Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA-. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
D
N
I
K
NOVI UST
Posamezna številka 200 lir
NAROČNINA
četrtletna lir 2.000 - polletna lir
4.000 - letna 8.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir
10.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70°/o
SETTIMANALE
ŠT. 1170
TRST, ČETRTEK 9. MARCA 1978
LET. XXVIII.
Če bi padli pod oblast bedakov
Te dni so poročali, da je v Rimu eksplodiral peklenski stroj, ki sta ga pripravila 21-leten fant in 22-letno dekle v nekem stanovanju. Oba sta bila samo ranjena, toda pri zaslišanju nočeta ničesar povedati. Molčita. To pojasnjujejo zasliševalci in poroče-vavci kot zagrizenost. Toda morda ne molčita iz zagrizenosti, saj če bi govorila, bilah-ko pojasnila, seveda tendenčno, svoje dejanje tako, da bi izzvenelo kot propaganda za njuno idejo, če jo imata, in za njun boj. Morda molčita, kot skoro vsi teroristi v podobnih okoliščinah, enostavno zato, ker ne vesta, kaj povedati. Znajdeta se pač v zadregi, ko bi mogla preiskovalnemu sodniku ali časnikarjem razložiti, zakaj sta se lotila izdelave peklenskega stroja m kakšna je tista ideja, tisti ideal človeškega sožitja in družbene ureditve, ki zahteva uporabo peklenskih strojev, rušenje hiš, mrtve in ranjene.
Eden izmed glavnih vzrokov današnjega terorizma v Italiji je čisto gotovo nesposobnost tistih mladih, ki ga zganjajo, da bi se uveljavili in dali čutiti težo svojih argu mentov za protest, če jih imajo, na kak drug, primernejši, bolj demokratičen in hu man način. To velja v bistvu tudi za vse tiste, ki sami ne sestavljajo in ne nastavljajo peklenskih strojev, a simpatizirajo s tistimi, ki to dejalo, za razne »avtonomneže« itd. To so mladi, ki so zrasli po večini v zelo (Dalje na 7. strani)
Koliko časa bo držalo?
V	sredo je bil v palači Chigi v Rimu sestanek med mandatarjem Andreottijem in delegacijami petih strank, ki bodo podpirale njegovo novo vlado v parlamentu. To so, kot znano, poleg krščansko-demokratske komunistična, socialistična, socialno-demo-kratska in republikanska stranka. Liberalna stranka pa je že naznanila, da ne pristaja na vladno večino, v kateri je tudi komunistična stranka, in da bo prešla v opozicijo. Na sestanku so odobrili nekatere preostale podrobnosti vladnega programa. Danes, v četrtek, so se sestala vodstva petih srank, da bi odobrila včeraj sklenjeni sporazum, nakar bo Andreotti odšel k predsedniku republike Leoneju in mu javil, da umika pridržek glede sestave nove vlade, kar je seveda le formalnost.
Ne bo pa še predložil predsedniku Leoneju seznama ministrov nove vlade, ker ga bo sestavljal še čez konec tedna. Predložil mu ga bo verjetno v ponedeljek. Tako bi bilo možno, da bi bili novi ministri zapriseženi že v torek, v sredo ali v četrtek pa bi se že sestala nova vlada, da bi imenovala podtajnike in odobrila vladni program, s katerim se bo Andreotti predstavil parlamentu po vsej verjetnosti v naslednjem tednu. Tam mu je po tem sporazumu med strankami zagotovljena zaupnica. Seveda pa bo nova vlada po tem sporazumu odvisna od dobre volje komunistov. Dokler bodo ti zadovoljni s sporazumom, bo ta parlamentarna večina ali kakor jo že hočemo imenovati (vsak bi jo rad imenoval po svoje, glede na to kako jo pojmuje) delovala in vlada se bo ohranila na oblasti. Kakor hitro pa se bo zdelo komunistom, da vlada ne deluje tako, kakor je bilo sklenjeno oziroma
Koroški Slovenci pri avstrijskem predsedniku Kirchschlaegerju
V okviru stalnih prizadevanj NSKS za znosno rešitev manjšinskega vprašanja je o-biskala delegacija te organizacije zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlagerja. V pogovoru, katerega se je udeležil tudi vodja tiskovnega in informacijskega oddelka mi nisterialni svetnik dr. Kurt Skalnik, se je izrekel predsednik NSKS dr. Matevž Grilc za razgovore z zvezno vlado. Delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev, katere člana sta bila nadalje še osrednji tajnik Filip Warasch ter član predsedstva Karel Smolle, je informirala zveznega predsednika v zelo intenzivnem pogovoru, ki je trajal poldrugo uro, o skrbeh slovenske narodne skupnosti ter o trenutnem položaju, kakor
kakor bi po njihovem morala, ji bodo odtegnili podporo in Italija se bo znašla v no-
vi	vladni krizi. Zato se kljub vsemu uradnemu optimizmu v komentarjih strankarskih glasil in v izjavah strankarskih predstavnikov le ni mogoče izogniti vprašanju: Koliko časa bo to trajalo?
Prevladuje mnenje, da bo trajala nova vlada do predsedniških volitev decembra, nakar vlada vedno odstopi in se predstavi novemu predsedniku nova vlada. Seveda, če bi sedanji sporazum deloval, bi bila naslednja vlada samo podaljšanje te, ki bo začela delovati zdaj. Toda do takrat se bo gotovo že toliko zgodilo, da bodo potrebna v najboljšem primeru nova dolga posvetovanja, če ne bo še kake hujše krize. Odvisno bo pač od tega, kako se bo tej četrti An-dreottijevi vladi posrečilo reševati najhujše probleme v državi, od javnega reda in brezposelnosti do pobijanja inflacije in poživitve gospodarstva, da raznoh drugih vprašanj, ki se zdijo manjša, niti ne omenjamo; pa tudi od tega, kako bodo tedaj situacijo presojali komunisti. Kajti jasno je, da se italijanska komunistična stranka ne-glede na vse svoje deklarirane simpatije do evrokomunizma in priznavanja k pluralizmu strank nikakor ne odpoveduje svojemu končnemu cilju, to je revoluciji in popolnemu prevzemu oblasti po vzgledu vseh drugih komunističnih partij. Če bi to ne bil več njen cilj, bi jo lahko mimo začeli smatrati za socialno-demokratsko stranko, toda socialistični stranki imamo v Italiji že dve.
Za komuniste je torej novo razdobje, ki se začenja, stvar taktike v boju za oblast. Trenutno jim taktične potrebe narekujejo sporazum z drugimi strankami in poskus z novo Andreottijevo vlado, ki ji bodo lahko
(Dalje na 2. strani)
je bil ustvarjen po uveljavljenih zakonih ter
v	praksi. Opozorili so pri tem tudi na to, da zelo otežkočajo sedanji položaj predvsem kazenski postopki proti slovenskim državljanom zaradi nikakršnih kriminalnih, temveč političnih motiviranih dejanj. Zvezni prezident je poudaril svoj interes na ustvarjanju ozračja medsebojega zaupanja ter je sledil izvajanjem zastopstva manjšine z razumevanjem.
Na predvečer so predstavniki NSKS obiskali tudi jugoslovansko veleposlaništvo na Dunaju, kjer so se z zbranimi diplomati z veleposlanikom Novakom Pribičevičem na čelu razgovarjali o trenutnem položaju koroških Slovencev.
To je tudi v interesu Združenih držav
Jugoslovanski predsednik Tito se mudi na obisku v Washingtonu, kjer je bil deležen pozornega sprejema. Predsednik Carter si obeta od njega, da bo posredoval v sporih na Bližnjem vzhodu (kot prijatelj Arabcev) in na afriškem Rogu (kot pobudnik tabora neuvrščenih). Tito pa želi, da bi Združene države zajamčile neodvisnost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije v razdobju »po Titu«. Carter je že naglasil, da je to tudi v interesu Združenih držav. Jugoslavijo smatrajo za »najbolj eksplozivno« področje v Evropi, v središču kake morebitne napetosti.
Delegacija koroških Slovencev bo obiskala Trst
RADIO TRST A
: : NEDELJA, 12. marca, cb: 8.00 Poročila. 8.15 Dobro jutro. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji (Laura Bergnach). 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Nedeljski sestanek. 11.00 Mladinski oder: »Ptički brez gnezda«. 11.35 Nabožna glasba. 12.00' Poročila. 12.15 Glasba po željah. 13.00 Ljudje pred mikrofonom.
13.20 Poslušajmo spet. 14.00 Poročila. 15.00 Šport in glasba. 19.00 Poročila.
:: PONEDELJEK, 13. marca, ob: 7.00 Poročila.
7.20 Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica.
8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Pevci. 9.30 Kaku so jele naše nuonote. 9.45 Medigra. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.30 Biti ženska. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Poslušali boste. 13.00 Poročila. 13.15 Zbori. 13.35 Melodije.
14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba. 15.00 Glasbeni ping pong. 15.30 Poročila. 16.30 Glasba za najmlajše. 17.00 Poročila, 17.05 Simfonični koncert. 18.00 Poročila. 18.05 Izbira bivališča.
18.20 Klasični album. 19.00 Poročila.
: : TOREK, 14. marca, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Glasbena kronika.
