Glaaiio SZDL ptujstcega okraja — Uprava Id uredništvo Ptuj. Pre*er- oova 7 — Telefon 196 NB Ptuj 643-T-206 - St M. — LetMk Vin. Ptuj, 1. julija 1955 Urejuje ar«iniAla odocu — Odgovorni urednik Jo4e Vrat)l — Roko^sov ne vračamo — Tiska Maritoorskji tiskarna — Cena din 10— — IJetna naročnina 500 din. poi- e«na 250 din Kakor je svet v«s čas /ubtU)~ nega zasedanfa Organizacije tdruienih narodov pozorno sledil vsemu, kar je bilo izgovor/enega ob tef svečani pulozno»t\ na tem najvišjem forumu sveta, tako po- zorno je prisluhnil zaključni de- klaracliu mirovnemu manifeHu, k- je še enkrat pred vsem svetom poudaril privrženost narodov — članov Organizacije sivart miru in načelom mroljubne feoekst- ^ence. to je razorožitv:, pomoči zaostalim področjem in splošni pomiritvi Res je, da smo včasih v ne- davni preteklosti že bU ptiče obširnih govoranc tudi pred tem najvišjim forumom o potrebi po- miritve, in ko so btla dejanska prizadevanja prav nasprotna be- sedam. Toda tokrct — tak vtis imajo ljudie po V^em svetu — ne gre samo za besede medtem ko bi bilo dejansko stanje čisto aru gaino, ali celo samo za gole bff- sede, tokrat gre resni^čno zr, pra- vi smisel besed Za to nam ne manjka dokazov, našteli bi jih lahko vrsto, vendar nam na t sa- mo avstrijski primer, ali sovjet- ski obisk v naši drzav-, ali celo Nehrujeva pot po Uvropi potrdi realne izglede na upravičeno upanje na skorajšnjo splošno pomiritev. Končno krepi v nag vero v skorajšnjo reš-tev perečih med- narodnih problemov upanje na ugoden potek julijske konferen- ce »šftrih«. kakor že samo skl - canje po več kot desetih letih govori o znosnejšem vzdušju o mednarodnih odnosih med naf- večj-mi svetovnim: silami, kot le to bilo še pred kratkim. ' Ob takem razvoju mednaroa- nega poloiajfj nedvomno ni od- več spomniti na nekatere dogod- ke mednarodnega pomena, k^ so bistveno nrfspevali k takemu mednarodnemu razvoju. To ie predvsem deklaracija T'to-Nehru pred kakšnimi petimi meseci, de- klaracija s bandunške konferen- ce, deklaracija Tifo-Hruščev, tn- d-jsko-sovjetska deklaracijo ^rt druge manifestacije za medna rodno pomiritev Kot vidimo, zavzema v vrst- teh sodelovanje našega državnega predsednika častno me^to, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Te dn: se nahaja v naši državi predsednik vlade daljnje Indije — Nehru. Blesteč sprejem, ki so ga Jugoslovani pripravili svoje- mu prijatelju iz daljnega Vzho- da je samo eden znakov, kakšen pomen priplujejo srečanju pred- sednika republike » predsedni- kom vlade Indije. Njun prvi se- stanek pred rnesc: v daljni In- diji -n deklaracija, k- sta ju ta- krat sprejela, kakor smo videli, nista ostala 'amo dogodek 'n su- ha črka na papirju, temveč vo- dilno načelo vsem. k: se trudUo za mrno sožitje narodov na svetu In ko danes vidimo, da se ta- krat prvič proklamirana načela že z uspehom uveljavljajo v mednaroeh na 1. razstavi otroških risb v Ljubljani de- cembra lani, ko je bil ta dijak s svojimi lepdmi deli edini raz- .stavljajoči dijak iz ptujskega okraja. Dijakom je govoril tov. Maks Kampl predsednik šol- skega odbora, ki je imel na proslavi uvodno bescxJo. Nastop šolskega pevskega zbora in te- lovadk pod vodstvom tov. Trbu. čeve, Aličeve in Podkrajškovc kakor tudi deklamacija dijaka Pena »Ob koncu šolskega leta« je vsem ugajala. Vse točke je s prijaznim pojasnjevanjem po- vezoval ravnatelj gimnazije to- variš Rajko Iglar, ki je tiicii pozval dijake in udeležence, da se skupno poklonijo spominu na padle borce m talce, katerih neizbrisna imena so vklesana v marmornato ploščo, ki je pri- trjena na hajdinski sob Tudi vod spominsko ploščo so dijaki ^ notipin m recitacijo prikazali. aa So tie na zaključno proslavo dobro pripravili. Ob koncu proslave so si di- jaki in starši ter zastopniki oblasti in množičnih organiza- cij ogledali uspelo razstavo ri. sarskih in ročnih del, na ka- meri je bilo največ zanimanja /.a ročne izd Ike dijakov in di- lakinj. Moški So se zanimali za modelarske izdelke in risbe di- jakov, ženske pa za ročna dela deklet, med katerimi je vzbulal 'josebno pozornost velik umetno ■spleten pri, dijakinje Marijo Cmezel in prt Terezije Kaj. ^ersberger ter bluzici z narod- nimi omamenti, ki sta jih iz- delali sestri-dijakinji Milica in Erika Potočnik. Tudi večina ostalih ročnih del je zaslužila vse priznanje in pohvalo dija- kinj kot učiteljice ročnih del tov. Burger j eve. Med dijaki so \T:bujale posebiK) pozornost sli- kanice na steklu, ki so res v čast dijaku Ivanu Klanečku. Več njegovih del kaže njegovo zanimanje za risanje in tudi njegov mnogo obetajoči slikar, ski talent. Med ogledovanjem razstave je marsikatera dijaki- nja stisnila roko večletni od- ličn.-akinj' hajdinske gimnazije Genofevi Tumiek iz Skorbe pa tudi drugim di.iakiniam. ki so se izkazale z učnimi uspehi in ročnimi deli. Življenje v hajdinski šoli je ravno tako kot v drugih šolah v nedeljo po pro.sIavi utihnilo in ga ne bo slišati do kon- ca počitnic, ko želijo vsi sku- paj, starši in dijaki ter uičenci, učiteljskemu in profc^orskeimu zboru mnogo novih uspehov ter mnogo pomoči in sodelova- nje kra.'evnih organov ljudske oblasti in množičnih organiza- cij. V nedeljo, 26. junija t. 1. so se zbrali v sindikalnem domu v Lešju delegati 5 osnovnih mladinskih ors^anizacij s pod- ročja Lešjc. Makole in Zctale. da bi se na I. komunski konfe- renci pomenili o stanju in delu ter problemih posameznih orga- nizacij, izmenjali delovne iz- kušnje ter pomagali članstvu z novimi pobudam.i do nadaljnjih uspehov. Posvetovanje delegatov je bi- la vsekakor koristno. Tega so si nedvomno želoli člani mla- dinskih organizacij, pn tudi člani gasilskih društev. DTV Partizana in KUD, kjer s\ želijo sodelovanja mladine, ker jo F>o- trebujejo in ker morajo mi.sliti na poialadjtcv svojih vodilnih kot agiinih kadrov. To posveto- vanje je pOicazalo, da prednja- či mladina iz Lešja, ker sodeluje pri gasilstvu, pri DTV Partizan in pri KUD in ker se je pobri. gala za primemo udeležbo na kuharskem in prikrojevalnem tečaju, ki je bil iiamenjon mla- dini. V Makolah sodeluje naj- več rnladin., pri DTV Partizan, vendar