Letnik II. (I.VII.)	V Ljubljani, 28. oktobra 1904.
List 43.
DANICA.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
Za Vseh svetih dan.
Zakaj vaše plačilo je obilno v nebesih.
(Mat. 5.)
Mati je vedla sinčeka pod večerno jesensko nebo. Zvezde so lesketale tam gori na božjem oboku, kakor se le redkokrat kiti z njimi v tem času oni veličastni obod, na koji je pripenja ljuška povest. „Vsak človek ima svojo zvezdo" — ga uči —„,in ko se utrne ta zvezda, zapusti tudi njen sodrug svet in človek ter zvezda potujeta skupno do dobrega Boga. Prav na kraju, kjer se je utrnila ob smrti tvojega nepozabnega očeta, nisem več videla nobene — saj tudi ni mogoče drugače: zvezda in atej, oba sta že davno pri Bogu v nebesih.41 — Zvesto je poslušal sinček to iz verskega naziranja vzniklo narodovo po-vedko; po svoje snival o teh nebnih svetovih in bujno domišljijo prodiral tje gori, kjer mu nekokrat bode združba z ljubljenim očetom.
Ta kraj, dragi — sveta nebesa - naj navdušijo danes to uro tudi nas; tudi nas, da stremi naše oko tje gori, kjer so večna bivališča in kjer nam bodi kedaj — Bog daj — za vselej tudi naš dom.
O nebesih toiej danes in o nebeških bi vale i h. Podpirajo naj nas to premišljajoče naši prihodnji sostanovalci tam gori.
Nemški veliki učenjak Aleksander Hum-boldt kaj rad kaže na zvezdato nebo in navaja nekokrat presenetljivo svoje menenje govoreč: da je zvezd na nebu, kolikor je peska ob morskih bregovih.
Še dalje gori nad tem toliko osvetljenimi prostorijami, nad toliko milijardami lučic bodi torej kraj tvojemu, dragi, in kraj mojemu večnemu bivanju. - Oglejva si zato to za vso prihodnost osrečujočo najino družbo: oglejva si svetnike v nebesih.
Prva stolu je tu bogorodica Marija; ^devica vseh devic, postavljena nad angelje kakor njihova kraljica.
Obdajajo jo devetere angeljske skupine — ona truma, o koje množnosti nas soditi puste karajoče besede, ki je Petru govori ob svojem vjetju Gospod: „Ali meniš, da ne moreni prositi svojega Očeta, in on mi pošlje več od 12 angeljskih legij?" (Mat. 26, 53.)
Tu se bliščita sv. Ivan, pridigujoči predhodnik in Kristu krstitelj v Jordanu in pa sv. Josip, oni blaženi mož, kojega je sam božji Sin nazivijal namestnika-očeta.
Na to so tu očaki in proroki: te častite osebnosti, na katerih je slonela vsa zgodba starega zakona; ki so gledali na luč tako od daleč, kakor ti je, dragi, časih bila rešilna ona svetilka iz tukave nočnih gozdov, ki ti je nasproti zasvetila iz kočice ob robu.
Potem velečastna skupina teh božjih slov: apostolov, evangelistov ter Go-spodnjih učencev, ki se svetlikajo v nebeškem veličastvu večinoma orudečeni z mučeniško svojo krvjo, prelito za Kristovo sv. vero — svetlikajo, da tacega sijaja zemlja poznati ni v stanu.
Uvrstuje se silna skupina m učencev od prvih časov krščanstva do danes — od vseh krajev vsega sveta tje do japonskih,
kjer pač izprosi onih prav pred kratkim za vero tam prelita kri konečne zmage temu orožju, ki >e danes diči in naslanja na to velesilo vseh velesil: križ častni in svobodo zlato.
Slede v tej nebeški družbi vsi sv. škoijc in neskotje. duhovniki, pu-sčavniki in učeniki. \\ so biserna pisala v rokah držeč uvekovečili krčsanstva zmagovalno moč in resnico.
Xa vrsto prihajajo sv. vdove in te sijajne vrste nebešcanov končujoče d e -vice: (»ne čiste prikazni, ki pod okriljem Device vseh devic ..pojejo kakor novo pesem pred sedežem in . . . pred starišimi in nobeden ne more peli pesmi razun onih 1 J I.i M M), ki so z zemlje odkupljeni bili... Zakaj device so. Ti hodijo za Jagnjetom. kamor koli gre. Ti so odkupljeni izmed človeštva: liogu in .lagnjetu prvine". (Skriv. razod. 1 1. ) 1 )
In vekov ečno ravnilo ter sv-t vsej tej nebeški družini? Tu pa mora jenjati. dragi, moje naslikovanje.
Gloveška roka odreveni: človeški glas ohripi; človeška pamet omedli ko bi vam predočevati namer jala na nebozračnem prestolu sedečega trojedinega Boga. Za opisovanje njegovega svita nam mora podana biti druga luč: saj „Oko ni videlo." (I. Kor. 2. 9) in saj .Sedaj gledamo kakor skozi zrcalo, kakor v megli: a takrat bomo pa videli od obličja do obličja. Sedaj spoznam nekoliko takrat pa spoznam prav. kakor sem bil spoznan snu." d. Kor. 1 >. IJ.)