9.30 Naši nepoznani znanci (Bruna Pertot). 9.45 Medigra. 10.00 Poročila. 10.05 Oddaja za otroški vrtec. 10.15 Koncert - vmes (10.35 cca); Pisma Marie Isabelle Marenzi. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Zborovska glasba. 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Motivi iz filmov. 15.30 Poročila. 15.35 Postni govor. 15.45 Top lestvica (Peter Švagelj). 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični koncert. 18.00 Poročila. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.20 Klasični album. 19.00 Poročila.
: :	SREDA, 15. marca, ob: 7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro - vmes (7«45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Skladatelj. 9.30 Prehrana in zdravje (dr. Marko Jev-nikar). 9.30 Medigra. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole.
11.00 Ljudje in dogodki. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Ljudsko izročilo. 12.10 Pojmo. 12.45 Izvajanje zakona št. 285 o mladinskem delu.
13.00 Poročila. 13.15 »Števerjan ’77«. 13.30 Melodije. 14.00 Novice. 14.10T Mladina. 14.20 Kličite Trst 31085, vmes (15.30): Poročila. 18.30 Otroci pojo. 17.00 Poročila. 17.05 Violinist Črtomir Ši-škovič, pri klavirju Mojca šiškovič. 17.20 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 1
: :	ČETRTEK, 16. marca, ob: 7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Zlate plošče. 9.30 Mali oglasi. 9.45 Medigra. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.05 Družina v sodobni družbi. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Zbor »Mirko Filej«. 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Evergreeni. 15.30 Poročila. 15.35 Novo v diskoteki. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.00 Poročila. 17.05 Antonio Vivaldi: Sonata.
: : PETEK, 17,, marca, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Lahka glasba. 9.30 Zapiski Marka Kravosa. 9.35 Medigra. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.35 Rojstna hiša. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Opera. 12.45 Devinsko nabrežinska občina: Splošni regulacijski načrt in kraška naselja. 13.00 Poročila. 13.15 Moški zbor novega sv. Antona in cerkveni zbor iz Mač-kolj. 13.30 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina.
14.20 Veliki izvajalci. 15.30 Poročila. 15.35 Postni govor. 15.45 Mladi in glasba (Tomaž Simčič).
16.30 Otroški vrtiljak. 17.00 Poročila. 17.05 Renato Ruggier: Escursione. 17.30 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 Kulturni dogodki.
: :	SOBOTA, 18. marca, ob: 7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Motivi. 9.30 Pregovori. 9.45 Medigra. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Ljudske pesmi. 13.35 Ibor iz operet. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Gremo v kino. 15.00 Tekmujte s Petrom, (Peter Cvelbar). 15.30 Poročila. 16.30 Svet okoli nas. 17.00 Porctila. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Poročila. 18.05 »Pierrot in Pier-rette«. Napisal Slavko Grum, za radio priredil Mirko Mahnič. 19.45 Vera in naš čas.
Osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev, koroške osrednje organizacije krščansko-demokratične smeri, je soglasno vzel na znanje vabilo Slovenske skupnosti v Trstu in Gorici ter se bo mudila delegacija NSKS na obisku pri Slovencih v Italiji od 31. marca do 2. aprila.
Osrednji odbor je tudi soglasno sklenil, da bo NSKS pri občinskih volitvah na Koroškem 1. 1979 »podpiral samostojno kandidaturo koroških Slovencev povsod tam, kjer je potrebna zaradi krajevnih razmer oziroma, kjer jo smatrajo merodajni faktorji v občini za potrebno. V določenih primerih se bo zavzemal NSKS tudi za kandidaturo nemško govorečih kandidatov na samostojnih listah.«
Osrednji odbor NSKS pa tudi smatra za
Nadaljuje se polemika v enotni sindikalni federaciji v zvezi z odnosom sindikalne zveze CGIL do reševanja politične in gospodarske krize. Tajnik sindikata CISL Marini in glavni tajnik sindikalne federacije UIL Benvenuta sta dala s tem v zvezi krajši izjavi za II. radijski dnevnik. Marini je dejal, da se sindikat CISL v odnosih z vlado zavzema za spremembo gospodarske politike, ki naj upošteva predvsem problem zaposlitve. Stališče enotnega sindikata more biti predvsem povezano s spremembo gospodarske politike in ne samo s spremembo političnega okvira. Marini je dodal, da se kritike nanašajo na stališča, ki jih je v zadnjem času sprejel sindikat CGIL, ki so po njegovem pretesno povezane s politiko komunistične partije.
Je prešel Frane Barbieri od »II Giomale nuo-vo« k turinskemu dnevniku »La Stampa«? Tako kaže. Znani beograjsko-dalmatinski časnikar in komentator mednarodnega dogajanja je namreč dlje časa sodeloval s svojimi članki v milanskem Montanellijevem dnevniku, zadnji čas pa so se pojavili članki z njegovim podpisom, med drugim komentar Titovega obiska v Wash.ingtonu, v konkurenčnem turinskem dnevniku, kar bi kazalo na to, da so se ohladili odnosi med Mon-tanellijem in Barbierijem.
(nadaljevanje s 1. strani)
diktirali pogoje. Če pa se Krščanska demokracija ne bo dala pogojevati ali če bi ona skušala pogojevati komunistično stranko, bo nastal v zadnjih šestih mesecih pred rokom volitve novega predsednika republike nekak politični pat. Predčasne volitve v tem razdobju ne bodo možne, glede na ustavna določila, in stvari se bodo nujno nerešene vlekle naprej do izvolitve novega predsednika. Kaže, da je imelo to v mislih tudi vodstvo Krščanske demokracije, ko je ponudilo programski sporazum komunistom, in da se je tudi tem zdelo v trenutni situa-
potrebno, kot je naglasil, da pride do soglasja med Narodnim svetom in drugo krovno organizacijo na Koroškem, t.j. Zvezo slovenskih organizacij, ter bo predlagal, naj se skupna linija dokaže ob skupno izvedenih krajevnih sestankih. Hkrati je osrednji odbor sprejel tudi že predhodno odločitev glede deželnozborskih volitev leta 1980. Soglasno je ugotovil, »da se je koncepcija, ki so jo zastopali koroški Slovenci že pri deželnozborskih volitvah 1975 (samostojna lista), izkazala za pravilno, namreč da se nudi vsem Korošcem prava alternativa ne le v narodnostnem vprašanju, temveč predvsem v gospodarskih in socialnih vprašanjih.« O-srednji odbor je naročil predsedstvu NSKS, naj izdela zadevne predloge. V široki diskusiji je trenutno programski osnutek NSKS.
Tudi Benvenuto je izrazil podobne pomisleke ter je paudaril, da mora priti do razčiščenja v notranjosti enotne sindikalne federacije. Odločno je odklonil hegemonijo katerekoli politične stranke nad sindikalnim gibanjem. Stališče, ki so ga sprejeli sindikati na zborovanju delegatov v Rimu, je enotno stališče vsega delavstva, ki ga ni mogoče izkoristiti za taktične ali strateške namere katere koli stranke, je dejal Benvenuto.
—o—
V	ANGLIJI NE BO KU KLUX KLANA Anglija je sklenila izgnati iz države voditelje ameriške rasistične organizacije Ku Klux Klan. Davidu Dukeu je angleško notranje ministrstvo prepovedalo vstop v državo, vendar se mu je zaradi nepazljivosti na mejnem prehodu posrečilo izmuzniti se mimo stražnikov. Duke se je pripravljal, da bi ustanovil angleško podružnico proslule rasistične organizacije, ki se je v preteklosti izkazala s sovražnimi nastopi proti ameriškim črncem, Judom, katoličanom in vsem tistim, ki so se bojevali za rasno enakost. Za izgon so se britanske oblasti odločile, potem, ko je voditelj Ku Klux Klana dal več intervju vov za radio in televizijo in tako posredno začel širiti strup rasizma.
ciji to še najboljše, da se preprečijo predčasne volitve.
Toda osnovna nasprotstva med strankami glede reševanja glavnih problemov v državi ostajajo v bistvu nerešena, ker vsaka izmed glavnih strank ima za to lasten recept. Stvar je samo v tem, da ga ne more sama uresničiti in da je nujno potreben kompromis, pa čeprav ga nihče z veseljem ne sprejme. Toda v bistvu je tak kompromis zaenkrat še najboljše, kar se da izbiti iz zapletenega političnega, gospodarskega in socialnega položaja v Italiji v tem obdobju. In to je dejansko tudi vsem jasno — ali skoro vsem.
Sindikati in rešitev vladne krize
Koliko časa bo držalo?
Škof lenko o problemih svoje škofije
Društvo slovenskih izobražencev je priredilo letos že vrsto zelo posrečenih in aktualnih »ponedeljkovih večerov«, kot se imenujejo predavanja in diskusije v dvorani Slovenske prosvete, v »Peterlinovi dvorani«. Kot znano, je bil nedavno tam gost novi tržaški škof monsignor Bellomi in se je razvila ob tej priložnosti izredno zanimiva in verjetno tudi plodna diskusija, v katero je zelo živahno in tehtno posegel tudi pisatelj Alojz Rebula, ki je odkrito razodel škofu razpoloženje, pritožbe in želje slovenskih vernikov v njegovi škofiji. Ta ponedeljek zvečer pa je bil povabljen v »Peterlinovo dvorano« koprski škof mons. Janez Jenko, da bi kaj povedal o problemih svoje nove škofije, eno izmed treh slovenskih samostojnih škofij.