upajo, da bo v bodoče več sodelovanja tudi diaigod. kjer je dovolj dela, smisla zanj pa tudi prostora Za udejstvt>- vanje in zadrževanje mladine. V Žetalah z mladinsko organi- zacijo še niso daleč. Mladine je sicer dovolj, njenega sodelova- nja si želijo tako gasilci, DTV Partizan in drugje, vendar po. grešajo zgledne dečke in de- kleta, ki jim bodo pokazali pot do teh organizacij oziroma dru- štev in ki jih bodo vzpodbujali k delu. Po podatkih delegatov je na področju komune Les je 1000 mladih ljudi, od katerih je množično aktivnih le 200 in ve- činoma v centrih, kjer obsta- jajo organizacije, ki pa se ne širijo, ker si funlcdonarji orga- nizacij premalo prizadevajo pri. ti v stik z oddaljenejšo m!amunski komite s tov. Jakobom Butoienom kot predsv^dnikom, tov. Antonom PlanincOTn kot sekretarjem ter tov. Francem Kafolom kot čla- nom predsedstva na čelu. Vsi delegati so se strinjali s predlogi in so iih tudi sprejeli kot smernice za bodoče delo. da jc treba razširiti in utrditi se- danje organizacije. u>tanoviti nove. kjer jih doslej ni bilo. pridobiti zanje čimveč član- stva, organizirati izlete, sodelo- vati pri raznih prireditvah društev in organizacij in iskati vsako prložnost in možnost za gospodarsko in kuitumoprosvet- no izpopolnjevanje ter širitev duševnega obzorja. Po vs<.m. kar sem slikal in videl na tej prvi konferenci sodim, da bo mladina iz komu. ne Les je izpolnila obljub? ki jih je daia. B. F. OBVESTILO Okrajni odbor Zveze borcev NOV Ptuj obvešča vse otroke padlih borcev in žrtev fašistič- nega nasilja, njihove svoje-p in skrbnike, da je treba za šolsko leto 1955-56 vložiti nove prošnje za sprejemanje štipendij Prošnja mora vsebovati razen rojstnih podatkov še vrsto in razred šole, ki jo obisikuje. so- cialno stanje družine, število nepreskrbljenih in že preskrb- ljenih otrok ter točen naslov Prošnji je treba priložiti- po- trdilo o šolanju, prepis zadnje- ga šolskega spričevala, potrdilo o premožen i skem stanju in po- trdilo obč org. ZB Opozarjemo, da je treba vse prošnje po.slc.ti okrajnemu od- boru ZB Ptuj, do vključno 15. julija 1955. ker po tem roku vloženih jsrošenj ne bctno več upoštevali. Po členu 23 zakona o voj. vojn. invalidih ro prošnje in priloge oproščeno takse Okr. odb Zr; NOV Ptuj — Pojutrišnjem bodo oc^rli na gospodarskem razstavišču ▼ Ljubljani prvo turi:;lično raz- stavo, ki jo prireja Turistična zveza Slovenije z gosfK)darskim razstaviščem ob 50-letnici or- ganiziranega turizma na Slo- venskem. KOLEKTIV KMETIJSKEGA ZADRUŽNEGA GOSPO- DARSTVA PLACAR — VURBERK POŠILJA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OBČINE DE- STERNIK OB 1. OBČINSKEM PRAZNIKU. KI BO 3 JU- LIJA T. L. V DESTERNIKU V POČASTITEV PADLIH BORCEV TE OBČINE TOVARISKE POZDRAVE IN MU 2EU V TEM LETU IN TUDI V BODOČE MNOGO GOSPO- DARSKIH USPEHOV. Srran 2 Ptuj, 1. julija 1955 Se en perečih ptuskih Ptujsko javno kopališče nrnhlAmnii Je še vedno zaprto pruuicmov Ptujčanom je še dobro v spo- minu lanskoletna (in delno predlanskoletna) pol<^mika okrog ptujskega ietnega kopaliiia Lani je šlo predvsem za to, ali se adaptira obstoieče letno ko- pališče ali pa da se za kar so se nekateri tako goreče zavte- mali, zgradi novo, športno ki pa naj bi služilo istočasno kot splošno javno kopalLšče Kakor je znarjiO je zanagalo prve sta- lišče, nakar Je res {jrlšk: do ob- nove, ki je terjala okrog 4 in pol milijonov dinarjev Lep zne- sek, vendar izdan v zavesti da je zopet eden ptujskih proble- mov reSen Vendar je prav to zadnje bilo tisto kar ni bilo res Kopališče je letos zopet za- prto in je vprašanje, ali ga bo sploh mogoče odpreti, dokler ne bodo izpolnjeni tozadevni sani- tarni predpisi Nad kopališčem se namreč izlivata v Dravo dva kanala, iz vojaišnice in iz zapo- rov, ki vodo v Dravi v taki meri oueciščujeta, da bi kopanje v taki vodi resno ogrožalo zdravje kopalcev. Predstavniki OLO Trbovlje so obiskali Ptuj Pred konec prejšnjega tedna so obiskali predstavniki OLO Trbovlje Ptuj Slo je za po- \Tratnl obisk, ker so ob letoš- njem prvem maju zastopniki OLO Ptuj obiskali Trbovlje Trboveljčani so se uvodom«- se- znanili z okrajnimi probiemd nasplošno, nato pa so obiskali nekatera ptujska podjetja ter si ogledali ptujske muzeje in dru- ge zanimivosti. Ogledali so si tudi tovarno aluminija . v Ki- dričevem. Kaj pravijo k zadevi na LOMO? Ko smo se obrnili v zadevi ptujskega javnega kopališča na LOMO Ptuj. nam je tajnik tov Kolšek povedal sledeče* »Kopališče je zaprto po od- redbi sanitarnega inšpektorja ki je izdal tozadevno odločbo, istočasno pa naročil upravi za- porov in vojaški komandi da uredita svoje odtočne kanale, da ne bodo več okuzevaii voae v Dravi. Do 1. julija bi Se naj to zgodilo, nakar bi ne bilo več ovir, da se kopališče ponovno odpre. Kakor hitro nam bo sa- nitarna inšpekcija dovolila, bo- mo to storili.« San ta na nšpekci^a »Vojaško komando opozarja- mo že dve leti. naj uredi odtoč- ne kanale iz volašnice. ker od- vajanje fekalij, ne glede na to, aH je v bližini javno kopališče ali ne, po splošnih in posebnih higienskih predpisih, ki sl v veljavi, ni dovoljeno, Zaradi tega tudi ne moremo sprejeti izgovorov komande da nima tozadevnih sredstev na razpo- lago in da si naj LOMO uredi kopališče zia svoje meščane s svojimi sredstvi. Kopališče ne more biti in ne bo odprto, dokler se bodo feka- lije iz vojašnice odvajale v Dravo. Nikdo ne more jamčiti, da med pripadniki gamizona ni, če že ne bolnika, vsaj klico- nosca. Sanitarna inšpekcija s svoje strani ne more drugega, kakor prepovedati obratovanje tam, kjer niso izpolnjeni sanitarni predpisi. Večje možnosti v tem pogledu ima LOMO.« Olepševalno in turistično društv70 Ptu« »Ne najdemo pravih izrazov za svoje nezadovoljstvo nad tem. da je letno kopališče zopet za- prto, kljub temu da smo v bor- bi za njegovo nemoteno poslo- vanje že dobri dve leti in kljub temu, da je minilo šele lete ko je bilo vloženega toliko denarja v naprave, ki bi naj služile zdravju prebivalstva. Mislimo, da bi LOMO moral bolj energično postopati v "-em primeru, ali pa se obrnit na merodajna mesta pri višii vo- jaški komandi, če pri komandi ptujskega gamizona ne najde ustreznega odziva in če ta nima razumevanja za zdravstvene in higienske potrebe prebivalstva mesta.