1549 ali 1649«,*=^ Franjo Francev pa let- nico 1643!*« Torej isto leto, v katerem je bila napisana martjanska pogodba! Seveda bo potrebno tudi to še kdaj pre- veriti. OPOMBE 1. Vecsey, A, koszregi röm. kat. Kelcz-Adelffy ärvahäz törtenete 1741—1941. Szombathely 1943, Str. 247. — 2. A. Trstenjak, Slovenci na Ogr- skem. Narodopisna črtica. Rokopis. Bagäryjevi življenjepisni podatki so v poglavju: Književnost. 21. Jožef Bagäry, str. 1—2. Navajam: Trstenjak, Ogrski Slovenci — NUK. Gy. Gefin, A szomba- thelyi egyhäzmegye törtenete, 3. kötet. Szomba- thely 1935, str. 18. — 3. A. Trstenjak, Ogrski Slo- venci — NUK, Jožef Bagäri, str. 2—3. — 4. Mag- yar eletrajzi lexikon, 1. kötet A—K. Budapest 1967, str. 111. — 5. Iv. ZeUco, Mikloš Kuzmič. Prekmurska knjižnica 1. V Soboti 1937, str. 21. — 6. K smrti kontrolorja A. Trstenjaka. Sloven- ski narod Lj., 18. dec. 1917, št. 289, str. 3. — 7. V. Novak, Murkovič Janez. Slov. biogr. leksikon, 6. zv. Ljubljana 1935, str. 175. — Da so Pervc knige-čtenja Bagäryjeve, spričuje tudi madžar- ski slovstveni zgodovinar somboteljske škofije Lajos Koväcs leta 1929 v spisu: »Književna de- javnost szombathelyske duhovščine« v: Gefin, A szombathelyi egyhäzmegye törtenete, 2. kötet, Szombathely 1929, str. 347. Omenja le natis iz leta 1871. — 8. Iv. Škafar, Dve ohranjeni pismi Boži- darja Raiča Jožefu Borovnjaku. Kronika XVIII/1970, str. 39. — 9. Obe pismi sem prepisal z dovoljenjem gospe Olge Slebinger, ki je umr- la 14. februarja 1967 v Gornji Radgoni. Upam, da sta pismi na njenem domu še ohranjeni. Janko Slebinger je umrl v G. Radgoni 3. febr. 1951. — 10. Fr. Simonič, Slovenska bibliografija, Ljub- ljana 1903—1905. Dodatki in popravki (str. 609—627) so od Janka Slebingerja. — M. Slavič, Prekmurje, Ljubljana 1921. Na strani 13, opomba 26 beremo: »Natančno celo prekmursko biblio- grafijo ima zbrano panonski Slovenec prof. dr. Janko Slebinger v Ljubljani, ki jo misli kmalu izdati«. Zal ni izšla. — 11. Bilo je nekaj tednov več kot dva meseca. Trstenjaka so v Beltincih Madžari iskali 31. avgusta, Bagäry je pa to pismo pisal Trstenjaku 18. novembra 1883. — 12. A. Tr- stenjak, Ogrski Slovenci — NUK. Potopisne čr- 47 tice, str. 149. — 13. Proslava Miklošičeve Siedem- desetietnice je bila v Ljutomeru 2. septembra 1883. Kljub nemirom, ki so bili v Beltincih ob Trstenjakovem prihodu, se je te proslave udele- žil tudi Žižek. — Slovenski narod XVI, 10. IX. 1883, št 206, str. 1. — (V. Novak), K medseboj- nim stikom. Novine XXII/1935, št. 51, str. 2. — 14. A. Trstenjak, Ogrski Slovenci — NUK, Poto- pisne črtice, str. 147—148. — 15. Pravilno: sebe- ščansiki. Ti duhovniki so bUl: Marko Terdessy (Ko- lenko), Franc Gašpar, Jožef Bagäry, Jožef Iva- nocy in Karel Fodor. — 16. Iz sobotske okolice na Prekmurskem. (Izvirni dopis,). Slovan 1/1884, št. 28, str. 223—224. — 17. A. Trstenjak, Ogrski Slovenci. Ljubljanski zvon XXI, 1901, str. 512. — V tem n. d. Trstenjak na str. 174 zopet piravi: »Jaz sem prehodu vse kraje, obiskal vse župnije, preiskal župne arhive in pobral vse knjige in stare listine, kolikor je še tega ostalo in se mo- glo dobiti.