Zbralo se je precej občinstva, škof Jenko je najprej v predavanju prikazal osnovne značilnosti in probleme koprske škofije. Rekel je, da je eden njenih glavnih problemov njena geografska razsežnost in razpotegnjenost, saj je dolga nad 200 kilometrov. Tako se zdi, da je njen severni del precej ločen od Kopra, tudi zaradi njegove obmorske lege. Vendar škof ni pesimist glede tega. Tudi te razdalje so danes spričo dobrih prometnih zvez in sredstev v bistvu majhne, v dveh urah jih je mogoče že premagati, če je nuja. Polovica župnij bo kmalu razpolagala s telefoni, tako da bodo duhovniki lahko vsak trenutek poklicali škofa, za drugo polovico župnij pa se upa, da tudi ne bo predolgo trajalo, da bodo dobile telefonsko povezavo. Sam se dobro zaveda potrebe, da bi bilo škofijsko središče, kje v sredini škofije, npr. v Novi Gorici, in je to tudi večkrat predlagal Svetemu sedežu, vendar je bilo odločeno drugače in v to se je treba zaenkrat pač vdati — je pristavil. Čeprav je škoda, da se tudi na jugoslovanski strani ne nadaljuje slavna tradicija goriške škofije, pa je tudi primerno, da je bil obnovljen starodavni škofijski sedež v Kopru, ki je končno tudi največje in najvažnejše mesto slovenske Primorske. Koper ima tudi najprimernejšo škofijsko stolnico, največjo v vsej Sloveniji, in primerno škofijsko palačo oziroma rezidenco, četudi ni sodobno
PROCES PROTI RDEČIM BRIGADAM JE DANES, V ČETRTEK
V	Turinu se je danes, v četrtek, začel proces proti pripadnikom Rdečih brigad. Obravnavo so morali že dvakrat prekiniti, najprej zaradi definicije pristojnosti turin-skega sodišča, zatem pa zaradi težav pri sestavi zbora porotnikov. V tem časovnem presledku je bil ubit predsednik turinske odvetniške zbornice Croce, kar je učinkovalo kot tragično ustrahovalno dejanje. Predsednik sodnega zbora Barbaro je doslej izvedel 137 žrebanj porotnikov. Vendar se je javilo le devet ljudskih sodnikov, od katerih dva še nista potrdila sodelovanja pri obravnavi.
Sodišče bo sodilo devetinštiridesetim obtožencem, med katerimi so tudi vodje Rdečih brigad, kot na primer Curcio, France-schini in Ferrari. 15 obtožencev je v zaporu, pet jih preiskovalni organi še iščejo, ostali pa so na prostosti.
urejena in že precej tesna. Upa pa, je dejal, da bodo oblasti vrnile nekaj zasedenih cerkvenih stavb, kot so mu tudi že obljubile.
Povedal pa je tudi, da se zavzema za to, da bi bili vrnjeni koprski škofiji njeni arhivi, ki so bili svoj čas odpeljani v Trst, in nekaj dragocenih oltarnih slik, ki se morajo tudi nahajati v Trstu. V teku je tudi akcija, da bi goriška nadškofija odstopila novi škofiji del cerkvenega imetja, takoimeno-vane škofijske menze, kolikor ji pripada glede na odstopljeno ozemlje nadškofije, kajti tista sredstva so se zbirala z vsega ozemlja nadškofije oziroma bila namenjena vsemu ozemlju.
Hud problem pa so duhovski poklici — je nadalje pripovedoval škof Jenko. V vsej škofiji je občutiti pomanjkanje duhovskih poklicev. V malem semenišču v Vipavi je pre malo fantov, da bi mogli duhovniški poklici zadostovati za prihodnost. Obstaja pa dobra povezanost z ljubljansko nadškofijo, odkoder bo gotovo mogoče tudi v prihodnosti dobiti nekaj duhovnikov. Kar zadeva du-hovske poklice oziroma vstope v malo semenišče, je naj slabše v južnem delu škofije, nekako od Dutovelj proti meji hrvaške Istre z Ilirsko Bistrico vred, medtem ko je v severnem delu škofije, na Goriškem in v Soški dolini, precej boljše. Sicer pa je bilo tako tudi v preteklosti. Koprska in tržaška škofija sta vedno trpeli na pomanjkanju lastnih duhovniških poklicev in vedno je delovalo veliko duhovnikov s Kranjskega, kakšen pa tudi še od drugod.
Nalašč nismo zapisali »Koroška še poje slovensko«, ker bi zvenelo preveč rezignira-no. Ne, Koroška dežela poje tudi slovensko in poje še glasno in samozavestno, kot je pokazal nastop »Koroška poje«, ki je bil v Domu glasbe v Celovcu. Nastop je organizirala Krščanska kulturna zveza za 70-letni-co ustanovitve Slovenske krščanske-kultur-ne zveze za Koroško.
»Naš tednik« pravi v svojem poročilu o prireditvi: »Več kot tisoč rojakov se je iz vseh predelov južne Koroške (posebno razveseljiv je bil številni obisk iz obrobnih krajev, kot na primer z Zile ter iz Kanalske doline) udeležilo zadnjo nedeljo v Celovcu mogočnega koncerta »Koroška poje»... Dvorana Doma glasbe je bila pretesna, da bi lahko sprejela vse, ki so želeli slišati domačo slovensko pesem. Veliko zanimanje za ta osrednji koncert Krščanske kulturne zveze najbolj dokazuje dejstvo, da je moralo nad 200 ljudi oditi domov, ker so bile že vse vstopnice razprodane«
Kot gostje so se udeležili koncerta tudi deželni glavar Wagner, škof Kostner, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Samec, celovški župan Guggenberger, višji vladni svetnik dr. Apovnik in zastopniki Zveze kulturnih organizacij Slovenije ter številni predstavniki iz Primorske, Beneške Slovenije in Kanalske doline. Med navzočimi je bila tudi znana koroška pesnica Mil-
Potem je orisal verski položaj v škofiji, izpolnjevanje verskih dolžnosti in odkrito priznavanje k veri in Cerkvi. Povedal je, da samo malo manj kot četrtina ljudi prihaja k nedeljskim mašam. Narašča število nekr-ščenih. Nekateri se boje odkrito pokazati svojo vero in dajo krstiti ali birmati otroke v Trstu ali kje v hrvatski Istri, tudi zato, ker se jim pogosto posreči, da dosežejo to, ne da bi morali opraviti predpisane dolžno-
(Dalje na 8. strani)
—o—
Protislovne vesti z Afriškega roga
Iz afriškega Roga prihajajo še vedno protislovne vesti o poteku bojev med Etiopci in Somalci. Stalno somalsko odposlanstvo pri Združenih narodih trdi, da se je etiopska ofenziva proti mestu Džidžigi končala z e-tiopskim neuspehom. Osvobodilne sile zahodne Somalije — trdi njihovo poročilo — so ne samo zavrnile Etiopce, temveč so prizadele tudi težke izgube kubanskim in sovjetskim vojakom, ki pomagajo Etiopcem. Somalci trdijo, da imajo še vedno popolno nadzorstvo nad celotnim Ogadenom in da imajo v rokah tako mesto Džidžigo ter strateške položaje okoli mesta Harrar.
Etiopsko veleposlaništvo v Rimu pa daje popolnoma nasprotne vesti in trdi, da pomagajo somalski vojski zdaj egiptovske, iranske in saudske sile. Poleg tega da so baje neke zahodne države še povečale svoje dobave najsodobnejšega orožja Somaliji. Kljub temu pa — trdi dalje glasnik Adis Abebe — etiopska vojska napreduje proti meji s Somalijo.
ka Hartman, ki jo je občinstvo prisrčno pozdravilo.
»Da to pevsko praznovanje ni samo v oolni meri uspelo, temveč je bilo predvsem tudi potrebno, dokazuje najbolj neverjetno veliko navdušenje navzočih poslušalcev nad nastopi 21 skupin oziroma več kot 500 pevcev in pevk-, je nadalje poročal »Naš tednik«, ki tudi omenja, da je bilo poslušalcev nad tisoč.
Poročilo v omenjenem listu tudi daje značilno in zasluženo priznanje pridnim in požrtvovalnim prosvetnim delavcem po vaseh kot po vsej slovenski zemlji, največ zaslug za narodno prebujenje in dviganje kulturne ravni slovenskega naroda v preteklem in tem stoletju, ko piše: »S tem v zvezi pa želimo poudariti, da to ni bil toliko praznik krščanske kulturne zveze, temveč v prvi vrsti jubilej naših številnih krajevnih prosvetnih društev! Brez naših požrtvovalnih kulturnih delavcev na podeželju Krščanska kulturna zveza ne bi mogla prirediti tega mogočnega pevskega srečanja. Vsekakor smo bili priča dejstvu, da delo teh prosve-tarjev še danes bistveno prispeva k temu, da se zvestoba in ljubezen do našega naroda in njegove kulture posredujeta naprej od rodu do rodu ter tako naša že ponovno na pogin obsojena narodna skupnost še živi.«
»Naš tednik« objavlja dve strani fotografij s prireditve.