« Zdi se. da je mnenje Olepše- valnega društva tudi muenje ptujske javnosti Mnenja pa smo, da bi se zadeva najhitreje rešila, če bi LOMO Ptuj skupno s Sanitarno inšpekcijo in Olep- ševalnim društvom ter svoiim pravnim referentom na skup- nem sestanku ^ predstavniki vojaške komande stvar razčistil ter to Se enkrat pozval k ure- ditvi zadeve. Brezalkoholna restavracija v Ptuju Ptuj bo končno doibil tudi brezalkoholno restavracijo, če- sar smo v našem mestu še dol- go časa pogrešali. Napovedane otvoritve v ponedeljek, 27. t m., pa ni bilo, ker prostori v Lackovi ulici niso bili še pri- pravljeni Toda dela so v tefcu in prostori bodo v nekaj dneh pripravljeni Predvidevajo da bo restavracija odprta že v prihodnjem tednu. Franc Novak Ugodnosti za kmetovalce, ki obnavPaio sodovn ake Sn vinogrode Mnogim vinogradnikom in sadjarjem še niso znane ugod- nosti, ki so jih deležni pri ob- novi vinogradov in sadovnjakov. Ni jim znano da so upravičeni do olajšav pr: dohodnini in do okrajne subvencije. Gospodarstvo, ki obnovi vinio- grad in sadovnjak nima mno- gp večjih koristi samo za- radi Izvršene obnove in uipanja na izboljšanje go- spodarstva, temveč tudi zaradi davčnih olajšav ki mu jih za- gotavlja ljudska oblast in di- rektne podpore, katere je de- ležen z delnim kritjem strožkov obnove. Kalošne ugodnosti nudi skup- nost pri obnovi sadovnjaka? Kdor pravilno posadi jablane, hruSke, slive ali češplje, bre- skve, marelice ali drugo ple- menito sadno drevje, je opro- .ščen temeljne in dorpolnilne do- lx>dnine od kmetijstva za dobo osmih let za dotično zemljišče. Kdor posadi orehe, lešnike in drugo južno sadje, je oproščen da\'ika za to zemljišče za dobo desetih let. Primer: za zemljišče v 1. bon. razredu z davčiio osnovo 30 do 35 tisoč din se plača približno 9000 din davka. Zemljišče je po posaditvi osem let davka opro- ščeno, kar znaša 72.000 din. K ceni vsake sadike prispeva OLO 40 din, za sto sadik na hekt- aru torej 4000 din. Osemletna davčna opro.«rtitev in subvencija znašata torej 76 tisoč din. Sadjarjevi stax)ški obnove sa- do\'Tijaka na hektar (12.000 din sadike, 1000 din gozdna taksa za drevesme kole, zaščitna sred- stva za oseiTi let) znašajo skupno približno 15.000 din tn 90 torej v zanj zelo ugodnem razmerju s prLs,p>evkom države (76.000 din) za obnovljeni hekt- ar sadovnjaka Obnova se torej vsakemu absolutno izplača Ugodnosti pri obnovi vino- gradov: Kdor pravilno posadi vinsko trto v vinorodnih predelih, uži- va davčno oprostitev najnrkanj štiri leta. Primer: za hektar vinograda se plača približno 24.500 din davka. Novi nasad je štiri leta oprcščen davka, kar znaša 98 tisoč din. OLO podpre naibavo vsake sadike z desetimi dinarli. Na hektar se po?adi 7000 trt, OLO prispeva torej 70.000 din. Štiriletna davčna oprostitev in prispevek OLO za nabavo trt znaša torej 168 tisoč dinarjev. Kakšni so pogoji za gornje ugodnosti? 1. Da je zemljišče na iznaeito vinogradniški legi in da je bilo označeno pri rajonizaciji vino- gradniških površin kot vino- gradniško. 2. Pa obnova ne zavira nar- daljnje kompleksne obnove vi- nogradov. 3. Da Je parceia prijavijcud za obnovo v smislu Odločbe OLO Ptuj o načrtni obnovi vi- nogradov v OLO Ptuj. 4. Da je dobil nasad pozitiv- no oceno in so odpravljene vse pomanjkljivosti, ki jih je ugo- tovila okrajna komisija za ob- novo vinogiadov v okraju Ptuj. 5. Da bo nasad pvosajen s sortno enakim trsnim mate- rialom in v naslednjih letih do- bro oskrbovan. 6. Da je obseg vinograda vsaj deset arov, sadovnjak pa ima najmanj 20 dreves na strnjenem prostoru Kdiaj in kako izvršimo prija- vo za obnovo tn prošnjo za davčno olajšavo' Prijavo za obnovo nasada je naislovlti na OLO Ptuj, ta nl- štvo za gospodarstvo, do 1. ma- ja, izjemoma do avgusta letx36. Proišnjo za začasno oprostitev dohodnine je naslovili na OLO Ptuj, ujpravo za dohodke. Vlo- ge je treba kolkovati s 180 din (drž. kolek) in 95 din (okr. ko- lek). Vlogo za oprostitev davka za obnovljeno parcelo je vložiti po posaditvi do konca leta, opro- stitev pa velja od 1. januarja vsakega leta po izvršeni obnovi. Kmetovalce pozivamo, da se čimprej odločijo za obnovo in se pri tem poslužijo navedenih ugodnosti, da bi čimprej dvig- nili donose v vinogradih in sa- dovnjakih. Žrebanje obveznic II. ljudskega postajMa Na željo naših bralcev s po- deželja objavljamo poročilo o žrebanju obveznic II. ljudskega posojila, ki je bilo 17. jimija 11. v Beogradu. Na devetem žrebanju obvez- nic II. ljudskega posojila pet- letnega plana razvoja gospo- darstva FLRJ, ki je bilo v Beo- gradu, je dobila dobitek iOO.OOO dinarjev obveznica štev 824 se- rije 3368. I>va dobitka po 50.000 dinar- jev sta dobili obveznici, ki nosita številko 35 serije 4389 in serije 736. 2617 dobitkov po 5000 dinar- jev so dobile obveznice, ki ima- jo številko 535 v vseh neparnih serijah. 26.170 dobitkov po 2000 din so dobile obveznice, ki nosijo v vseh serijah naslednic šte- vilke: 735, 455. 532. 500 in 792. 487 dobitkov po 10.000 dinar- jev so dobile obveznice, ki imajo številko 679 v raznih serijah. Amortizirane so bile obvezni- ce, ki imajo v vseh serijah sle- deče številke: 7, 28 , 35, 88, 118, 139, 177, 243, 258, 302 363, 364, 380. 405, 407, 455, 485, 487 494, 500, 532, 535, 564. 583, 592, 600, 616, 636, 673, 679. 716, 735 737, 746, 765, 792, 801, 824, 851, 864, 896, 912, 919, 935, 937, 959, 973, 974, 983, 990. Amortizirane obveznice in iz- žrebani dobitki se bode izpla- čevali od 2. julija dalje. I. Občinski praznih v Desternikn i 1 bo ▼ nedeljo, 3. julija 1955, s sledečim sporedom: 1 Sobota, 2. julija 1955 < Ob 20. uri: Kresovaiije na Ojstrovou. — Igrala bo domača godba na pihala. Ob 22. uri: Zabavni program v prosvetni dvorani v De- stemiku, ki ga je pripravila mladina, PO PROGRAMU PROSTA ZABAVA. Nedelja, 3. julija 1955 Ob 5. uri: Budnica. — Igrala bo domača godba na pihala. C») 7. lu-i: Otvoritev razstave ročnih del šolske mladine in razstave NOB v šoii. Ob 8. uri: Sprejem partizanske patrulje ob spominski plošči pred prosvetnim domom, nato slavnostni spo- red v prosvetnem domu. Ob 15. uri: Na športnem igriSču igra >RAZTRGANCI«. PO IGRI LJUDSKO RAJANJE. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v prosvetni dvorani. Vabimo svojce padlih borcev, talcev in žrtev fašistič- nega nasilja, preživele borce in aktiviste tega področja, ftmkcionarje obleasti in množičnih organizacij s področja bližnjih občin, iz Ptuja in občine Destemik ter prebivalstvo iz Destemika m vseh okoliških vasi in naselij naj se udele- žijo našega praznovanja. PRIPRAVLJALNI ODBOR „^oli|te ga z bencfnem, l@ goreti ne bo hotel, tako fe slab!" Glede na to, da bo moral cestni most čez Eh-avo v Ptuju vzdržati še do graditve novega mostu vsaj še 2—3 leti, je pri- morana Uprava za ceste LRS. tehnična sekcija Maribor nad- zomištvo Ptuj, opraviti večja popravila obstoječega mostu Predhodno Je Wlo potrebno po- tom časopisja in radijske odda- je opozoriti vso javnost na za- poro mostu od 23 V. t. L dalje do dovršitve del, in sicer v noč. nem času od 21 do 5. ure. Po dosedanjih izkušnjah ka- že, da večina ljudi, vozači mo- tornih ali vprežnih vozil, kole- sarjev in pešcev razimie, da imajo delavci prj tem nočnem nevarnem in napornem delu radi mir, neuvidevnim posamez- nikom pa za vse to ni mnogo mar. Ta popravljalna dela bodo trajala še 2 do 3 mesece tn v tem času bo še treba ohraniti hladno kri delavcev, kot tudi vozačev in pešcev, ki jih bo noč dosegla na drugi strani Drave. Kaj vse je treba popraviti in napraviti da bo most zopet sposoben za transport je stvar tehnične obrazložitve, za katero pa tukaj ni mesta. Važno je predvsem, da je delo resno in odgovorno pa tudd zamudno, zraven toga pa še težavno in nevarno. Pa se zadržimo malo pri de- lavcih na mo-stu in pri potni- kih. Pred kratkim je nostrper možakar, ki je čakal, na prehod čez most, med drugim izrazil »Dajte na most sto ljudi, pa bo delo hitreie gotovo!« Povedal jo svojo modrost, ki pa so se ji morali delavci vsaj potihomi^ smeiati Kaj bi naj delalo nr malem prostoru ponoči na mo- stu 100 ljudi? Zaradi velikega prometa čez dan je to delo pr dnevu nemogoče. Najteže je ? nekaterimi vozači motornih vo zil. ko je most razmontlran Vsak izliva svojo učenost, pre- klinja. f?e jezi m nadleguje zda- teg^ zdaj drugega delavca, na- polnži čez grede nekaj desk ir »voziček« bo zlahka zdrčal če? Dravo Kdo bo le misHl na ne- varnost za večmilijonsko vo- ?dlo. za člo't?ka itd.? Tud: za pijačo ni moigoče priti ? i -raz- drti most. Nekateri mislijo, da se da s pijačo vse doseči, zato ponujajo delavcem za četrt, pol ali celi liter. Če jih bodo spu- stili čez. Seveda ne gre niti za sod, temveč je tr^ba počakati, dokler delo ni opravljeno. Kam bi le prišli, če bi vsakega po. slušali, tega vodili, drugega no- sili čez grede, tretjemu znašala skupai deske itd.? Pri nočnih delavcih se radi ustavljajo tudi modrijani ki pravijo: »Spustite v zrak ta prekleti most. saj že ni za drugo kot za drva, da bo- mo prej imeli novega!« Drugi- »Poli j te ga z bencinom in za- žgite Se goreti ne bo hotel, ta- ko je star!« TretMr ^>Kai vraga dnoate. da delo nikamor ne na- preduje?« Vsak pač po svoje iz llje svojo nevoljo zaradi čaka- nja. V ponedeljek zvečer ie ena- ko kot vsak drug večer. Pri- hajajo Ijiidje različne starosti raznih stanov in poklicev, in tudi glede nestrpnosti ter izjav so dokaj različni. N^lcateri so zabavni, drugi neznosni in zbadljivi in se obnašajo, kot bi imeli pred seboj ponižne hlapce ki si morejo vse dovoliti, ne pa delavce, ki se zavedajo svojih dolžnosti in svojih odgovor- nosti. 2k?limo, da bi pustiU razni nestrpneži delavce pri nočnom dr-lii na m/^.c:+,i pri mini h-< delo hitreje napredovalo, bo manj nevolje, jeze, kletev in čakanja, in kar bo najvažnejše, promet čez most bo zopJt varen in bo mimo tekel, dokler ne bomo v Ptuju vsi priča slav- nostne otvoritve novega mostu. Veko Ail ste SI že ogledali razstavo otroških vrtcev v Mestnem vrtcu v Ptuju? Dolgo pričakovana slovesnost v ptujski „Mlekarni" V soboto, 2 julija t. 1 dopoi- dne, bo otvoritev povečane Mle- karne Ptui z oddelkoiP za pro- izvodnjo kazema, k. je že nekaj dasa poskusno obratoval Najnovejša razširitev Mlekar- ne Ptuj in oprema z novimi stro- ji in napravam; omogoča večjo uporabo mleka in tudi večjo proizvodnjo prvovrstnega s:ra "n surovega ma^la, po katerem je velko povpraševanje, zlasti pa noro proizvodnjo kaze na, dra- gocene Surovine za našo indu str!jo. S tem so povečane tudi možnosti za odkup in predlavo večjih količin m'eka, da bo mo- goče vedno zadovoljeval; doseda- nje potrošnike mleka in mlečnih proizvodov Glede na vse to M bo Mlekarna Ptuj prizadevala r "lodoče ustanovit: čimveč zbiralnic ; hladilnimi naprav: mi. ki bodo omogočil« odkup m^eka opol- inevn« in večerne molž«. Sočutje — Hčerka mi je vsak dan bolj podobna — Ka res? Ali se ne da pri tem nič piofliagati? Tud& pri Lovrencu smo praznovali 10-letnico osvoboditve Bralci tega Usta so že čitali o drugih občinskih proslavah lO-letnice osvoboditve, zato jih bo verjetno zanimalo, kako smo praznovali ta nedavni praznik (12. t. m.) pn Lovrencu na Drav- skem polju. Ljudje s podtočja občine Lo- vrenc 90 vedeli za priprave na proslavo, zato so prišli pol- noetevilno v dvorano zadružne- ga doma, kjer je bila proslava ob sodelovanju ol>č. odbora SZDL, obč. odbor ZB NOV, nižje gimnazije in osnovne šole ter cbč. ljudskega odbora Lovrenc. Začeli smo s himnio, ki jo je zapel mladinski pevski zbor nižje gimnazije Lovrenc, nato pa smo poslušali krajši govor tajnika občinskega ljudskega odbora in sekretarja obč. komi- teja ZKS tov Maksa Žmauca. Pred slavnostnim govorom tov. Praprotnlka je recitirala učenka osnovne šole Mira Križan »Na Rabu«, ki jo je spesnil Manko Golar. Govor ter/. Praiprotnika je bil jedrnat, saj je v njem na- nizal najvažnejše dogodke in doživetja našega ljudstva zad- njih 10 let. O za:Kk>vini in po- moči prebivaLstva s področja občine Lovrenc v času NOB je govoril predsednik ol>č. odbora ZBNOV tov. Martin Korošec, ki je zbral dragocene podatke o ljudeh nase občine, ki bi jih bilo kor:.?tno objaviti in tudi tako ohraniti med ljud.