Dragi! To mala slika o nebesih in o njihovih bivalcih za ilanes.
Dragi! Gori so morda tvoja mati. tvoj oče. tvoja sestra, brat. prijatelj. Prijatelj, prijateljica res da časih zlateji in zlateja od vseh ostalih nam bitij na zemlji: saj te nikedo ni poznal tako dobro in nikedo tolažil tako zvesto!
Pozdravljena torej to uro ta večna bivališča nad n,imi: nebesa in nebeški srečni bivala!
Prisrčno pozdravljeni! Le za nekaj let morda le mesecev, dni morda le za
nekatere ure bivam gori tudi jaz: takrat vaš sostanovalec; presrečni vaš sobivalec na veke! Amen.
XXIV. in poslednja nedelja po Binkoštih.
Tako tmli vi . . . vedite, tla jo blizo pred durmi
(.Matej JI I
.O smrti vam vender le ni treba govoriti tako pogosto " dejal je staremu cerkvenemu govorniku tudi ne več tako mlad poslušalec. .Vem tla je skoraj narobe svet ie smrt imeti v ustih a prav danes so tam konec vasi mrtvo dvignili dete. ki je je v saj na videz zdravo zazibala včeraj zvečer mati v pokoj zato se spodobi, da vsaj časih tudi s svetega kraja /glasim besedo o smrti.' odgovoril je častiti dušni pastir.
I'govora temu odgovoru ni v eč bilo.
Dragi! Oprti na današnji, silni konec vsega svetnega popisujoči evangelij premislimo o smrti tudi mi in sicer o umiranju v kater i si bodi dobi človeškega živenja.
Morda umestno premišljevanje zadnjo nedeljo cerkvenega leta.
Kakor vzklije cvet iz pomladne zemlje taka prikazen nam je sredi človeštva otrok. Bujna živenjska moč se zrcali v njega polnih in zdravih licih; v tej belo-rdeči barvi, ki se razliva po njegovem obrazu. Prožni so v si njegov i udje. Tako ti nastopa, kakor da bi se zibal metulj nad cveticami; kakor bi nameravala svoje skoke srna od skale do skale; kakor da bi švigala gibka postrv v bistrem potoku, ki hiteva mimo tvoje očetne hiše. Nič se ne čudimo pesništvu .lobovega. ko nam riše: „Glovek . . . kakor cvet se prikaže" (14.2 ')). Zato nas. dragi. pa tudi presenetiti ne sme prav te Jobove slike konec, ki slove: .... se prikaže in vsalme: beži kakor senca in nikoli ne ostane stanoviten." (14. L) Prav pretekle dneve smo toliko bivali na pokopališčih. In morda je vsak vas naštel tam največ otroških grobov. Vsaj moje štetje
je bilo tako in menil sem, da ni bila zniot-njava. Človek torej; in če tudi otrok „kakor senca!" — To otroška doba.
Kakor pomladni sad sredi poljan in ravan je izzelenela mladost. Oj mladost in upov nebroj! Oče so to. a jaz bom več; mati to znajo, a jaz bom vedela več; to so ukrepi sedanjih modrih, a jaz bom ukrepal modreje; tako govore krog mene ženice, a vsi ti pogovori me niso prepričati v stanu; sedanjiki zidajo na zemljo, a mi pozidamo na oblake; sedanjice se krijejo v svilo, a naša krila bodejo kakor luč iu zrak in bodo nebesove barve. Tako mladost in kedo naj jej zameri preveč? — A, dragi, le teden je trpela huda pljučna boljezen ali vročina in zadeli so mladeniško in dekliško rakev na rame štirje možje. Kakor da so nekaj ukradli, tako so hiteli z njo na ono blagoslovljeno njivo, ki je vsacega nas posest; tudi onega, ki nima polja niti pedi. Hiteli zakrit toliko domišljevanj in toliko nad; toliko, da bi vun iz zemlje prodrle, ko bi jim bilo kakor našim rastlinam korenin. Kakor z ukradenim blagom z očetovega domu - morda, da bo prej iz spominja so menili in so hiteli tje na božjo njivo. In za rakvijo kedo? Največ starih ženic, onih, ki sta je prezirala - ne mislim v oholosti, pač pa v lahkomiselnosti prezirala - mladenič in mladenka. In bivši tovariši in tovarišice kje? Ne, da bi jih ne bilo. A mnog njih vender ni bil. Laskal se je pred kratkim obema zanašajoč se na nju sijajno živenjsko prihodnost. Vseh mogočih zvez pričakujoč danes s tem računa, da je smrt govorila in prekinila vsak up. Tudi onih vseh ni. ki so se gnetli krog njega in nje na zabavah in gostijah in plesiščih — na plesiščih, kjer je vzklila morda te hitre mladostne smrti hitra kal. To mladost.