« — Vsega tega je le bore malo ostalo v sedanji Trstenjakovi zapuščini v NUK. — 18. A. Trstenjak, Ogrski Slovenci. NUK, Potopisne črtice, str. 121—122. — 19. A. Trstenjak, Ogrski Slovenci. NUK, Književnost — pisatelji, uvodni del, str. 14. — 20. Slovenski narod XVIII, 1885, št. 3, str. 3. — 21. Fr. Mohorič, Prekmurje in Medji- murje. Časopis za zgod. in narodopisje XVI/1920- -1921, str. 37, kjer pravi: »O prvih svojih poto- vanjih je (Trstenjak) poročal in predaval dne 3. jan. 1885 v Ljubljanski čitalnici, ob kateri priliki je čital jako zanimivo pismo ogrsko- slovensko iz 17. stoletja.« — 22. V. Novak, Slovstveno delo Slovenske krajine, v zborniku Slovenska krajina. Beltinci 1935, str. 44 in še večkrat v drugih svojih razpravah. — 23. Pusztai Jozsef, Adalekok a märtonhelyi ple- bania-templom 500 eves törtenetehez. Muraszom- bat es Videke VIII/1892, št. 46, 13. nov. — 24. Fr. Stele, Slovenska listina iz leta 1643. Časopis za zgod. in narodopisje XXII/1927, str. &—7. — 2.5. A. Trstenjak, Ogrski Slovenci, Potopisne črtice, str. 123. — 26. Turki so Kanižo zasedli leta 1600 in ostali v njej do leta 1690. — 27. Raci, madžar- sko rdcok, so Srbi. Torej so tudi ti bivali v Ka- niži. Bili so predvsem tisti, ki so služUi v turški vojski. — 28. Besedo pravdo in pernjo (prepir), poznajo tudi Prekmurci: pravdati se, pemjati se. Ceringa iz nem. die Zehrung = hrana, živež. V martjanskem besedilu pomeni: stroški, izdatki. — 29. Urok iz madž. örök = dediščina. Glej: Fr. Miklošič, Etymologische Wörterbuch der slavi- schen Sprachen. Wien 1886, str. 274. — VI. Ma žuranič, Prinosi za hrvatski prav. povjesni rječ- nik. Zagreb 1908—1922, str. 840. — 30. Listina pravi, da so bili »vu pravdi« tudi soboški valpo- ti. Imenoma je imenovan »Luther Juri val po t«. 2e v darilnici madžarskega kralja Andreja II. iz leta 1208, s katero je dal »Nikolaju, županu železne županije« (Nicolao, comiti de Ferreo Ca- stro, M. Kos napačno prevaja »grofu iz Železne- ga« — Gradivo V, str. 425, št. 900) zelo razsežno posest Lyndwa = Gornjo Lendavo, čitamo, da je bila takrat ta posest v oskrbi »uni officiali, qui vulgo Wolpach dicitur«. (Imre Szentpetery, Az Arpäd-häzi kirälyok okieveleinek kritika jegyze- ke —' Regesta regum stirpis Arpadianae critico- diplomatica, I. kötet, 1001—1270. Budapest 1923, Str. 75, št. 236). V gornjelendavskem urbarju z dne 2. decembra 1593 beremo, da je takrat bila ta posest razdeljena na dva valpotata: »Valpota- tus