=Jtvom. Posrečene so bile deklamacije in recitacije »Dolgo smo mol- čali»Kurirček Andiejcc«, »Psrtizan«, »Materi padlega partizana«, i.XaročilO<'. M amo jih slišali od pionirjev Slavka Buto^lina, Jožeka Butolina. Ka- tice Pernat in Tillce Bedračeve. V»o pohvalo »agliuiljo tudi mlq- dl taJenti s plesno baletno toč^To »Cekinčki«;, s kctero so se po- stavile pionirke 1. in 2. razreda osnovne šole ter dijakinje nižje gimnazije. Učiteljica tov. Pra- protnikova je vložila mnogo truda in potrpljenja v priprave te točke in ob nEistopu mladih baletk v enakih oblekcah se je tudi pokazal lep rezultat nje- nep,:; dela in otrok Priznanje /u£.uži tudi učiteljica tov Puc- kova, ki je točko spremljala z godbo. Uspel je nadalje odlo- mek iz NOB »Zavoj« v režiji učiteljice tov. Mohorkove ter telovadni nastojp dijakov pod vodstvom učiteljice tov. Križa- nove. Spored je končal s petjem pionirskega in mladinskega pev- skega zbora nižje gimnazije pod vodstvom tov. Puckove in tov. Butolinove. Iz mladih grl je jiedonelo nekaj partizanskih in narodnih p>esmi. Zelo posrečeno je bilo petje v duetu tn kvar- tetu ter zborno petje Zf>lo so nam ugajale pesmi »Mati piše«, »Hej brigade«, »Popotnik pri- dem«, »Zvezde žarijo«, »Vsi mo- stovi v zrak letijo«, »Lepo je v naši domovini biti mlad« »Mi pionirji« in »Drežniška« S 17 točkami sporeda je bil počaščen ^>omin na občane Da- boška, Mcznariča, Loštreka, D.e- venu*lš;a, Cmka in Kodermana, Zorca, Diovenškovo in Ivančiča, borce, talce in žrtve fašistične- ga nasilja, spomnili smo se slav- ne poti našega napredka v 10 letih ncše svobode in razveselili ob piOgledu na našo nadebudno mladino, ki spoznava sadove naiše t)orbe za svobodo in se pripravlja za veselo in srečno življenje. Dvorano zadruž-icga doma seno zapustili v zave-#i in v zadovoljstvu, da ustvarjamo v miru in svobodi pogoje za boljše življenje odraslih in mla- dine, ki bo anala ceniti prido- bitve NOB. povojne revoliicio- name izgraditve našega gosrpo- darstva in demokratizacije 'čud- ake oblasti. 2t Ptuj, I. julija 1955 Stran 3 nam prinaša nov zakon o dedovanju? Ze vsa leta po vojni se je pri nas postavljala živa potreba po enotnem zakonu o dedovanju. Kraljevska Jugoslavija je imela za vsako od današnjih republik različen kriterij za ravnanje ob prehodu dediščine na dediče. Po vojni so ta problem obravnava- le i-n pripravljale za uzakonje- nje novih določil v skladu z našo socialistično družbeno ureditvijo razilične ustanove ob sodelovanju najboljših pravnih izvedencev, v načelnih vpraša- njih pa je izrekel svojo Ijesedo skupščinski zalconodajni odbor in končno Zvezna ljudska skup- ščina. Novi zakon o dedovanju se deli na dva dela. Prvi del ob- ravnava pod naslovom »Dedno prav9« materialne določbe dru- gi pod naslovom »Postopek v dednih stvareh <■ pa zapuščinski postopek Skušah bomo v na- .slednjem našim bralcem v gro- bih obrisih prikazati glavne značilnosti novega zakona. Pi^ed vojno je lahko postal nekdo dedič po umrlem šele te- daj, ko je oblastem predložil dedno prijavo, medtem ko da- nes postane opravičeni dedič takiOj po smrti zapustnika Za- lo se danes dedič lahko zapu- ščini odpove le s postopkom pred sodiščem in je taka dedna odpoved ali p« sprejem dedišči- ne nepreklicna. Deduje se lahko samo na pod- lagi zaikona ali oporoke, na pod- lagi zakona takrat, kadar ni oporoke. Odpravljene so dedne pogodbe, ki so bile v navadi med zakoncema ob ženitvi, da ob primeru smrti enega drugi deduje vse. Take ženitaie po- godbe so odslej kot oporoke ne- veljavne. Dedovanje na podlagi zakona. Splošna načela so ostala ista. Dedujejo sorodniki umrlega in preživeli zakonec. To so zako- niti dediči in so po stopaiji so- rodstva razdeljeni v štiri rede, pri čemer imajo dediči bližnjega reda prvenstvo. V prvi dedni red sp>adajo potomci in preži- veli zakonec umrlega, v drugi starši umrlega oziroma njihovi potomci ali njihov preživeli za- konec, v tretji red in babica umrlega od očetove in materine strani etroma njihovi potcanci, v četrti pa praded in prababica umrlega. Za prve tri dedne re- de velja, da stopijo na mesto sorodnika, ki je umrl pred za- pustnikom, njegovi potomci, — otroci, vnuki — in dobijo sku- paj po enakih delih tisti dedni delež, ki bi bil pripadel njiho- vemu predniku, če bi bil pre- živel zapustnika. Dedna pravica preživelega za- konca je drugače urejena kot doslej. Zakonec dobi enak ded- ni delež, kakor otroci umrlega in ne kot doslej četrtino za- puščine. Tako je njegov delež glede na število otrok večji ali manjši od četrtine. Ce ni otrok oziroma njihovih potomcev po- tem deduje preživeli zakonec v drugem redu poleg staršev umrlega oziroma njihovih po- tomcev, polovico zapuščine. Lahko pa deduje po odločbi so- dišča tudi več kot polovico ali tudi celotno zapuščino, če se izkaže, da bi se po delitvi ne mogel preživljati. Ce se izkaže, da so nasprotno starši umrlega v bednem položaju, preživeli zakonec pa ne, potem se polo- vica dediščine za starše poveča na račun zakončeve. Le. če ne živi nobeden od staršev zapust- nika in tudi ni njihovih po- tomcev, deduje zakonec vso za- puščino. Seveda pa je pogoj,, da zakonska zveza v Času smr- ti še obstaja in da sta zakonca živela v zakonski skupnosti Dedna pravica nezakonskih otrok. Z novim zakonom je končno urejeno sporno vpraša- nje o dedovanju nezakonskih otrok. S tem je uresničeno že v ustavi zagotovljeno izenače- nje nezakonskih otrok z zakon- skimi. Razlika je le v tem, da po očetovih sorodnikih deduje le tedaj, če ga je oče prosto- voljno priznal za svojega skr- bel zanj, ga šolal itd Ce pa je bilo očetovstvo sporno in ure- jeno pfltom sodišča potem ne- zakonski otrok po očetovi strani deduje samo po očetu, ne pa po njegovih sorodnikih Isločeno premoženje. Važna določba novega Tsakona je tudi ta. da lahko zakonec m potom- ci zapustnika zahtevajo, da se iz dediščine izključijo nekateri predmeti (pohištvo, sobna in ku- hinjska oprema, posteljnina, posoda itd.), ki so jih skupno Uiporabljali in s svojLn delom doprinesli k njihovi pridobitvi Življenjska in delovna skup- nost