In če tako cvetka-otrok in če zelenica-mladost; kako da bi ne smelo to isto vršiti se na koreniti jablani, ki razprostira svoje vejevje nad grmovjem na okrog - ki je v pomladni dobi kakor le samo eden ve-likansk cvet in v jesenskem času obiluje okusnega sadu ? Kako da bi tega vrlo vko-reninjenega drevesa podobe s red nje d o-be človeških let vreči ne mogla vetrova sila,
ki tolikrat prihrumi čez naše domače vrtove in polja in gozdove? Kako da bi snegova teža upogniti ne smela orjaka in orjakinje; snegova teža, ki v marsikaterem našem domovinskem zavičaju ne pripusti govoriti še celo ne o rdeči Veliki noči; pač pa o beli — saj ti več sveč visi od strehe doli do tal, nego krog vstalega Izveličarja sveč šteješ na oltarju navzgor tam v ljubem božjem hramu, kjer je bil tvoj prvi in bodi tvoj zadnji zaboravek tu na zemlji? - Vmodrita se mož in žena za nekaj trenutkov, popustita časih tudi tisto preveliko svojo skrb za svetno posest in poglejta v evangelista Luka (12,26 20) popis o bogatem možu. »Bogatega človeka polje je dobro rodilo. In mislil je sam pri sebi: kaj storim, ker nimam. kam da bi spravil svoj pridelek . . . A Bog mu je rekel: Norec, to noč poter-jajo tvojo dušo od tebe.* - To evangelist in srednja doba naših let.
In starost — ta siva starost! - Siva starost, kaka častitljiva prikazen. Ni li častitljiv naš Triglav, kadar ga opade novi sneg in štrli z njim pokrit tako smelo gori v sinje nebo? Ni li lep ta naš Triglav, kadar ga jutranje solnce - a za mojo podobo tu prikladneje - kadar ga pozlati v ečernega solnca žar? Ta prizor kaže na dneva konec; ali pa kaže - če naj bo podoba človeškemu živenju - na tukajšnjega našega bitja končanje. Ni treba, da bi starčeku in starici „ prišel dan Gospodov tako, kakor tat po noči -tt (I. Tesal. 5, 2.) Cisto po naravinem toku pride ta dan. Toliko časa se bo pač njima obema telo nagibalo doli v zemljo, da se bo slednjič nagnilo pretežno silo ter šlo počivat v vseh nas prihodnji dom: zemlji v mrzlo naročje. Dragi! Ce bi kedaj v kaki dobi človeškega živenja spravila se nad Adamljana ali nad Evinko usodna iskušnjava, najmanj potreben in najmanj umesten bi bil starčekov ali staričin odpad ; saj to o starem Kleazarju sv. pismo (II. Mak. (i, 23.) zatrjuje, ko pravi: »A 011 je začel misliti na svojo prijetnost, svojo veliko in časti vredno starost, prirojenega plemstva sive lase ter nedolžno vedenje od otročjih let . . . rekoč, tla hoče rajše pred časom v grob." To starost!
Tako smo se. dragi, danes ob popisani smrti vsega sedanjega stvarstva pogovorili tudi o svoji smrti v katerisibodi dobi našega živenja.
Ne mislim, tla bi pridigar vedno ter vedno govoriti moral o smrti prav tako, kakor da bi mu druzega povedati ne bilo. Ne menim tako.
A tega sem pa prepričan, da je dobro vsaj od časa do časa in sicer prav dobro da nas slednjič zahrbtno ne zaloti ona prekanjena tatica, ki jo zovemo belo smrt. Amen.
Vsi sveti.
ll nn\« mhr.i)
L. *»0X je papež I »mutacij IV. posvetil poganski tempelj v Rimu zvan Pantcon. Krasni ta tempelj je bil sezidal Mark Agripa, ljubljenec ctsarja AvgiMa. Imenoval ga je Pantcon. ker je bil namenjen če sčen ju vseli rimskih ma-likov ob enem. Ko >e je pagansivo umaknilo krščanstvu, podirali so malikovalska svetišča, Panteonu st« jc prizaneslo. Cesar Honorij je za-povedal, naj ostane kakor spomenik nekedanje slave cesarstva, a zaprt. Ril je Pantcon prav umetniško delo. Papež Bouiiacij ga je dal odpreti in očistiti, nato ga je posvetil. Dan posve-čevanja je bil nad v«e slovesen. Predid >či dan so pripeljali iz katakomb na IX bogato o/aljšanih vozovih svetinje in ostanke svetili 111 učenec v. Drugi dan so jih v velikanskem izprevohi dovedli v tempelj. Vdeležil se je obhoda papež z stotinami duhovnikov in tisoči ljudstva. Posvetil ga je v čast deviške bogorodicc Matere božje in vsem sv. niu-čencem. Odslej se je v tej cerkvi vsako leto praznik vseh svetnikov slovasno obhajal. Papež (iregorij IV. je ta praznik okoli 1. 840. razširil po vsi katoliški cerkvi in zapove-dal obhajanje njegovo na dan i. nov. d r.
Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske.
10. Cerkev sv. Jožefa.
Bratovščin i.
(Dalji)
Bratovščina sv. Jožefa je ponujala zvestim izpolujevalcem svojih pravil obilne duhovne darove. Papež lnocencij XI. je dovolil dokaj o d -p u s i k o v tej „vilioku zhaitite" bratovščini.