siuperior,« ki je imel središče v gornjelen- davskem gradu, ter »Valpotatus inferior«, ki mu je bil središče grad v Murski Soboti. (Maksay Ferenc, Urbäriumok XVI—XVII. szäzad. Buda- pest 1959, Str. 51, 55.) Podobno razbiramo iz dveh urbarjev gornjelendavske posesti iz leta 1628, prvi z dne 1. junija 1628 in drugi iz istega leta. (Nav. d. str. 59—82.) Torej sta bila še v prvi po- lovici XVII. stoletja, ko je bila napisana mart- janska pogodba, dva valpota. Enega nam ta lis- tina imenuje, Jurija Luthera, ki je bil v Mur- ski Soboti. — 31. Prokator, iz latinske besede procurator in pomeni advokat. Takrat advokati še niso bili samostojni, na diplomo navezani kot danes. BUi so pravni svetovalci in plačani usluž- benci zemljiškega gospoda. — 32. Deäk, današnja madžarska oblika dlak. Stari, prvotni pomen: pi- sar; človek, ki se ukvarja s pismenskim delom aU poučevanjem. (A magyar nyelv ertelmezö szötära. Budapest 1959. I. kötet, str. 1003.) Tako so imenovali tiste, ki so pri zemljišlcih gospodih opravljali dela pisarjev, tajnikov, koresponden- tov. Seveda je beseda deäk pomenua tudi več- krat tistega, ki je obiskoval latinsko šolo ali znal latinski. Te podatke, ki sem jih pojasnil v op. 32 in 33, mi je poslal dr. Emil Simonffy, arhivar v Zailaegerszegu, za kar se mu tu najlepše zahva- ljujem. So v soglasju z razlagoi, ki jo je Bagäry dal Trstenjaku in jih je uporabil Stele v objavi martjanske listine. Dijaki so bili večkrat tudi dvorni pevci pri zemljiškem gospodu. O raznih pomenih besede dijak, dijakon sta pri nas raz- pravljala Fr. Miklošič (n. d., str. 45) in Mažura- nič (n. d., str. 243—244). V moji mladosti so v Prekmurju takemu veleposestniškemu (grofov- skemu) uslužbenu rekli: gospodski pisač. V tem pomenu so v martjanski listini imenovani razni dijaki, npr. Balaž Temlin pri Adamu Batthyä- nyu in Jurij Bükeffy pri Forgäcsu. — 33. Dogoš — upravitelj posestva pri zemljiškem gospodu. — 34. Slovenski narod L/1917, št. 288, str. 4, št. 289, str. 3. — 35. Stele, n. m. str. 8, op. 4. — 36. V Bedy, A györegyhäzmegyei papneveles tör- tenete. Györ 137, str. 301. — 37. Ig, Desics, A vas- vär-szombathelyi szekeskäptalan törtenete föbb vonäsaiban. V: Gefin, A szombathelyi egyhäzme- gye törtenete, 2. kötet. Szombathely 1929, str. 323. — 38. Visitatio canonica 1756, str. 1090. Škofijski arhiv v Szombathelyu. Navaja Iv. Zelko, Deka- nija M. Sobota. Spitalič 1958, tipkopis str. 19 — Navajam: Zelko, Dakanija Murska Sobota. — 39. Zgodovina župnij soboške dekanije. Župnija Martjanci. Sestavu Iv. Zelko, str. X. — 40. Fr. Stele, n. m. 9.