opravičuje taik postopek, ki daje prednost direktnim de- dičem pred ostalim sorodstvom. Razen tega pa lahko zapustni- kovi potomci ki so s svojim delom doprinesli k povečanju zapiustnikovega premoženja, zahtevajo, da ee zanje izloči iz dediščine del, ki ustreza njiho- vemu prispevku k temu pove- čanju zapuščine Tu so omenje- ni samo potomci, ker je Miko- nec že itak po zakonu o zakon- ski zvezi solastnik premoženja in seveda zahteva, da se mu iz zapuščine izloči in oddeli njegov delež na /. delom pri- dobljenem premoženju. Nujni dediči in nuJni delež. Nekateri zakoniti dedič- Imajo pravico do minimalnega deleža tudi v primeru, da Jih je za- pustnik opravičeno razdedinil. To je tako imenovani nujni de- lež Novi zakon Je razširil krog nujnih dedičev Razen potom- cev in stanšev umrlega, ki so bili že doslej upravičeni nanj, so zdaj nujni dediči tudi zako- nec, drugi predniki in bratje in sestre umrlega Vse te osebe pa dedujejo samo v primeru, ako pride njihov dedni red splo*i na vrsto. Tako otroci v prvem dednem redu izključijo od dedovanja nujnega deleža starše, ki dedujejo v drugem dednem redu. Nujni delež otrok in zakonca znaša polovico, osta- lih dedičev pa eno tretjino za- konitega deleža Doslej so nuj- ni dediči dobivali odpravnino v denarju, od zdaj pa imajo pra- vico na stvam. del zapuščine v vrednosti nujnega deleža Dedovanje na podlagi oporo- ke. Oporoko lahko napravi vsakdo, ki je sposoben za raz- sojanje in je dopolnil 16 let sta- rosti. Za veljavnost oporoke je z zakonom določena posebna oblika. Lahko je lastnoročna, pismena pred pričami, sodna oporoka in v izjenmih primerih ustna Veljavne oporočne pri- če ne morejo biti v nobenem sorodstvu z oporičiteljem vse do četrtega kolena in tudi ne zakonec. Določila oporoke, s ka- terimi lahko dedujejo priče ali njihovi sorodniki, so neve- ljavna. Izročitev in razdelitev premo- ženja za življenja in p<^odba o dosmrtnem preživl^nju. Pri izročitvi in razdelitvi premože- nja za življenja lahko prednik z opravilom izroči in razdeU svoje premoženje svojim otro- kom in potomcem, če s tem so- glašajo vsi, ki so po zakonu poklicani k dedovanju in se to napravi pri sodLšču. Posledica tega sporazuma je, da to pre- moženje po zapustnikovi smrti ne pride v dediščino. Pri taki izročitvi si lahko prednik pri- drži razne pravice kakor preužitek. rente in podobno, za- se in za svojega zakonca Iz- ročitelju je nadalje pridržana pravica, preklicati izročitev za- radi velike nehvaležnostl ki imajo potomci potem pravico samo na nujni delež Novi zakon urejuje še pravi- co dedičev iz prirasrta, govori o zastaranju pravice zahtevati za- puščino, o odgovornosti za za- pustnikove dolgove, o dedni nevrednosti, o delitvi zapuišči- ne in drugem Ko govori c de- dovanju kmetijskega zemljišča, navaja v skladu s splošnimi na- čeli naše drtižbe. da tudi z de- dovanjem ne more nihče pri- dobiti več zemlje kot to določa zakon. Tako kmet ne more ime- ti več kot 10 ha. Ce kmet že ima zemljo, razen tega pa de- duje in bi potem površina pre- segla 10 ha sme izbirati in ob- držati parcele Id mu najbolj odgovarjajo, do 10 ha skupne obdelovalne površine, ostalo pa postane splošno ljudsko premo- ženje in sam dobi po ocenitvi odgovarjajočo odškodnina Na koncu zakon obravnava določila postopka tn prehod- ne določbe. Tako pravi, da če gre za premično premoženje za- pustnika, sodišče zapuščinske obravnave ne opravi, razen na izrecno zahtevo dedičev Ta zakon velja za vse dedi- ščine, glede katerih ne bo do dneva objave izdana pravnomoč- na odločba o dedovanju ali ne bo dedovanje s sporazumom ali kako drugače urejeno. Tudi ii£k Sel£kl\ ne Z£kosl£kf£kmo___ Iz našega idiličnega selškega kota se je do danes le malokdo ojunačil s kakšnim prispevkom v »Ptujskem tedniku« in povprečni bralec bi iz tega lahko sklepal, da zaradi od- ročnosti našega kraja od več- jih prometnih zvez naš kraj ne more dosledno slediti hitremu tempu napredka v naši svo4>od- ni domovini. Taka sodba pa bi bila prekru- ta, puredvsem pa prenagljena. Na Sel ah smo si s pomočjo ljud- ske oblasti v letih po narodni osvoboditvi postavili moderno Ijudisl^o šolo, napeljali elektriko, 12. junijia 1955 pa otvoriH nov gasilski dom, s katerim se Se- lani upravičeno ponašamo, saj je le malo enakih v našem okraju ali celo v Sloveniji. Z otvoritvijo gasilskega d|Oma je bil združen tudi kulturni spored. Pn tem so sodelovali pionirji ljudskih šol Sel tn Vidma, telovadno društvo »Partizan« z Vidma, tambura- ški zbor »VeseU Selanci«, do- mače gasilsko društvo in siku- pdna kmečkih fantov kot t©kirK>- valci na tekmi koscev. V začetku slovesnosti so nam pionirji ljudske šole Sela za- peli narodno himno, nato pa izvajali proste telovadne vaje, enako tudi pionirji ljudske šo- le Videm. Nastop šolskih otrok pod vodstvom izkušenega uči- teljskega kadra je žel splošno priznanje in navdušenje. Sicer mlado, pač pa zelo ak- tivno domače gasilsko društvo niais je presenetilo z brezhibno izvedeno praktično mokro vajo in 6 tem dokazalo svojo pri- pravljenost nad varstvom na- ših vasi. Kot najzanimivejša točka sporeda je sledila tekma koscev na travniiku tov. Kukoviča. Kmetovalci iz darmačih vasi in bližnje okolice so se spontano zbraU na mestu tekmovanja še pred tekmo, da ne bi zamudili edinstv^e prilike, saj »kaj takšnega na Selah še nismo vi- deli«, kakor se je izrazil neki, že na palice se opirajoči star- ček. Kosci so po stari navadi z vriskom in petjem prišli na travnik, kjer jih je gospodar pogostil s pijačo in gibanicami. Tekma je bila zelo razburljiva, nagrajenci pa so si svoje na- grade pošteno zaislužiU. Nastop TD »Partizan Videm« na orodju je žel splošno prizna- nje, obenem pa tudi začudenje nad uspelimi težikimi orodnimi točkami. Saj je znano, da tio društvo obstaja šele nekaj me- secev Enotni telovadni kroji, discipliniranost in sigurnost pri nastopu so bile posebne odlike Videmčanov. Naza>dnje nas je razveselila še glasbena točka Selških tambu- rašev in malih, veliko obetajo- čih bratov Krčkov. Takih rmreditev si Selani še želimo. Napravili smo obračun z zaostalostjo in zastarelostjo, napravili smo obračun