P o p o I n i odpustek dobi
1.	vsak novi člen tisti dan, ko se zapiše v bratovščino, ako se tedaj ali vsaj o prvi priliki čisto izpove in vredno prejme presv. Rešnje Telo;
2.	na zadnjo uro je deležen popolnoma odpustka vsiik brat in sestra, ki sprejme sv. zakramente, ali če jih ne more sprejeti, skesano izgo-varja ali vsaj v srcu klice sladka imena: Jezus. Marija, Jožei;
bratom in sestram je moči dobiti popolni odpustek tudi dne 11>. sušca. ki je poglavitni praznik ali .Titulartelt" sv. J«»žeta, ako od prvih večemic tega praznika pa do solnčuega zahoda drugega dne t. j. godu sv. Jožeta obiščejo diskal-ceatsko cerkev ah oltar sv. Jožeia, .tamkej na Papethovo manengo la gorijemanje katoNke Cerque. laitopnott Kriitiaiiikeh Pirshtov inu Po-tentotov, inu ia poterenje teh Kezarjov, ali krivo-virzov svojo andolit oppravejo".
Odpustke sedmih let in s e d -ni i h kvadra g e n prejmo vsi v leto bratovščino zapisani, ako bratov sko cerkev obiščejo: drugo nedeljo meseca velikega travna, na sv . Ane dan, drugo nedeljo meseca vinotoka in tretji božični praznik t. j. na šentjanžev dan. Molijo naj o tej priliki na gorenji namen. Seveda morajo biti v stanu milosti božje. Kdor ni v Ljubljani, naj opravi to pobožnost v cerkvi svoje soseske.
Odpustkov šestdesetih dni se vdeleže bratje in sestre:
1.	kolikorkrat so \ bratovski cerkvi pri sv. masi ali pri večernicah, propovedih, litanijah in take vrste pobožnostih;
2.	kolikorkrat kakega ubogega v imenu Jezusa. Marije in sv. Jožeta prenoče in pod streho vzamejo ali mu vbogaiine dajo ali sicer kaj dobrega store;
:». kolikorkrat sami ah po kom drugem iz-
»m	»»- **?
D A N I C A
Stran -5 41.
mire sovražne ljudi ali na kakoršni koli način pripomorejo k spravi;
4. kolikorkrat gredo za pogrebom kakemu bratu ali sestri ali drugim mrličem ;
o. kadarkoli pet očeti isev in pet zdrava maiij izmolijo za kakega mrtvega brata ali sestro te bratovščine;
(i. kadarkoli so navzoči na občili ali poseb-nili shodili te bratovščine, ki se nareiajo v eerkvi Jožeta pri njegovem oltarju ali kje drugje na čast temu svetniku,
7. kolikorkrat -premijo presv. Rešnje Telo do kakega bolnika aii če jih zadižuje opravek. izmolijo namestu tega kleče en očcuas in zdrava-marijo, kadar zazvoni za obhajilo;
K. kadarkoli gredo pobožno za procesijo, zlasti kadar se izprevodom i no-i pre>\. Rešuje Telo ;
'.). kolikorkrat kakega grešnika privedejo na pravo zveličausko pot ali koga potiče v krščanskem nauku ali sicer store kako dobro delo bodisi duhovne ali telesne milosti; kolikor dobrih del učinijo, toliko šestdesetdnevnih odpustkov jim je zagotovljenih is Rimske ApoIloNke darovit-no;tett.
Razen odpustkov so vživali bratje iu sesire sv. Jožeia s a d o v e s v. m a š , ki so se brale zanje v diskalcealski cerkvi. Vsako nedeljo se- je tamkaj darovala sv. maša za njihovo srečno zadnjo uro; med njo se je molil sv. rožni venec »v. Jožefa. Vsake kvatre je najemala bratovščina svojim členom v dušni prid veliko sv. maso. Zanje so se opravljale litanije. Spominjali so se rajnih pobožno moleči izprevodniki o procesijah. I'o - tu Mi se je bralo za vsakega brata in sestro po deset sv. maš.
Naštevaje dolžnosti bratov in sestra sv. Jožeta sem omenil, da je bilo slehmcmu na volji: ali vsako leto najeti eno sv. mašo ali pa namestu tega biti navzoči pri dveh sv. mašah. Da bi ta dolžnost točneje izvrševala, naredili so 1. i7o(). ffbratovsko zavezo". Sedemsto bratov iu sestra se je zavezalo, da hočejo vsako leto krog oble-tinskcga praznika varstva sv. Jožeia dajati po pc-tici, da si zagotove delež vseh sv. maš. ki sc bero za brate in sestre vse leto, a tudi onih, ki se opravljajo za vsakega posebe po njegovi smrti. Kdor je hotel in mogel, plačal je namestu vsakoletne peticc enkrat za vselej gld. Število placu-jočih družnikov seje čezdalje bolj krčilo; 1. 177i.
jih je bilo Se dvesto. Nekateri plačevali zelo neredno; po dve, po tri iu sv p,, več let niso oddajali bratovski blagajni obljubljene pelice. Vpisnine ni bilo nooeiie razen sti:iii ali peliii soldov za braiovski listek in molitvico.