KOROŠKA POJE TUDI SLOVENSKO
Občni zbor Kmečke zveze z vrsto problemov
Letošnji občni zbor Kmečke zveze je potekal v znameniu poosimskega ozračja, od katerega si tudi ta organizacija obeta premik na bolje, kar zadeva slovensko skupnost v Italiji na splošno pa tudi položaj kmetijstva posebej. Predsednik Alfonz Guštin je vzel z zadovoljstvom na znanje predlog novega statuta Ustanove za industrijsko cono v Trstu (EZIT), ki predvideva prisotnost predstavnika obdelovalcev v svojem glavnem odboru, kar je po njegovem le začetek premika na bolje, saj je zastopstvo slovenske manjšine in na drugi strani kmetov preskromno glede na pomen in delokrog ustanove. Kot primer večje odprtosti je predsednik Guštin navedel tudi imenovanje predstavnika Kmečke zveze v izvršni odbor Trgovinske zbornice v Trstu. Vrsta nerešenih problemov na kmetijskem sektorju tako na državni kot tudi na deželni ravni (vsklaje-vanje kmetijske politike Evropske gospodarske skupnosti z italijansko stvarnostjo, zavlačevanje zdravstvene reforme), posebno pa vrsta nerešenih problemov na krajevni ravni (odsotnost Deželne ustanove za razvoj kmetijstva — ne glede na gradnjo cvetličarskega središča na Proseku, ki pa raz-
RESOLUCIJA KMETOV S KOLONKOVCA
Kmetje s Kolonkovca izražajo svojo zaskrbljenost zaradi namena tržaške občine, da na velikem delu kmetijskega področja med ulicama Gravisi in Puccini dovoli gradnjo univerzitetnega športnega središča. Glede na dejstvo, da spada omenjeno področje med najbolj donosna kmetijska zemljišča, da je od obdelovanja teh zemljišč odvisno preživljanje številnih kmečkih družin, da končno imajo omenjena zemljišča tudi svojo ekološko vlogo, saj ločujejo mesto od industrijske cone, odločno zahtevajo, da o-menjeno površino ohranijo kot kmetijsko površino, da se celotno agrarno področje Sv. Marije Magdalene zgornje in spodnje v regulacijskem načrtu tržaške občine določi kmetijski izrabi in da se ta določila vključijo tudi v bodoči področni načrt za razvoj kmetijstva.
Na povabilo Kulturno-umetniškega društva »Karel Pahor« iz Pirana je Prosvetno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine sodelovalo v torek, 7. t.m., na kulturni prireditvi, ki jo je omenjeno društvo organiziralo v Tartinijevi dvorani v Piranu ob mednarodnem prazniku žensk. Na prireditvi so nastopili moški, dekliški in mešani zbor, ki so pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zapeli devet pesmi. Na prireditvi so sodelovali še solist Bruno Kralj ob klavirski spremljavi Majde Terčon in recitatorki Patrizia Terčič ter Cinzia Avber ob klavirski spremljavi Vere Kukanja. Posamezne točke sporeda je povezovala Tatjana Rojc.
Pred nastopom gostov je predsednik Prosvetnega društva »Igo Gruden« Nevenko Gruden v krajšem govoru med drugim orisal značaj in delovanje nabrežinskega pre-
kriva vrsto perečih vprašanj, premajhno zanimanje deželnega odborništva za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo za kmetijstvo na Tržaškem, nerešen problem načelnika kmetijskega kot tudi gozdarskega nadzorništva v Trstu) ne more drugega kot navdajati z zaskrbljenostjo vsakega, ki mu je pri srcu kmetijska panoga. Zato je po mnenju Kmečke zveze nujno potrebno pripraviti področni načrt za razvoj tržaškega kmetijstva, tako da bo obdelovalec videl v svojem delu gotoVo perspektivo in možnost napredovanja, kot je tudi poudaril tajnik KZ, izvedenec Edi Bukavec. Z naše strani mislimo, da bi področni načrt in seznam najvežnejših posegov v določenem časov-
30-letnica
»SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO
V	TRSTU« obhaja letos 30-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bo v soboto 11. t.m. na društvenem sedežu v Trstu, ulica Machiavelli 22/11, med 18. in 21. uro družabno srečanje, na katerega so vabljeni vsi sodelavci, podporniki in prijatelji društva.
Bilo je v zgodnji pomladi 1. 1948, v dobi obnavljanja organizacij narodno zavednih tržaških Slovencev, ko se je v njihovih vrstah porodila zamisel za ustanovitev društva, ki naj bi pomagalo potrebnim predvsem doraščajoči in študirajoči slovenski mladini. Pripravljalno delo je bilo zaključeno 14. aprila 1948 z ustanovnim občnim zborom. SDD je s tem dejansko zaživelo in je tudi takoj začelo delovati. Že v prvem letu svojega obstoja je poskrbelo za zbiranje potrebnih sredstev, delilo prve podpore, omogočilo taborenje slovenskih dijakov in priredilo miklavževanje ter božičnico, na katerih je obdarilo slovenske otroke. Vsakoletno miklavževanje in počitniške kolonije so odtlej prešle v tradicijo društva, ki je za pridobivanje finančnih sredstev v naslednjih letih organiziralo dobrodelne zabavne prireditve in redne nabirke.
Slovensko dobrodelno društvo, ki je dose-
svetnega društva ter izrazil nekaj misli o mednarodnem prazniku žensk. Predsednik je tudi naglasil pomen tesnih stikov med slovenskimi kulturnimi društvi v Sloveniji in zamejstvu.
Na prireditvi je sodelovala tudi kulturna skupina italijanske narodne skupnosti iz Umaga. Gostitelji so vse nastopajoče bogato pogostili v hotelu »Bernardin« pri Piranu.
—o—
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Trst
vabi na razgovor MAMILA — BEG PRED STVARNOSTJO v ponedeljek, 13. marca 1978, ob 20.15 v društvenih prostorih v ulici Donizetti 3.
Večer bo vodil dr. HEKTOR JOGAN.
nem razdobju pomenilo učinkovito sredstvo proti sedanjemu načinu dela, za katerega je značilna slučajnost, oziroma, točneje, pravilo, da močnejši posamezniki in bogatejša področja tudi znotraj kmetijske panoge poberejo več sredstev kot šibkejši posamezniki in revnejša področja. Od posegov gostov, ki so prisostvovali občnemu zboru, gre omeniti poseg pokrajinskega odbornika Lucijana Volka, ki je navedel ukrepe, ki jih je pokrajinska uprava v mejah svoje nevelike pristojnosti na kmetijskem sektorju sprejela v korist le-tega, poročilo ravnatelja patronata INAC Borisa Simonete, ki je osvetlil zaskrbljujoče stanje glede zdravniške oskrbe kmetov in pa pozdravni nagovor Andreja Petelina, predsednika Zadružne zveze Slovenije. Predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin pa je omenil mrtvilo ustanove, kateri predseduje, to pa zato, ker KGS
(Dalje na 8. strani)
zaslužnega
glo tudi uradno priznanje kot pravna oseba in dobrodelna ustanova, vztrajno nadaljuje svoje poslanstvo. Za to gre zasluga predvsem njegovim podpornikom in sodelavcem, ki so mu in mu še vedno z razumevanjem in nesebičnostjo omogočajo njegovo za našo skupnost potrebno in koristno delo.
—o —
OPENSKI TRAMVAJ JE SPELJAL
V	ponedeljek je po malo manj kot dveletnem presledku zaradi popravil spet začel voziti openski tramvaj vse do Trsta, vendar je končna postaja zdaj na Trgu Scorco-la (kjer odklopijo vlečni stroj). Vozovi so prenovljeni in snažni ter upamo, da bodo taki tudi ostali. Zaenkrat se vozi s tramvajem še bolj malo ljudi, ker je končna postaja na trgu Scorcola od rok in ker je treba iti do nje v hrib, kar je zlasti za stare in bolehne ljudi nerodno. Prebivavstvo želi, da bi bila končna postaja čimprej prestavljena nazaj na Trg Oberdan in da bi tramvaj vozil tudi v večernih urah, čeprav redkeje.
STAVKA
Splošna stavka, ki jo je oklicala enotna sindikalna federacija za danes v četrtek, za »prenovitev in razvoj krajevnega družbenega in gospodarskega razvoja« in »za spodbujanje politike zaposlovanja in gospodarske poživitve v deželi Furlaniji - Julijski krajini«, je okrnila za več ur promet in vso gospodarsko dejavnost v Trstu. V hipu, ko to pišemo, skušajo levi in desni ekstremistični elementi spremeniti sindikalno demonstracijo s svojimi gesli, z udeležbo in izzivanjem v ulične nemire.
VABIMO VAS na revijo otroških in mladinskih zborov »PESEM MLADIH 1978«
Revija bo v nedeljo, 12. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu, ul. Petronio, 4.
ČESTITAMO Na filozofski fakulteti v Trstu je s pohvalo diplomirala Alenka Tuta - Rebula.
Naše prisrčne čestitke.