s števil- nimi pijandurskimi kreaturami in fantovskimi pretepi, želimo stopati v vrsti ostalih napred- nih vasi v naši okolici. Nova šolska zgradba s požrtvovalnim učiteljskim kadrom in novi ga- silski dom z aktivnim gasilsikim društvom pa bodo žarišča na- šega bodočega javnega in kul- turnega življenja. IZ VIDMA „Rd8ča kapica' m v demskm odru Dramska sekcija Osnovne šole Videm pri Ptuju je uprizo- rila prejšnjo nedeljo v prosvet- ni dvorani Gorinškovo »Rdečo kapico« za zaključek šolskega lota 1954/55 Igro je režirala učiteljica tov. Franja Murko. Pri scenariju in ostalih pripra- vah Ji Je pomagal učiteljski ko- lektiv. Igra sama je pokazala da so bile priprave na njo temeljite. Igralci so se vživeli v svoje vloge in so jih tudi obvladali. Glavno vlogo je imela učenka 5a razreda Anica Sprah; vsem je ugajala s čustveno igro Za- ostajali pa niso niti ostali igral- ci: Koderman v vlogi botra Bo- deža, Silvo Košar, Miklaučičeva, Kozelova Ln ostali. Gledalci so skoraj do zadnjega kotička na- polnili dvorano in so bili z igro ter igralci kakor tudi režiserko zelo zadovoljni S ploskanjem 9o izrekli vse priznanje tov. Pranji Murkovi, igralcem in učiteljskemu kolektiAm. Iger si v Vidmu še želimo, zlasti takšnih in upamo, da bo v doslednem času postavilo na naš oder kakšno kvalitetno igro tudi naše kultumoprosvetno drušitvo »France Prešeren« N. P. Esperantski teCaji Interesente za novi začetni tečaj obveščamo, da se bo ta tečaj pričel v septembru, prav tako tudi nadaljevalni tečaj. V tega se morejo vpisati tudi oni, ki 90 kot samouki predelali slovnico prof. R. Rakuša. Istočasno vabimo članstvo, da Se udeleži izleta, ki ga priredi Esperantska sekcija v nedeljo, 10. julija, v Makole (Dom ob Dravinji). Izlet bo s kolesi. Pri- javite se pri tov. Anici Jabloč- nik na LOMO v pisami Mest- nega odbora SZDL. JOD. In vmes? — Kako ti ugaja najnovejši film? — V njem je veliko zanimi- vih trenutkov. — In vmes? — Precej dolgočasnih minuit. Prof. Tone Klasinc: Nadalje\-anje in konec Matija žirovnik, vodja upornih kmetov v Halozah 2^to se upor širi; pritožba za pritožbo roma v naslednjih le. tih v Gradec in na Dunaj. Redke »spokorniške« izjave podložnikov, ki obžalujejo, da so se upirali svoji gosposki m še druge ščuvali k uporu, so značilne za pritisk, ki ga je fevdalni gospodar na razne na- či ne izvajal nad podložnikL 1670 : Pritožba kmetov iz Podkrh- nika v Halozah na cesarja: ».. naša gosposka ravna z na- mi kot s sužnji a>li nevolj- nUd.. .€ 1671: »Izmozgani ubogi podložniki iz Podlehnika zatrjujemo, da pla- čujemo v redu činž. davek in vse dajatve Kljub temu na»a zemljiška oblast v nasprotju s starimi navadami in našimi pri- vilegiji zvišuje davke, kaznuje nedolžne, nam pa odvzema de- nar vino, živino, trgatev, zem- ljišča, grozi z udarci in zapo. rom.« V januarju prosi konvtsit de- želno vlado naj mu izda odlok, da lahko takoj zapre Matijo 21- rovnika, voditelja upornih kxne- tov v Halozah. V marcu se sestane cesarska icomisija, ki bi naj zaslišala vse prizadete. Haložani pridejo z Zirovnikom na čelu. Sredi raz- prave dado minoritl zgrabiti Zirovnika in §e dva kmeta in ju od vedo v lečo. V aprilu in juniju prosita oba samostana cesarja za dovoljenje, naj bd Matija Žirovnik ostal v ječi in prišel pred sodišče. Konec istega leta je Žirov- nik zopet na svobodi in vodi poslanstvo haloških kmetov na Dunaj k cesarju, ki mu izro. čijo obširno spomenico. 1672: Nova cesarska komisija se je temeljito lotila dela. O tem nam priča zapisnik o zaslišanju 55 podložnikov. Seveda je tudi konvent na vse točke pritožbe dal obširne odgovore in skušal izpodbiti ali vsaj omiliti podrob- ne navedbe podložnikov. V avgustu pošlje minoritski konvent notranjeavstrijski- vladi prošnjo, naj onemogoči duhov- niku Mihaelu Zlrovniku (v Gradcu), da nastopi pred komi- sijo kot zaščitnik in svel«.>valec upornih kmetov. V dokaz, da je omenjeni duhovnik res v zvezi z upornimi kmeti, prilagajo nii- noriti nekaj njegovih pisem- ki so jih prestregli. Jeseni Haložani zopet pošlje, jo prošnjo, naj se sestane ko- misija in predlagajo s svoje strani za člane Valentina Be- norgia, mestnega sodnika v Ma- riboru, in Filipa Gorupa. mest- nega sodnika v Slovenski Bi- strici. 167 3, 1674: Komisija še vedno posluje, zaslišuie obe sromi stranki in pošilja svoja poročila. Vse spor- ne točke so razčiščene in kon- vent kot zemljiški gospodar je prisiljen k popuščanju. Miruje pa še vendar ne. Na vsak naičin bi se rad odkrižal najnevarnej- šega nasprotnika, Matije Zirov- nika. 1675: 20. decembra: Matija Žirovnik je bil na poti skozi Maribor. Ptujski minoritski gvardian ga je s svojimi ljudmi ujel, ga od- vedel v Ptuj in vtaknil v ječo, kljub tomu, da je imel cesarsko zaščitno pismo za svobodno po- tovanje (salvum conductum). Deželni glavar minoritskemn konventu: »Zirovnika takoj iz- pusUto iz ječe! Ce je kaj zagre. šil, ga pokličite pred nepri- stranskega sodnika!« 1676 : DOLGOLETNA VZTRAJNA BORBA HALOZANOV JE KRONANA Z USPEHOM Za vselej je onemogočena sa- movolja konventa kot zemlji- škega gospodarja, odpravljene So mnoge ostrine tn krivične dajatve, rešeno je vprašanje tlake, kd je določena na dva oziroma tri dni v tednu. Pose- bej je zabičano konventu, naj ravna s podložniki lepo in jim pravično tor milo sodi ★ Odslej oneme tudi arhivi — te zgovorne priče dolgoletne ži- lave borbe Haložanov za boljše življenje. Pojem — Pojma »večnost« si nilca- kor ne morem razložiti. — Gotovo si nisi vzel še po- sojila na obročno odplačevanje? Vztrajnost — Vsa čaist! Imel si toliko vztrajnosti, da si se odvadil kaditi? — Jaz ne, pač pa moja žena! SODOBNI aOMAN m A MMETIHHI IVAN POTRČ (26) j To, kar je bilo ponoči bolj žmetno ko mrlič v hiši, je bilo laže v ranem jutru, ko Sem se kofnaj prebudil, vstal in se pre- tegnil. Spomnil sem se na vse to, kako jo v hiši, se pravi, na mrliča, in si znenada dejal: »Kaj me brigajo vsi skupaj! Nisem privezan.« Ko da b, po- zabil kako sva se sinoči ločila z materjo, sem mislil le na to, da odidem domov. Zavest, da lahko odidem, da mi ni treba biti tu po vsem tem, kar se je zgodilo, je prišla kakor olajša- nj? ter sem se je prav tako znenada. kakor je prišla. Stra- hovito okl€fnii kot potapljajoči se človek bilke. »Samo še ta dan, dokler ga ne pokopljemo, mi daj Bog prestati!