-42. Iv. Zelko, Dekanija M. Soboita, str. 19. — 42. Iv. Zelko, De- kanija M. Sobota, str. 20. — 43. Iv. Zelko, Deka- nija M. Sobota, str. 19. — 44. V. Bedy, A györi szekeslkäptalan törtenete. Györ 1938, str. 393, 39—40. — 45. J. Butorac, Popis župa zagrebačke biskupije g. 1650. Croatia sacra, Arhiv za crkvenu povijest Hrvata, št. 15—16. Zagreb 1938, str. 91 in op. 8, str. 92. — 46. Fr. Stele, CZN 1927, str. 8. — 47. M. Dolenc, Pravna zgodovina za slovensko ozemlje. Ljubljana 1935. — 48. S. Vufan, Prav- na zgodovina Slovencev od naselitve do 'iloma stare Jugoslavije. Ljubljana 1961. — 49. V. No- 48 vak, Slovstveno delo Slovenske krajine. Zbornik Slovenska krajina. Beltinci 1935, str. 34. — 50. St. Barbarič, Oris književnega razvoja severovzhod- ne Slovenije do sredine 19. stoletja. Panonski zbornik. Murska Sobota 1966, str. 83—84. — 51. M. Rupel, Protireformacija in barok. Zgod. slov. slovstva I. Ljubljana 1956, str. 282. — 52. Fr. Zadravec, Starejša pomurska književnost. Spome- niško Pomurje. Murska Sobota 1956, str. 18. — 53. B. Grafenauer, O turški oblasti in o nastan- ku drobne zemljiške posesti v Prekmurju. Prek- murski Slovenci v zgodovini. Murska Sobota 1961, str. 84. — 54. Iv. Zelko, Zgod. župnij soboške de- kanije. Župnija Martjanci (rokopis). — 55. J. Smej, Murska Sobota včeraj, danes in jutri. Nova mladika 11/1971, str. 139—140. — 56. J. Butorac, Zagrebački biskupi i nadbiskupi 1094—1944. Kul- turno poviestni zbornik zagreb. nadbiskupije I. 2',agreb 1944, str. 53. Naslov: Szveti evangeliomi, Koterimi szveta Czirkva Zagrebecska Szloven- szka, okolu godiscsa, po Nedelye te Szvetke šive: ... Petra Petreticsa, Biskupa Zagrebecskoga, Oblaztjum, i ztroskom, i Szlovenzkem szlovom na savetlo vun dani ... Vu Nemskom Gradcze. Na jezero sezt zto petdeszet i pervo leto. Pri Ferencze Widmanstadiuse stampare. — 57. M. Va- nino, Nikola Krajačevič (Sartorius). Vrela i pri- nosi 3. Sarajevo 1933, str. 115. — N. Sertič, Hr- vatski kajkavski molitvenici (tipkopis), str. 13—17. — 58. Szveti evangeliumi, z-Koteremi Szveta Sztdna Czirkva Zagrebechka Szlovenszko-Hor- vaczka chez leto, po Nedelyah, i Svetkeh sive. ... Stampani vu Zagrebu, Letto 1730. pri Ivanu Weitz. — 59. Gmajna, iz nem. Gemeinde. Gl. Miklošič, Die Fremdwörter in den slavischen Sprachen, Wien 1886, str. 17. Mažuranič n. d., str. 323. — 60. Rihtar iz nem. Richter. Glej: Ma- žuranič, n. d., str. 585, 596, 1248. — 61. Hasen iz madž. haszon, haszna. Glej Miklošič, Eth. W., str. 33. Mažuranič, str. 376. — 62. Engeduvati iz madž. engedni. Glej Miklošič, Die Fremdwörter, str. 14. — 63. Aldomaš iz madž. äldomäs. Glej Miklošič, Eth. W., str. 2. Mažuranič, str. 2—3. — 64. V. Kalenič, Usoda kajkavskega dialekta Slavistična revija 1969, str. 189, op. 12. — 65. Fr. Kovačič v oceni M. Slaviča knjige Prekmurje. CZN XVII/1922, str. 42. — 66. Fr. Fancev, Tragovima hrvatske kajkavske poezije 16 vijaka. Ljetopis Jug. akademije znanosti i umjetnosti 1936 god. Svezak 48. U Zagrebu 1936, str. 166. 49