Uredništvo Novega lista
Nabrežinci gostovali v Piranu
100. številka »Novega Matajurja«
NOVA TRŽAŠKA LADJA Tržaški Lk>yd je v sredo popoldne predstavil tržaškim poslovnim krogom in uporabnikom pristaniških storitev novo 12-ton-sko ladjo za prevažanje mešanih tovorov in spravnikov »Serena«. Ladja je bila zgrajena v ladjedelnici v Anconi, kjer bodo Tržaškem Lloydu v kratkem izročili še drugo ladjo »Trieste«. Ladji bosta pluli na progi Jadran . Tirensko morje - Daljni vzhod, ko bodo urejene vse formalnosti v zvezi z izvajanjem sporazuma med Italijo in Kitajsko. Ladjo »Serena« si je ogledalo veliko pristaniških podjetnikov, nakar je sledila blagoslovitev. Ladja bo odplula na svojo prvo vožnjo 6. t.m.
PREDAVANJE O JEZIKOVNIH IN NAREČNIH POSEBNOSTIH V DELIH FULVIA TOMIZZE
Kulturno združenje Most vabi na predavanje o jezikovnih in narečnih posebnostih v delih Ful-via Tomizze. Predavanje bo v petek 10. marca ob 20. uri v Kulturnem domu. Predavala bo dr. Mara Debeljuh Poldini. Sledila bo diskusija. Prisoten bo tudi avtor.
PRELOŽENA OKROGLA MIZA DNT
Društvo naravoslovcev in tehnikov ter Sindikat slovenske šole sporočata, da je okrogla miza o radijskih oddajah za šole iz tehničnih razlogov preložena na ponedeljek 13. marca ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma. Vljudni vabljeni!
V	Tržaški knjigarni razstavlja oljnate slike slikarka Elga Tušar z Jesenic. Zanimiva razstava je odprta še do 15. t.m.
Alojz Rebula dokončuje svojo knjigo o misijonarju škofu Ireneju Baragu. Snuje pa tudi še kaj drugega.
Furlani niso zadovoljni
V	Rimu se je zaključil sestanek parlamentarne komisije tridesetih, ki je morala izraziti svoje mnenje o zakonskem ukrepu za okrepitev univerzitetnih študij v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Komisija je sklenila obvezati vlado, naj spoštuje roke za u-stanovitev in razvoj potrebnih infrastruktur. Komisija je nadalje odobrila predlog krščanskodemokratskih predstavnikov, senatorja Torosa in poslanca Belcija. Proti mnenju komisije so protestirali predstavniki odbora za furlansko univerzo, ki so bili pripotovali za to priložnost v Rim. Vlada se je obvezala, da bo izdala delegiran ukrep.
    +—............................
V	ponedeljek, 6. marca, je po krajši bolezni umrla naša draga teta
Baldassi (Bavdaž) Fani
j K večnemu počitku smo jo položili v četrtek 9. t.m., na tržaškem pokopališču.
Žalujoči nečaki j	in drugi sorodniki
Trst, Gorica, Imperia, Rim in Goriška j Brda, 9. marca 1978.
Te dni je izšla 100. številka »Novega Matajurja«, glasila beneških Slovencev, ki ga izdaja Založništvo tržaškega tiska, njegov glavni urednik pa je znani beneški javni delavec Izidor Predan. »Novi Matajur« je začel izhajati pred štirimi leti kot naslednik »Matajurja«, nastalega že med narodnoosvobodilnim bojem, ko je izhajal v ciklosti-lirani obliki, po vojni pa je vrsto let izhajal kot pravi tiskan list.
Kdor pozna ta list in ga redno bere, mora priznati, da ustreza sedanjim potrebam beneških Slovencev, saj z njegovo pomočjo vsakih 15 dni zvedo za novice iz domačih krajev, list redno poroča o prireditvah beneških društev, opozarja pa tudi na narodno in socialno zatiranje v Beneški Sloveniji, ki ji oblasti nočejo dati industrije, prav tako nočejo priznati niti najosnovnejših narodnostnih pravic temu delu slovenskega ljudstva. Beneške Slovence smatrajo le za nepomemben delček prebivalstva Italije, ki govori neko staro »slovansko« narečje. Ker
V	petek, 3. t.m., je po kratki, a težki bolezni v 55. letu starosti umrl župnik v Grgarju Bruno Pulec. Pokojnik se je rodil 27. junija 1923 v Gorici, kjer je tudi obiskoval malo semenišče in bogoslovje. V mašnika je bil posvečen 29. junija 1946 v Gorici. Svojo prvo duhovniško službo je nastopil kot kaplan v Tolminu, nato pa je postal župni upravitelj v Soči. Od leta 1958 do lani je služboval v Kojskem v Goriških Brdih. Tu je poleg dušnopastirskih dolžnosti moral skrbeti tudi za dve umetnostno pomembni cerkvi, za župno cerkev Marijinega vnebovzetja in za podružnično cerkev sv. Križa na bližnjem griču za vasjo. Številnim ljubiteljem umetnosti, ki so si želeli ogledati znameniti gotski krilni oltar iz leta 1515 v cerkvi sv. Križa, je bil vedno na razpolago in jim je s svojo prijaznostjo omogočal ogled tega spomenika ter jih opozarjal tudi na ostale lepote Goriških Brd in Furlanije, ki so lepo vidne s tega griča. Za cerkev sv. Križa je pred leti preskrbel nove zvonove, ki se slišijo daleč naokrog.
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je v sredo dopoldne začel razpravljati o zakonskem osnutku za obnovo in razvoj kmetij na potresnem področju. Ti ukrepi sodijo po eni strani v vsedržavne norme za rekonstrukcijo Furlanije in Benečije, po drugi pa se skladajo z glavnimi smernicami novega načrta za razvoj kmetijstva.
Zakon je razdeljen na dva dela. V prvem so določeni sistemi financiranja za prenovitev kmetijskih struktur, ki jih je poškodoval potres. Prispevki so posebno ugodni
Drugi del ukrepa pa obsega predpise za valorizacijo in podpiranje posamičnih ali zadružnih kmetij z izrednimi prispevki, vendar samo za tekoče finančno leto. Denar bo služil v glavnem za vodne melioracije, za
beneški Slovenci nimajo možnosti učenja materinega jezika v šoli, prinaša »Novi Matajur« poleg člankov v knjižni slovenščini in italijanščini tudi prispevke, zlasti dopise iz posameznih vasi, pisane v domačem narečju. V listu najdemo tudi mnogo aktualnih fotografij iz življenja tamkajšnjih ljudi, kar zelo popestruje njegovo vsebino. Pomembno je nadalje, da »Novi Matajur« kaže razumevanje in odprtost do idejno različno usmerjenih beneških Slovencev, ki pa si vsi enotno prizadevajo za, gospodarski napredek in narodni preporod prebivalcev dolin pod Matajurjem. V zadnjem času iz-in večjih krajih, ki imajo tudi na Koroškem, ha j a v listu tudi glasilo zveze slovenskih izseljencev iz Benečije »Emigrant« kot posebna priloga.
Časniku »Novi Matajur« čestita ob 100. številki tudi naše uredništvo in mu želi, da bi se tudi vnaprej tako odločno bojeval za priznanje narodnih in socialnih pravic beneških Slovencev!
Potresi leta 1976 so župno cerkev v Kojskem močno prizadeli, vendar je bila po prizadevanju pokojnika utrjena in obnovljena, tako da se verniki spet lahko varno zbirajo v njej. Tudi ta cerkev je polna dragocenih umetnin, na katere je pokojnik rad opozarjal obiskovalce. Župnik Pulec je bil
v	lanskem letu premeščen v Grgar, a ga je kmalu zadel srčni infarkt, od katerega si ni več opomogel, tako da se mu je oslabelo srce prejšnji teden za vedno ustavilo.
Pokojnega Bruna Pulca so pokopali v nedeljo, 5. t.m. v Medani. Pogrebne obrede je ob prisotnosti številne duhovščine in vernikov vodil prelat msgr. Andrej Simčič. Naj pokojnik, ki ga je odlikoval blag značaj, v miru počiva v domači zemlji!
—o—
Vlada je sklenila ustanovitev univerzo v Vidmu. Imela bo pet delno še nepopolnih fakultet. Furlani niso popolnoma zadovoljni.
Te dni je izšla nova številka lista »Dom« za Beneško Slovenijo.
izboljšanje živinoreje, vinogradništva in gozdnega gospodarstva ter za spodbujanje zadružništva. Na razpolago je 14 milijard lir.
Po posegu poročevalca Nicolinija so se oglasili še svetovalka Puppini od Furlanskega gibanja, misovec Morelli, socialist Erma-no, komunist Magrini in socialni demokrat Lonza. Ta je dal nekaj izrazito političnih izjav, rekoč da se ne strinja s komunikejem, ki ga je njegova, to se pravi socialdemokratska stranka iz Trsta objavila v zvezi s trdnostjo deželne stvarnosti. Lonza je kot deželni svetovalec izjavil, da zavrača histerije lokalpatriotskega tipa in da zato obsoja stališče svojih strankarskih tovarišev, ki po njegovem ne poznajo bistva socialne demokracije.
Z DRUGE STRANI MEJE
Umrl je Bruno Pulec, župnik v Grgarju
Kmetije na potresnem območju
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Niti tržaški prijatelji niso mogli spreobrniti Ivana Cankarja
V	Tržaški knjigarni se je pojavila nova dvojna, 3.-4. številka revije »Jezik in slovstvo«. Začenja se s člankom Franca Jakopina »Albanološke študije Rajka Nachtigala«, ki prikazuje zanimanje toga odličnega slovenskega jezikoslovca za, albanski jezik in njegove zasluge za moderni albanski knjižni jezik, ki ga je pomagal ustvarjati oziroma utemeljevati s svojimi strokovnimi nasveti. Zanimivo je, da je sam obiskal Albanijo in na terenu preučeval jezikovne razmere na povabilo tamkajšnjih jezikoslovcev in to sredi prve svetovne vojne — aprila in maja 1917.