Leti !7~>i. je imela bratovščina 3J."> gld. imovine, dvajset let pozneje pa !~>00 gld. Ta denar je bil naložen v javnih obveznicah Nepremične imovine ni bilo. Z obrestmi je plačevala bratovščina sv. mase iu druge pobo/iiosti; -k f -beli jej je bilo tudi za napravo ni popravo bratovske obleke. / i-;av. kipov iu za letno plačo napovedovaica. \/ poslednje točke s k I e p a m . da je disk dceaiska b r a 1 o v s c i n a s v. J o -z e I a skrbela tudi za d o s 1 o j c u p o -greb svojih u m r I i h členov, da-i tega nisem našel izrecno omenjenega niti v diskal-ccatski kroniki uiti v Pohiinovein uvodu ...Marian-skega Kenipensarja".
Z mrtvaško biatovscino vred se nahaja bratovščina -v. Jožeia št leta 17N0. zabekzena v zapisniku bratovščin na Kranjskem.
ti).i!jt- prid, ».
Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do I. 1374.
IW.dia\lj«-na krajini l»iv/n. kojakov mojih ln |a. »|.»m' Anton .Mt i1v«m|
(i).iljt )
II. (-rtiče i z r i ni s k e d o b e.
Tratina pod lo pečino, na kateri je vsekan Mitrov spomenik, je ograjena na okoli z visokim, rekel bi nanesenini skalovjem. Visoki iu košati kostanji razlegajo nad njo svoje vejevje. Iu sj človek najlažje piedstavlja staie poganske loge. ki so bili odločeni za daritve. Ljudstvo zove kraj „Judovje" in si tolmači \so stvar po svoje. I.na pravljica misli, da je to dal postaviti v starodavnih časih lovec, v zahvalo za srečno rešitev. Huda divja zver ga je napadla; ze je mislil, da je po njem, tedaj napne v se svoje moči in posreči sc mu prebosti z nožem zver. Drugi so meucnja, da je zakopano ua tem kraju zlato tele, celo kopali so na globoko in široko, a žalibog, izkopali so >ame kosti, menda še iz/a daritev. Nam pa bodi ta ostanek iz davnih časov poleg
prej navedenih v putrdiln resnice, da >o tod i bivali Kimljani Ur vrejevali ta kraj po rimsko. Pošiljali -o -em s\• ,jf naseljence, >iriii rimski jezik in rinisk«» vcm po njih. Spadali je ta zemlja v riii-ko pokrajino Pummijo. Mejo med n j«» in Yeiiecij«». Hi irijo in Libarnijo je namreč delal«> razvodje med rek.uni Onega in .!a Iran-skvj/a morja. Sr^da je na jugu eez Savo. tako da k severni de! lirovaške in Slavonije in z 11 j«» n isa { '•krajina pripadal.; >e k Panoiiiji.
/ !\ ; m I) n • pri>|<» v nas kraj tudi krščanstvo. Akvileji je I»i i > odločeno, ila po-m se v nas kraj Iu« sV. vest. i. je pos|.tj \ \kvde|-» s\-. IVter svojega menca sv. Mark i ! itn u v-tanovil skotijo, /a Kimoni je bila A k vile j a druga ti a js ta res a škofija v /apad-iiili deželah. Sv. Marka je oznam-vai -v vero / uceucem n tlijukonom -v. I ornnatom po Xo-r i k iT. k i!; mu js. -padal del Kranjske. V ostali del Kranjske. S«»rej tudi k nam v Helok ra j ino so d • •! i a i .1 i: \ero\est!i ki i / Dalmacije. baje licenci -v. Petra in Pavla. T:t leta in Dianiniis po !. os Prvaka apostolov -a.ma si.! neki \ ' dela te ki a je. Po 1. ■ > i. je pr e potov ti s \ Pav« i ves JU vrivam", torej tudi Paiioitijo. vsaj spodnjo. Sv. Pe er je prišel \ sp.nlnjo P i n o j* j j o 1. ij in v Sirmiju je postavil >koia s\. Fpaneta. Mana leta prvih krščanskih rimskih cesarjev pospeševala razširjanji. kristjanov p • rimskih piovincijah. ki je lu-tro napredovalo in dobro vkoreninilo. po letu tudi \ tii'šians».ih krofih. Pa na.sledovali s,, lukiscaiiski liin-ki ce-arji; mislili ><». t{lt oni s uni b.»uov i. k ; !!>n hoteli pii/nati višjega bitja nad sCj>,>j /.uela je teci mučeuiška ki; tudi po pr< viiicij ii,. Pa krščanstva ni kom al rimski meč. Po i. i. ko je p«»s; i!a pod Konštantiiioin d r-/avna ir.i kisein-ka, st- je sirila po naših k' ai:' /motna Arijev a v era. s.ij t.iko nam piičajo • ktiai.v jski^a Ciikveneua /bora proti koncu i. stoletja. (V»..je. krščanstvo iu irijaiistvo. je zginilo kmalu - p..vrsja. ker časi s,.	/asnkali. Ilir
je p.idel pred Kimljauoni. Rimljan pa j e podleži r a / n i m n a r o d o m . ki s0 -e pod:!: «.v/ n i < kiaie proti zapadli v Italijo in dalji ol. času iitkiski^a priseljevanja.
I	.SI..v .\litkv- I t>'*7 -tr
iDV.j, prit U)
Iz sveta.