Aleksander Skaza piše o »Groteski v literaturi«, Franc Zadravec nadaljuje razpravljanje »O stilu ekspresionistične lirike«, Milan Dolgan pa obravnava vprašanje, kako približati dijakom Cankarjevo povest »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Pavla Robnik piše o »Rrazmerju med Jurčičevo
5. številka »Galeba«
Izšla je peta številka »Galeba«, ki prinaša poleg nadaljevanja slikanice »Vratolomne dogodivščine Matička in njegovega strička«, zgodbe za otroke, ki so jih napisali Valentin Polanšek, Ludovika Kalan, Črtomir Šinkovec in Angelo Cerkvenik ter pesmi, ki so jih zložili Meta Rainer, Franci Lakovič, Miroslav Košuta, Tone Pavček in Danilo Gorinšek. Lojze Abram piše o otoku Bali, na katerem živijo srečni ljudje, o čemer se je sam prepričal (kar ponazarjajo fotografije). Z risbami pa so lepo ilustrirali številko Jasna Merku, Božo Kos, Marjanca Jemec-Božič, Magda Tavčar, Marjeta Cvetko in Robert Hla-vaty. Barvna priloga prikazuje letošnjega pusta na Opčinah in reke na Goriškem.
Prvo srečanje tržaškega občinstva z makedonsko dramatiko morda ni prineslo tistega, kar smo pričakovali, vendar pri tem tudi ne smemo pozabiti, da je makedonska umetnost šele v povojih. Zaradi tega bi dramatiku Čašulu, avtorju »Vrtinca«, ki ga je naše gledališče zdaj postavilo na oder male dvorane Kulturnega doma, lahko oprostili marsikaj, od raznih pomanjkljivosti do večjih spodrsljajev. Isto opravičilo bi veljalo tudi za režiserja Ljubiša Georgievskega, vendar v precej manjši meri. Scena, ki si jo je zamislil, je bila posrečena — prikaz celice z o-kenci, skozii katera so gledalci spremljali dogodke je domiseln. Toda na vprašanje, če se je ves ta trud tudi obnesel, bi ne mogli odgovoriti povsem pritrdilno.
Pomisleki nam prihajajo predvsem ob poan-tiranju naturalizma, ki morda doseže višek, ko si priprta tovarišica prereže žile in kri prekrije večji del odra. Kot pri Govekarjevi »Krpanovi kobili« smo na odru videli z doslednim naturalizmom vse. Pri tem se poraja vprašanje: je res
dolgo in kratko pripovedno prozo«, Nada Barbarič pa obravnava aktualno snov »Naš bralec in njegov odnos do knjige« na osno-
vi	neke ankete.
Izmed ostale vsebine zasluži omembo posebno zanimiva potopisna reportaža Viktorja Smoleja »V povirju treh rek« (ob zgornjih tokovih Soče, Save in Drave, t.j. na ozemlju od savske in jeseniške doline do Beljaka), iz katere zvemo marsikaj zlasti v pogledu kulturne in literarne zgodovine, med drugim, da je Ivan Cankar bolj slabo uporabil enomesečni dopust v Kranjski gori, ki so mu ga plačali tržaški in goriški prijatelji leta 1912, ko so ugotovili, »da je nje-
V	zbirki knjižic, ki jo izdajajo salezijanci na Rakovniku v Ljubljani, je izšla pred kratkim nova knjižica z naslovom »Prebujena živa vera«. Napisal jo je dr. Anton Nadrah, ki sicer ni neznano ime, kot tudi ne večina avtorjev prejšnjih knjižic, vendar se nam zdi, da bi bilo primerno, da bi bili objavljeni v vsaki knjižici vsaj najosnovnejši podatki o njenem avtorju. Že tako je piscem verske literature težko prodreti v javnost, če pa se odrečejo te možnosti še tam, kjer se jim ponuja, se ne smejo čuditi, če jih ljudje ne poznajo in se le malo menijo za tisto, kar bi jim radi povedali. Znano je namreč, da večina ljudi mnogo rajši prisluhne človeku, ki ga pozna, in bere spise tistega avtorja, ki jim je že znan, kakor da sprejme čisto neznano ime in njegove teze.
Kar zadeva to Nadrahovo knjižico, obravnava predvsem temo, kako verovati. To se sliši preprosto, vendar pa ni tako, kajti Nadrah raz-
potrebno pokazati trpljenje zmučenega ujetnika s takim poantiranjem in tako razvlečeno? Gledališka zgodovina je s takimi posegi dokončno pometla, kati psihološki moment in fantazija gledalca omogočata bolj poglobljeno predstavo. Imeli smo skoraj vtis, da režiser gledalca podcenjuje, predvsem njegovo psihološko sposobnost tragedije v celici.
Proti sredini igre je naturalizem nekoliko splahnel, igra je postala intimnejša in torej primernejša za eksperimentalni oder. V tej dilemi med naturalizmom in metaforo sta se gibala z izrednimi težavami oba glavna igralca. Če je Pet-jeju uspelo dostojno doigrati vlogo, potem je to verjetno zgolj zasluga njegovega talenta in i-gralske rutine kot pa vloge same. To pa je manjkalo Alešu Valiču, ki je dosegel nadpovprečnost le v mimiki in intimnem spraševanju vesti. Z drugačno postavitvijo brez retorike in pretiranega naturalizma bi predstava verjetno zadobila povsem drugačno podobo in izzvala kaj več reakcije pri publiki.	Saša	Rudolf
govo zdravstveno stanje močno spodkopano; zato je pisatelj potreben prijateljske pomoči in zdravstvene oskrbe. Neredno življenje je pustilo na njem hude sledove. Upali so, da je še mogoče vplivati nanj, da bi začel redne j e živeti in se ne uničevati z neredno hrano, s pijačo in z življenjem, ki ni bilo (na Dunaju in na ljubljanskem Rožniku) ne fantovsko ne družinsko...«. Ti prijatelji so bili dr. Henrik Tuma, zdravnik v Kranjski gori dr. Josip Tičar, zdravnik v Bazovici dr. Izidor Reja in tržaški profesor dr. Ivan Merhar, toda »enomesečno letovanje ni prineslo Cankarju nobenega zdravstvenega izboljšanja in nobene življenjske spremembe«, ugotavlja Viktor Smolej. Cankar je ostal, kakor je bil...
Na koncu prinaša revija še nekaj ocen slavističnih knjig in Zapiske, npr. o »Slovencu — književniku gradiščanskih Hrvatov«. Objavlja tudi pojasnilo, zakaj se je zakasnilo izhajanje »Jezika in slovstva«, obenem z napovedjo, da bo ena prihodnjih številk prinesla gradivo z lanskega blejskega zborovanja Slavističnega društva Slovenije.
ločuje med raznimi načini verovanja oziroma raznimi pojmi vere. Pri nekaterih je vera nekaj površinskega, kar nekoliko zažari v svet pa zopet ugasne —■ piše Nadrah. Vera, ki je navezana le na cerkveno stavbo, je še v cerkvi slabokrvna, brez življenja; je bolj ohranjevanje neke tradicije kakor osebna vera. Vendar takšna vera nima in ne more imeti prihodnosti —• pristavlja.
V posebnem poglavju obravnava temo »Živo srečanje z živim Bogom«; to je ena najboljših poglavij, ker konkretno in razumljivo prikazuje, kako je treba dojemati vero in se srečavati z Bogom. Pri tem obravnava tudi tako zelo pogost občutek, da čutimo oziroma dojemamo Boga — avtor uporablja glagol izkušamo — kot zelo oddaljenega. To se prav sedanjemu človeku bolj pogosto dogaja, kakor srednjeveškemu in svetopisemskemu človeku, ki sta Boga prej in pogosteje dojemala. Današnji človek večkrat doživlja stanje, ki ga je Jezus izkusil na križu, ko je pretresljivo zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« — piše Nadrah. In res srečujemo ta občutek pogosto v pismih mladih kristjanov, ki sprašujejo duhovnike za nasvet.
V nadaljnjih poglavjih razlaga potem Nadrah, kaj prebuja našo vero in ji daje življenje, kako verovati sredi življenja, t..j. sredi sveta in kako daje vera življenju smisel.
Knjižica je napisana jasno, razumno, globoko, morda premalo čustveno, a prepričljivo ter apelira predvsem na zmožnost človekovega razmišljanja in sklepanja.
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom (Mala dvorana)
Kole Čašule:
VRTINEC
EKSPERIMENTALNI ODER
V	petek, 10. marca ob 18. uri
—o—
V kratkem bo izšel v Trstu v samozaložbi roman Borisa Pahorja »Onkraj pekla so ljudje« v predelani in razširjeni izdaji. V pripravi pa je tudi nova številka »Zaliva«.
»Vrtinec« v mali dvorani Kulturnega doma
KNJIŽICA O VEROVANJU
Če bi padli pod
(nadaljevanje s 1. strani)
ugodnih meščanskih razmerah, pa so ostali morda prav zaradi tega, ker jim je bilo preveč »z rožcami postlano«, v svojem umskem razvoju na infantilni stopnji, čeprav merijo zaradi obilnih vitaminov, s katerimi so jih trpale matere, v višino morda meter osemdeset ali več. Njihove umske sposobnosti se niso razvile temu primerno, zato ne znajo analizirati in si razložiti dogajanja okrog sebe ter mu stoje sovražno nasproti. V družbi vidijo nekaj tujega, ne razumejo njenih gonilnih sil in njenega mehanizma, pa tudi ne njenih namenov in idealov. O zgodovini nimajo pojma, niti o novejši, nekaj se jim sanja o protifašistični Rezistenci, m tako skušajo kratkomalo prenesti metode nekda-
NOVICE
Čeprav se spor med tiskarji in delodajalci v zvezni republiki Nemčiji nadaljuje, so se v četrtek zjutraj dnevniki ponovno pojavili v prodajalnah p'o 5-cLnevni stavki. Sindikat tiskarjev trdi, da hočejo založniške hiše bojkotirati pogajanja glede modernizacije dela pri časopisih, kar da ogroža številna delovna mesta.
Delegacija 25. držav, ki sodelujejo na konferenci za evropsko varnost in sodelovanje v Beogradu, so sprejele osnutek zaključnega dokumenta, ki ga je predložila Danska. Zadnjo opozicijo je zagovarjala malteška delegacija, ki pa )e potem samo predlagala kompromisno rešitev. Ostale delegacije so na to pristale, ker bi se v nasprotnem primeru konferenca v Beogradu končala s popolnim neuspehom.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Aleksej Arbuzov:
IRKUTSKA ZGODBA
Prevod: MILE KLOPČIČ
Scena in kostumi: EDVARD ZAJEC
Gdasbeni izbor in priredba. ALEKSANDER
VODOPIVEC
Koreografija: JANEZ MEJAČ Asisstent: BORIS KOBAL Režija: MARIO URŠIČ
PREMIERA:
V soboto, 11. marca ob 20.30 - Abonma red A -
premierski
PONOVITVE:
V sredo, 15. marca ob 20.30 - Abonma Red D -
mladinski v sredo
v četrtek, 16. marca ob 20.30- - Abonma red E -mladinski v četrtek
Zaradi objektivnih tehničnih ovir smo bili prisiljen tokrat planirati premiero na soboto. Prosimo za razumevanje.
oblast bedakov
njega boja proti fašizmu v današnje razmere ter identificirajo pluralistično demokracijo z nekdanjim totalitarnim enostrankarskim fašizmom, sebe pa s protifašisti. Toda medtem ko je bilo za boj proti fašizmu potrebno junaštvo, ni potreben za mazanje zidov in za izdelovanje ter nastavljanje peklenskih strojev noben poseben pogum, ampak samo velika doza neumnosti in igno-rantstva. Tem »borcem« ne grozi nikaka smrtna nevarnost. Paziti morajo samo, da jih ne ujamejo pri »akciji« in jih ne obtožijo kot kriminalce, kar dejansko so. Če pa jih le ujamejo, jim seveda ne preostane drugega, kakor da molčijo. Kako naj bi pripovedovali o svojem idealu pravične svobodne družbe, če pa ga nimajo!
V	enaki zadregi se seveda znajdejo teroristi skrajne desnice. Njihov ideal je enostavno nekdanji Hitlerjev Reich. O tem, kako bi izgledala moderna družba, če bi obnovili ta Rajh, ne razmišljajo in tega tudi niso sposobni razmisliti.
Teroristi, ki operirajo z revolverji, molotovkami in peklenskimi stroji, predstavljajo morda eno stotino vse italijanske mladine, vendar pomenijo nevarnost, zlasti spričo pasivnosti, brezbrižnosti ali celo simpatije ostalih 99 odstotkov. Okrog sebe širijo strah in paralizo. Skušajo ohromiti živčne centre države in družbe, da bi se polastili komandnih vzvodov. Toda kaj bi bilo, če bi se jim to res posrečilo? Kakšen bi bil družbeni sistem, ki bi ga oni organizirali? Kakšna bi bila družba po njihovih zamislih?
Najbrž o tem sploh nimajo nikake predstave, razen kakih nepovezanih blodenj o anarhični družbi. Toda dejansko bi bila to popolna anarhija v smislu zmede in zato bi pomenila njihova zmaga za Italijo katastrofo, podobno tisti, ki je zadela Kambodžo po zmagi Rdečih Hmerov. Pomanjkanje idej in družbenih programov bi nadomestil čisti teror, ki bi dal kaosu značaj trajnosti. Najhujša strahovlada, ki si jo je mogoče predstavljati (ali ki celo presega sposobnost naše afntazije, da bi jo dojela), je prav oblast bedakov.
Delegacija SSk obiskala novega tržaškega prefekta
Delegacija deželnega vodstva Slovenske skupnosti, ki so jo sestavljali prof. Andrej Bratuž, Gradi-mir Gradnik, prof. Aleš Lokar in dr. Rafko Dolhar je obiskala novega vladnega komisarja in tržaškega prefekta dr. Marrosuja ter mu zaželela uspešno delo na novem službenem mestu v naši deželi in v tržaški pokrajini še posebej.
tto uvodnih pozdravih se je razvil dolg razgovor, na katerem so se dotaknili vseh važnejših vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji s posebnim ozirom na pred kratkim umeščeno komisijo za pripravo osnutka za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Prefekt oziroma vladni komisar dr. Marrosu je dejal, da mu je znana problematika narodnih manjšin v Italiji, saj je med drugim še član komisije devetnajstih, ki je pripravila tako imenovani paket za Južno Tirolsko. Poleg tega je imel priložnost slediti življenju in delovanju manjšin v okviru posebnega urada pri predsedstvu vlade za obmejne pokrajine. Pa tudi sam je doma s Sardinije, kjer so tudi prisotne močne težnje po valorizaciji sardinskega jezika in kulture.
AFRIKI GROZI NOVA SUŠA
Osmim afriškim državam področja »Sa-hel« znova grozita pomanjkanje in lakota zaradi dolgotrajne suše, ki traja že od leta 1973. Kmetijski pridelek je padel skoro na ničlo in sedmim milijonom prebivavcem gro zi počasna smrt. Poziv na pomoč je poslala vsej svetovni javnosti Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano FAO. Prizadete države so Niger, Mali, Gornji Volta, Senegal, Mavretanija, Gambija, Čad in Cap Verde. V teh državah vse bolj napreduje puščava in uničuje tradicionalno kmetijstvo in živinorejo. Da bi se rešili najhujše stiske, bi v teh državah potrebovali 7 in pol milijarde dolarjev dolgoročne pomoči, v zadnjih petih letih pa sc dejansko dobile manj kot desetino te vsote. Najbogatejše države — je dejal sekretar FAO Saouma — prispevajo vse premalo od svojega narodnega dohodka za pomoč organizaciji FAO. Izjemo predstavljata le švedska in Holandija,
ki dajeta cel odstotek. Pravi absurd —- je še podčrtal Saouma — pa predstavlja pomoč šest in pol milijard dolarjev za lajšanje prehranitvenih težav 35 milijonov Američanov, to je oseb, ki razpolagajo s 4 tisoč dolarjev letnega dohodka, medtem ko imajo prebivalci Čada komaj nekaj več kot sto dolarjev letnega dohodka. Saouma je tudi opozoril, da lahko postane tragedija »Sahe-la« trajna, če ne bo kmalu prispela pomoč.
—o—
Mednarodni ženski dan so v sredo praznovali v vsej Italiji z vrsto zborovanj, proslav in prireditev. Povsod so bila v ospredju najbolj pereča vprašanja, ki jih narekuje gospodarska kriza in brezposelnost, ki je v veliki meri prizadela prav svet ženske. Ni pa izostala tudi druga problematika, ki zadeva družino, materinstvo in problem splava, pa tudi nasilje in solidarnost med ženskami.
Knjižnica Cerkvenega glasbeaika
Znano je, da prinaša Cerkveni glasbenik, revija za cerkveno glasbo, ki izhaja štirikrat na leto v trojnih številkah, v vsaki od teh številk notno prilogo liturgičnih skladb. Uredništvo revije pa si je omislilo še nadaljnjo obogatitev slovenskih cerkvenih muzikalij z izdajanjem tako-imenovane Knjižnice Cerkvenega glasbenika, obsegajoče štiri zbirke. Prve edicije Knjižnice CG so že izšle. Cerkveni glasbenik tako še u-spešneje vrši svoje poslanstvo, z obojim (rednimi prilogami in Knjižnico) je na dobri poti, da zagotovi soliden repertoar tudi najzahtevnejšim korom; ko pa bo Knjižnica v vsej polnosti zaživela, resnično ne bo več moč tožiti za pomanjkanjem cerkvenih muzikalij, saj tako sistematičnega izdajanja skladb za liturgično rabo še nismo imeli.