Prvo leto vladanja Pija X. V avgustu je poteklo leto, kar je nastopil vlado svete cerkve Pij X. Leon XIII. nepozabnega spominja je ob priliki rekel kardinalu Sarto, ko je najmanj bilo misliti, da zasede njegovo mesto: „Mi vemo, sin moj. d.i bi ti bil cerkvi v veliko korist; ti imaš /možnosti, zanjo neprecenljive vrednosti." Prerokbe so bile te besede. Prvo vladarsko leto je pokazalo, da je cerkvi v veliko oporo. Že koj ob začetku. ol> izvolitvi, so se popraševali in ugibali, ali bo Pij „poiiiišk aii pobožen" papež. Da je res versko navdušen, pobožen papež, to je pokazala encikiika iz oktobra prejšnjega leta. ki podaja njegov program: vse prenoviti v Kristu. A ikh v politiki poseže vmes in če treba z vso rt nobo. V živem >pominju nam je pretrgana diplomatska zveza s Francijo. Mi in ves svet živi se oi» svežem v :>u. kako jasno in trdno se obrača cerkveni poglavar napram francoskim vkrepom in krivičnemu postopanju.	d—r.
Papež Pij X. je dejal odboru za proslavo petdesetletnega jubileja, odkar je bilo proglašeno brezmadežno početje Marije Device za versko resnico, oi> sprejemu: „Xičemurncga zunanjega bleska pri tem ne iščemo. Tudi ne pričakujemo nobenega čudeža. Glavna stvar bodi, da -e urimo v molitvi in da se priporočimo v obrambo Materi božji."	B. P.
Katoličani na sedanjem rusko-japonskem bojišču. Xa Koreji je apostolski vikarijat v glavnem mestu Soeulu. Vstnnovili so ga 1. 1831. Sedaj ga vodi Francoz msgr. Mutet, kateremu pomaga krog }() misijonarjev. Tam je tudi kon-vuit tr aicoskih sester. Katoličanov šteje Koreja 1l\«KMj, ki imajo svoje semenišče, 40 cerkva, 59 sol m dve sirotišči. Na Mandžurskeni sta dva apostolska vikarijata s :j-L0(M) katoličani. Ob zadnji \ staji so bile misijonarske postaje večinoma razrušene.	B. P.
Zrnje.
Zadnji dnevi sv. leta teko. Z :il.dnem t. m. nune milostipolni čas. Naj ga pač nihče ne zamudi. Vsi ga porabite v svojo dušno korist. Obširneje je pisala »Danica" o jubilejnih odpustkih v svojem 20. letošnjem listu. Danes naj le še po-
novi pogoje, ki jih treba izpolniti vsakemu, kdor se želi vdeležiti svetoletniii odpustkov: 1. trikrat mora obiskati svojo župno cerkev (v Ljubljani: stolnot in moliti tamkaj na namen svet. očeta; 2. en dan se mera strogo postiti; o. sprejeti inu je vredno zakramente sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa.	i
Ljubljanska škofijska kronika.
Župnije so dobili: Brezovico v. c- g. An-Žgtir, župnik v Hrenovie h: Hotedršico č. g. Alojzij Jarec, kapelan v Slavini: Planin-. ob Vipavi tunosnji župni opravnelj g .v k »laj Staži nski; Smlednik v. č. g. Janez Dobil i kar. župnik ua .lančcm; Borovec tamošuji župni upravitelj č. g. Josip Pere; Črešnjice tam »snji župni upravitelj č. g. Frančišek Kepec.
Kan on i eno v me scen i so bili: v. čč in č. gg. Frančišek Bon cel j na župniji' Draž-goše dne 21. julija 1901; Nikolaj Staži n-k i ua župnijo Planino pri \'ipavi dne 21. juiija 190-1; Ivan Sakser na župnijo Sv. Jakob ob Savi dne 2. avgusta 1904; Alojzij Jarec na župnijo Hotedršico dne 2. avgusta 1901; Jakob Lebar na župnijo Cruiošnjice dne 2~>. avgu-ta 1904: Anton Z g u r na župnijo Brezovico dne .'JO. avgusta i901; Josip Pere na župnijo Borovec dne septembra 1904; Frančišek Kepec in župnijo Črešnjice dne 29. sept. 1904.
V. č. g. Al ion zu Lev ien i k u. vcroučitciju na mestni nižji realki v Idriji, je podcijeno izpiaz-njeno mesto veroučitelja na prvi državni gmma-ziji v Ljubljani.
Č. g. ilr. Mihael Opeka, namesti verou-citelj na državni realki v Ljubljani, je imenovan pravim veroučiteljem na tem učiiišču.
Č. g. Andrej Plečnik, kapelan pri Sv. Petru v Ljubljani, je imenovan veroučiteljem na mestni nižji realki v Idriji.
Za profesorja ua knezškotijskih zavodih se gre pripravljat m vseučilišče v Gradec č. g. Frančišek Pengov, mestni kapelan v Kranju.
V Rini v .Aiiinio" gre nadaljevat svoje študije č. g. Alojzij Mer bar, kapelan v Planini ob Rakeku.
N a d u u a j s k k o n s e r v a t o r i j se je šel izobraževat v glasbi č. g. Stani-lav Premrl, kapelau na Vrhniki.
Premeščeni so bili čč. gg.; l)i. Ivan Fva.ng. Zore kakor hapelan ua Dobrovo; Ignacij Koren i/ Moraveč kakor ekspozit na rbelj^k«-. Josip Hartman iz Hienovic v Moravice: eran-čišek Erzar iz Knzevega ob Kostanjevici v !!:v-novice; Matija Okoren - Krke na Brezimo: Anton Zore i/ St. Ruperta na Krko; Jakob Ogrizek iz Borovnice v St. Rupert; .1 »sip Pere i/ 1 linj kakor župni upravitelj v Borovec; Aloj/ij Podobnik od Sv. i roj ve v Tržišču kakor župni upravitelj na Gozd; Ivan Zupan iz Sempeira na Krasu kakor zupni upravitelj v ihvaovice, Anton A brani i/ Skocijana ob Dobravi kakor ekspozit v Šempeter na Krasu; Alojzij Wester z Zagorja ob Savi \ Slavino; Ivan Debevec ;z vipave v Kranj; ban Maulicr iz Starega Loga kakor župni upravitelj v Polom; iianasek S k u i j Kopriv nika v Sari Log; Ivan rele i/ K« vevške Reke kakor ekspozit na Zdihovo; Irančisiu Majdič iz Mirne Peči v Polhov Gradec; J.ik«»h Kleindieiist iz Polhovega Gradca \ Mirno Pee; Ivan Godec kakor ekspozit v Konjsico; Josip Go>:isa iz stare Oselice v Preddvor; T.mio Za-bukovec iz Drage in Bloke, Anton Znidarsic z Blok kakor zupni upravitelj v Drago; Iv.m Miklavcič od Se. Duha v Rovte; Anton Ruta jec kakor pruckt v \iojzijevisču; 1'r.mčišek Zorio z St. Jerneja k sv. Petu. v Ljubljano: .lak--o Kalan iz Zagorja ob Sa\> v St. Jernej; Janko Petrič iz Skoije Loke v Zagode o'o Savi; Pran-eisek Sietzaj iz St. Janža v sk. »jo Loko.
NeuisKi viiežKi red je premestil e. g. lla-goiia L e n g s i e i d a \/. Metlike v Podzemelj: c. g. Stanka Do s tal a pa Podzemlja v Metliko.
Na novo mi bili u a m e še en če. g*_i. - em e niški duhovniki oziroma novomasniki; La dovik Bajec kakor drugi kapeiau \ S«kiii; l»ei to I d Banel pri Stan cerkvi; Ivan Dcžmuu pr Sv. Trojici v h/iscu; Vaiemm Kaj iiz v Bo: - -niči; Jernej Kovač v Siarem tign »»n i. »/.u* Anton Kreč v Crkljah ob Krškem; Josip Lavt ii na Vrhniki; Ivan Lovšin v Hiujaii; Ivan Pvrko v Šmarjeti; Alojzij Per/ v Kočev-ki Keki; Jernej po d be v se k v Zagorju ob Sivi :i! i; Matej Su-šelj v Vipavi; Frančišek Viliau v Kii/.iveiu »»b Kostanjevici; Frančišek Zaje v v Kop.ivuiku; Pavel Zajec v Planini ob Rakeku; Andrej Z ga-
ga \ Srn inimi ob Kranju * 1 i .; Anton Žnidaršič \ Skocijauu ob Dobavi. Ignacij Z ust pri Sv. Dulia.
S.aini p« koj u- dov« |j i, p. n. preč. g. kanoniku j Smrek t: in. p^ae-: rju ee;kvene ✓go-iov.ne m « e • vcrieg.; p..oa > bogo-T-vnem učil i m a v Ljubljani. dalje i > g g.: Juriju Der-!iu\; ki:, /tip!• i .'...bniei ;n Ana mi Vonca, ek-po/hu v P»e\kari.
/a ca mi a pokojnin., je dovoljena e. g. .'o>ipn Tiren k nv iaim \ Preddvoru.
I mrli -o v v. g g.: Igric j Kljitčev>ek. npokoj;m smiheKki zupnii . ne 0. „vg. i:«): v bolmci usmiljcn-ii b i; ,v \ K.maiji; Iv. (^»»i e! j. v pokoj, u /i pn.k pt)UM« puijske -k-.^ije dne •'. s-.;:. » pri Sai . ar i:,.U nz.cuu; Ivan t iu je. iS,». š-. s ! on/. ..pr- .-.-o: \eron.;n!-.a na državni realki ^ Ljubljani, dne 10. - ; 904.
; ; ij"«oro ,<j	. \ mol u c ..	gg. ib.;'"o\ mm vo-brah.m.