V	prvi zbirki Knjižnice CG »Slovenske maše« je Tomčeva maša »Stopil bom k oltarju«, že izšla, »Dijaška maša« istega skladatelja je pred izidom, »Maša v čast sv. Ceciliji«, Antona Foersterja pa v pripravi. Tudi v drugi zbirki »Cer-kevene pesmi« je prvi zvezek že izšel. Gre za »Božične pesmi« Matije Tomca na besedilo Gregorja Malija. Skladatelj je v zbirki uvrstil pet na novo skomponiranih božičnih pesmi za mešani zbor s spremljavo orgel. Jože Trošt pravi v predstavitvi zbirke v Cerkvenem glasbeniku, da »bo dobrodošla popestritev božičnega programa naših zborov, še bolj zato, ker je bila v preteklih letih tovrstna bera kdaj pičla. Skladbe priporočamo tudi manjšim in šibkejšim zborom «
Tretja zbirka »Cerkvena zborovska pesmarica« bo gotovo izjemno delo. Za letošnji post je kot prvi izšel osmi zvezek te zbirke »Postne in velikonočne« (zvezek se v kraticah glasi KCG 308). Priročni snopič, z lepim in razločnim tiskom, zajema 25 postnih in 25 velikonočnih skladb, ki vse sodijo v »železni« repertoar slovenske postne in velikonočne pesmi in brez katerih si našega posta in Velike noči enostavno ni moč zamisliti. Brez dvoma gre za pretehtano, strokovno pripravljeno delo, pri katerem so s predlogi za izbor skladb sodelovali številni glasbeni strokovnjaki iz vse Slovenije. Snopič je uredil Edo Škulj, glavni urednik Cerkvenega glasbenika. Lojze Mav je na prvem mestu po številu objavljenih skladb, saj je njegovih kar 8 skladb tega zvezka, v katerem so še pesmi dvajsetih avtorjev. Adamiča (2), Bratuža (1), Cveka (1), Foersterja (1), Gerbiča (1), Gržinčiča (1), Jobsta (4), Klemenčiča (1), Mihelčiča (1), Ocvirka (1), Pavčiča (X), F. Premrla (1), S. Premrla (5), Premrla-Travna (1), Sattnerja (3), Ščekove (1), Tomca (4), Vavkna (2), Vodopivca (5), Železnika (5). Svoje ustrezno mesto so v zbirki dobile mnoge pesmi iz »Božjih spevov«. Kakor ta znana zbirka Goriške Mohorjeve druž-
Po »proletarskih« oboroženih skupinah in raznih »rdečih« brigadah so se sedaj v Italiji pojavile še ženske oborožene skupine NAF. V sredo okrog ene ure sta zjutraj dva stanovalca pred vhodom Centra za zakonce in za pripravo na zakon v ulici Garibaldi v Bologni zagledala peklenski stroj. Takoj sta obvestila orožnike, ki so še pravočasno onesposobili bombo
Kmalu potem se je po telefonu oglasila neznanka in izjavila, da so atentat pripra-
be ima tudi nova pesmarica iz Knjižnice CG liturgični uvod za vsako dobo posebej (avtor Fran ce Oražem). Naj omenimo še, da je pri izboru skladb veljalo načelo, da pesmi, ki bodo prišle v ljudsko pesmarico, ne pridejo v poštev za zborovsko ( zato v slednjo ni prišla tudi znana Premrlova skladba »Kristus je vstal« iz »Božjih spevov«). Morda preseneča, da so v snopiču dobile enakovredno mesto postne in velikonočne pesmi (vsakih je kot že povedano po 25). S tem v zvezi je treba reči, da so nam naši slovenski skladatelji ustvarili tudi izredno bogat repertoar postnih pesmi, tako da jih je bilo še težje izbirati kot velikonočne. Zasluga te nove pesmarice je zato med drugim tudi ta, da nam v vsej širini predstavi bogastvo slovenske postne pesmi, ki smo jo doslej mogoče podcenjevali.
Žal je zvezek postnih in velikonočnih pesmi že pošel, ponatisa pa ni pričakovati pred prihodnjim letom. Pasamezen izvod nam bodo morda odstopili edinole tam, kjer so si nabavili večje število pesmaric. V tej tretji zbirki Knjižice CG bo letos predvidoma izšel še sedmi zvezek, v katerem bo 14 advetndh in 35 božičnih pesmi. Gotovo bo tudi tu šlo za pester izbor skladb, ki bo našim organistom odpravil marsikatero vrzel pri izpopolnjevanju notnih arhivov.
In še četrta zbirka Knjižnice CG: v njej bo »Musiča organistica Slovenica«. Pred izidom so Orgelske skladbe Marije Tomca, v pripravi pa tri Premrlovi zvezki: Preludiji in fuge. Pastorale in Variacije.
(Nadaljevanje s 3. strani) sti in prihajati k cerkvenemu pouku. Še vedno delajo učitelji in drugi ponekod ovire otrokom, ki prihajajo k cerkvenemu izven-šolskemu pouku, t.j. k veronauku v cerkev ali župnišče. Pogosto organizirajo razne po-šolske prireditve, športne nastope ali vežbe in izlete prav v času veronauka. Po drugi strani pa se mu je posrečilo, da je že uredil kako zadevo z oblastmi. V ilustracijo je na neko vprašanje iz občinstva navedel tudi zadevo svoj čas blokiranih novih zvonov v Novi Gorici, ki zdaj že zvonijo z zvonika neke bližnje cerkve.
Orisal je tudi — prav tako na vprašanje iz občinstva — položaj italijanskih vernikov v svoji škofiji. Rekel je, da imajo ne-
vile »Ženske oborožene skupine« ter opozorila, da je v neki telefonski kabini v središču Bologne zadevno sporočilo.
Preiskovalci so sporočilo res našli in v njem tako imenovane Ženske oborožene skupine trdijo, da so izvedle atentat na laično katoliško središče zato, ker da skuša zapostavljati ženske, katerim ne dopušča nobene svoboščine, do katerih imajo pravico. Nova teroristična skupina napoveduje še druge atentate.
OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE Z VRSTO PROBLEMOV nadaljevanje s 4. strani) nima še odobrenega statuta, zaradi česar ne more opravljati funkcij, ki so v njeni pristojnosti. Ostali posegi so bili priložnostni pozdravi, v negativnem smislu je izstopal poseg sindikalista Letticha, predstavnik CGIL, ki se ni v ničemer dotaknil problemov tukajšnjih kmetovalcev. Čas je, da se sindikalisti ostalih delovnih kategorij spopadejo s problemi kmetijstva na lokalni ravni, predvsem da se z njimi podrobno seznanijo. S frazami ni še nihče nikomur pomagal.
V razpravo sta posegla Marij Gerbec, ki je opozoril na razlaščanje zemljišč na Ko-lonkovcu (o čemer sledi posebna resolucija prizadetih) in pa Pietro Crevatin, ki je opozoril, kako ne samo družba, ampak tudi u-prave, ki so izraz delovnih ljudi, zanemarjajo probleme kmetovalcev in to zlasti na urbanističnem področju.
—o—
Nadaljnji dve žrtvi je zahtevala nacionalistič-no-verska nestrpnost v Ulstru. Dva mladeniča — oba sta pripadala katoliški strani — sta izgubila življenje na cesti, ko je nanju streljal mimoidoči neznani terorist. Ena od obeh žrtev je že pred leti izgubil mater in brata, oče pa je bil težko ranjen.	^
—o—
V galeriji »Sagittaria« v Pordenonu (Študentovski dom v Via Concordia 7) bodo odprli v soboto 11. t.m. antološko razstavo hrvaškega slikarja Eda Murtiča. Odprta bo do 10. maja in sicer v okviru kulturnih izmenjav med Pordeno-
deljsko mašo s kratko pridigo v italijanščini v šestih cerkvah v Kopru in v drugih obalnih mestih. Italijanov je kakih 2600. Problem pa je v tem, da ni tam nobenega italijanskega duhovnika, zadnji je odšel že pred leti. Maše in pridige za italijanske vernike imajo slovenski duhovniki, toda obisk italijanskih vernikov pri teh mašah je slab. So pa med njimi nekateri, ki so zelo vdani Cerkvi.
Tudi položaj glede prodaje verskega tiska, t.j. »Družine«, v Kopru ni rožnat. Ljudje zelo malo kupujejo in berejo verski tisk. Pohvalno pa je omenil >'Ognjišče«, ki ima veliko naklado.
Pp predavanju se je razvila še živahna diskusija, ker so navzoči želeli, da jim škof natančneje osvetli to ali ono vprašanje. O-zračje je bilo prijetno in prisrčno. Škof Jenko je napravil odličen vtis, kot simpatičen, energičen in moderen slovenski škof, ki se v polni meri zaveda vseh problemov, ki jih postavlja sodoben razvoj, med drugim tudi proces razkristjanjevanja, njegovi škofiji kot vsej Sloveniji in vsemu krščanskemu svetu.
Sledila je še zakuska, kjer je del občinstva živahno nadaljeval diskusijo o vprašanjih, ki jih je odprlo škofovo predavanje.
■'Hajatelj: Engelbert Besednjak nasl. * Reg. na sodi iču v Trstu dne 20.4.1954, štev 157 ♦ Odgovo-jrednik: Drago legiša ♦ Tiska tiskarne Grapli':'!, Trs) iilirn Rossetti 14 - tel 77-2*1-51
Samo ženskega terorja je še manjkalo!
Izšla je nova, 3.-4. številka revije »Jezik in j nom ih Zagrebom, pod pokroviteljstvom dežele slovstvo«.	|	Furlanije - Julijske krajine.
Škof Jenko o problemih svoje škofije