V !. i •	• <. I o • _ >-1 >vja	lii . kn. sk. !ti-
c.ovs k • • e	e ti : se e -o bi i:	-{.tat. naslednji
go>|»oiijv :
1»'. ru»k \ a . nt n z I»- •':•]] m .-.kol j i Loki, 1» e i i ♦ • i. • • e : g » ignae.j ;z i: , . Bukov ič Ani. :z V:p/. e. C.eiez V.!;i«»r iz Sanje Loke. Dim-u-k M..tui i/ Jarš s.}? Lj»:bi;. . i. laiu: Jakob :/ Zag j - na Notranjskem I ; . : lieii .! »s. pod-n a;a. t ioi< !> i :.•:,. k Dolenje S,raZe (zip-n:»a I o ina), Jaklič Ivan od Stare cerkve ob K . . a. ornk i ino / Vrlin.ke. K' ;i s te i c \ntoii Žužemberka. Kkmencic l\ ti*, i/ K«.-vorja \< lina r Fai.o s |\a\skeg; n -v ta fztijh Je-s> nieva. !\.»v ivan ./ Po« lojne. K?;; ga Viktor ii/c. Krač.! :.ei \fiii\j :/ Kuk-ndoria <zii]> i % >iii . K../c l;..;iič!>ek / \ inice. Lov srn Ani. iz i i ov.k\ <•':> Ribnici. Mainerie Manin i/ Črnomlja. M i k ! a \» i c !vau • S ,se. žt:pn:j.; i oljaue nad Loko. i e- a;i« Prane. z Metlike. Podobnik Jo^ip / \ elikr Dobr i\i b / ata. in i. Pr;ma b. a u i/ >p. '/..,>: h., v-. lz pi.ij : I « ijei. Sam.-:: Ivan z lio:, ob S :r .z . ;. S v igel j Viktor ;/ !'»o-lovniee. I o m e i Val. i/ .Moravic. irdan Iran !/ Siisiija «• i> i ibiiiei. Voelopivee ivan i. (a-
klian ob Krškem, Vovk Alojzij / (joč ob Vipavi. Zbontar Matej iz Kamnegorice.
V	kilezskot i j<ko Alojzijevišče so bili za sol-ko i e t o ]*;(!•! • sprejeti naslednji dosedanji gojenci:
V	Vili. razred: Cernugeij Ant. iz Metlike, Omatina Jakob -• Svete (iore, Pelitček ! siibert iz ha;pana. S::ar.Car Alojz j s planine, i insic i r. i/ Trnovega, Zabret I rancisek iz I;iedo>elj, Zn-panec Andrej < Krke.
V	\ ii. razred: Dertnic 1 rančisek iz Radovljice, Diesar Ivan iz Komende, I iladnik Frančišek ./ Idrije. Katiduc I rančisek iz Idrije, Lunder Aiojz.j iz Vel. Poljan. Majerie Kan *z (anomlja. Mila- b. a; i/ Senatna, Naši; an Frančišek iz V o-
j
ii c. < 'be rman NikoSat iz Metlike. Rupuik K atol (ar.ega \'ilta. Šile: J J-a-b z v el. Poljan, To-Uaiz.č lv. n z M sj.
\ \'l. razred: Av^enek lv. iz Mosenj, Ho-če\ .: i i ei i. e! -z Vel. Lašč. Mlinar Frančišek iz Rov.. Muren Jo- .p iz M- p.c, Na:i; četi M ako z < ioč. Rogelj .!• .sip .. Vei . -alega. Sm t I raiu sek iz i<ibnega, Zerjov ur.-gor z lesemc.
V	v . razred: ianih Aloj ij z Vel.'poljan. Inlipič ivan - liate. (ierk«\ič Prane. :z Crkelj, (»niiiovec Ant« n iz Ajdovca. Ciioznik Anton iz Višnje t i' te, ( nu ien Ivan z \oj>kega. I retiuc l;:ar.višek z Pieda. Sitnenec Jv»si}> iz Dala, Sede j I lancisek s Tiate Težak Marko iz Metlike.
V	i V razred: P»ogatai Lov. iz Stare Loke Cmieiovec Anroii iz Ajdove;-.. S liti Frančišek od s v Projice. Mejak Jakob iz O m Za. Mok.oic Iv. iz Begunj. Plevnik Anton ;z (anomlja. iVštotnik Ivan i/. Tuliinja. /ganjar ignraij iz I) »brepolj.,.
\ .i novo so bili š|'>'».Jeti:
\ V. raz led: Jenko Fn.nčisek iz Skoije
L ke.
\ I\. iaz red: Mvišolj Fr, itcisek iz Ra-ilov ijice.
III. razreel: 1 oje Jo-ip iz Ošilnice, Reš-inan Anton iz Begunj, /baemk Alojzij iz Travnika. Zupan Alojzij iz (iorij. Zarkovič Frančišek iz Metlike.
Po J.jublj. Skol. Listu" -j. <ikt. 1P01. št. VII.
-!;'it.. ■ i/; •}., v v: k }»«•!«•!, n. o ii \< i i i -,•!■.. •• ;>.>•:•.• v- - I tu h kri.m. za t«>! K-ta '•> krom . /a O.-irt lita 1 kiono in /ur. a \v s.rat o i-.. /.. i •!•. ki-»n: z \au-.-tk'» 1 :-a ki. •». t»2l :vu-!; pra/aik. i/.iil.* .Danica" »lan poprej * I 1 «1.»I»i •• ; ••s.iaif. m- -t« ilk« > •• \ : n a--. \ ta!»akartii: Maksu lirn-o.i. pr.-d skoiijo 1J.
e.!^ii\i.iiii vr<»iii:k. l.istmk mi /.ih^aU Ij 1 «> m o /a: j .. n
lisk D ra j;ot i n Hribarja v Lj ubljan