« sem si dopovedoval in kar Čutil, kako se mi vali mora s prsi Paša je bila Tunikina. a to jutro sem na naglo opravil po hlevu in sam. ne da bi se s Tuniko ali s Toplečko kaj po- menil, spustil živino na paso Odgnal sem jo za hram in na- prej pod hosto. ki je bila proč od hrama, a tudi daleč od stez kar se le da ng samem To- plečkc, vse tri, so odšle k rani maši, k zadušnlci; doma prl mrliču je ostala Cafovka in ne- ka i starih žensk, vse v črno oblečene; prišle so in pomagale čuti pri pokojnem; prihajale so druga za drugo nekatere iz do- line, drugo prek brega, ko da bi Cafovka poslala ponje, in podobne veščam, ki so pričele obletavati mrliča med svečami Ene od teh, neke Jugle, kočar- ske preužitkarice z Destele. sem se prestrašil, da me je zona spreletela. Hodil sem z živino in jo vračal, preganjal spomin na petkovo noč, na Toplečke in na Toplekovino, spomin na ti- sto zijajoče obličje v izbi. in se silil misliti o domačih onstran jarka, tudi o materi: ponavljal sem si materine l>escde: *Kaj ve* ti, kaj so ženske!« — šilo- ma so mi hodile po glavi in mi Rili le na jezik. Mishli so. da ne vem, toda pred mano je bila Toplečka: Toplcčka na hramu, ToplcČka v kamri in v sami spodnjid. ko da b} bila živa pred mano — o, poznal sem jih! Eh. kaj pomal — spoznal. «e pravi komaj komaj mulo Sem jih poznal! »Kaj veš ti, kaj so ženske? Tako je, da, kaj veš?« »em si ponavljal in ogledoval proti domačiji kar sem začutil, da za mano nekdo hodi. Ski-čil sem Se kot pred šibo in se v tre- nutku obrnil. Zagledal sem v dve gube potegnjeno Sftarko. staro Juglo. kako je stala in si oddihala. Bila je takšna kakor pred desetimi ali petnajstimi leti, ko sem jo prvič zagledal v farni cerkvi, kamor sem hodil z materjo k rani, le da Je bila zdaj še vso huje sključena in manjša. Začutil sem, da sc*n pobledel. po vsem životu rte je zazeblo Cela leta Je že nisem videl, ko da se je znenada vrni- la z onega sveta. Ne vem, zakaj mi ie prišlo prav to na misel. Ognil sem je ji, da bi šla mi- mo, čeprav na pašniku ni bilo nikake poti. ona pa se je od- dihala in se ozrla za mano »Zmetna hoja« ]c rekla, »sem čez ribnike sem prišla . ..« — ko da bi jo bU vprašal, od kod. Sklenila je roki, da je zarožlja- lo — v eni Je nosila molek. v drugI velike štirioglato molitvi- ce z materino dušico — iti po. vpra'iala: »Jezus, kaj de ni«em na Toplekovem?« »Ste,« sem rekel. Jugla je pogledala po p«S- niku »Kaj. potlej je te Toplclcova živad Glel glej.« se je začudila in se začela obračati za živad jo: nekaj ii je še do vsei ortllki ležalo na pameti jo skrbek). »Kaj,« je povprašala, »ti nisi Toplekov?« »Ne,« som povedal na kratko. »Bog se mu usmili črez dušo Topleku, zdaj je že pred več- nim sodnikom. Toplek, on ja ni imel sina. Dve hčeri imajo? D\-e deklinci?« »Ja.« »Saj sem to vedela, zdi se mi, da sem vedela. Teh otrok sko- raj ne ix)znam več; še mladega, to je pokojnega sem komaj po- znala. Poznala pa sem očeta — zibala sem ga. Mati so bili ba- bica, in tako je potom prišlo, da sem ga tudi jaz ob priložno- sti zibala. Vidite, vidite, zdaj pa je že mladi preminul, tako zarana ga je pobralo Siromak je pač težko umrl — žensko in otroke, hčere pustiti, vse z ma- terjo vred. še mlade, to ni lah- ko, lahko mi veriamete Tega hrama se držj nesreča že ba- bica so pravili, tudi oče pokoj- nega ni šel po pravi poti s sve- ta; počil se je Kaj je bilo i)o- prej. ne vem, ne spominjam se več, ali babica so pravili . Kaj hočemo, ljudje smo. ubooe stvari na tem svetu, ne moremo Si pomagati, če je božja volja takšna — je pač taka hiša. ki se je je nesreča prijela, a če- sar se nesreča oprime, tega ne spusti tako kmalu ln zlepa. Pravijo, da je najbolje, če se takega hrama od daleč ogibaš, a jaz sem vseeno prišla, meni. stan *enskl nesreča ne more več tako bldzu, polovica me je že na onem svetu, he.« Zazdelo se mi je, da se je zasmejala, tn nehote sem jo po. gledal. Tenke, skoraj potegnjene ustnice kot pr; suhi figi so se venomer progibale, četudi ni več govorila; migale so tudi oči, živo, ko da bi poleg jezika samo še one živele na starki — in me motrile. Ne bi mogel reči. da se je smejala. »Tak, nisi ToplJcov, kakšna žlahta pa vseeno si.«c »Ne, nisem tudi žlahta ne.« »Tak, sd hlapček?« je bolj po- vedala ko F>ovprašala. »Kateri pa si?« »Sosedov, Hedlov sem,« sem zmornjjal, zaradi hlapčka, kar mi nj bilo vseeno, pa sem re- kel: »Tako sem pri hramu, po- magam. Nisem za hlapca.« »Saj, dandanašnji je težko s hlapci. Moramo si pomagati, kakor pač vemo tn moremo.« Zamrmral sem, se obrnil tn začel vpiti — nad kravami, vedno bolj so jele saUti proti hramu; toda meni n, bilo, da bi jih gnal domov, na paši je bilo tako varno. Odšel sem v strmino, da bi .tih zavrnil, za mano pa je odšla stara Jugla. Ves čas j i je tekel jezik. »Hudo jih je doletelo, hudo. Stara se bo težko omožila, a tudi s hčerkama ne bo še nrič, premladi sta. Pravim, rekla sem že, to je t.aka hiša, ki se je nesreča drži.. Ubogi To- plek .!« Se je govorila, toda jaa sem stekel Za živino. Zavrnil eem jo proč od njive tn se ustavil. JŠe vedno sem slišal Juglino go. vorico, le razumel je nisem več. Stresel sem se in se —ne vem, zakaj — spomnil na vešče, ki so jih v starih časih na grmadi sežigaU. »Ta bi zgorela, brez drv bi zgorela,« mi je spreletelo glavo. Strašno sem jo zamrzil, še danes ne bi vedel povedati, zakaj. Sonce je bilo visoko in še vedno nisem odgnal živine do- mov, ko sem zagledal prihajati sem od Toplekovih sestri, Olgo in Marico; očitno sta spotoma od maše kropili. Sli sta mimo mene in slišal sem ju, kako sta se na glas menili. »No, zdaj si bo naš pobec lahko katero zbral,« je rekla ena — bila Je Marica. »Južek?« je nevedasto vpra- šala Olga. »Kateri, če ne on? Koga Pa ie imamo?« Spogkdali sta se in se v rob- ce zahihdtale. Ko da me sploh ne bi videU ... »Misliš mladi dve?« je po. vprašala Olga. »Kaj bi ti dve kiklid?« Staro naj zmeša. Jaz bj jo že, če bi bila v njegovi koži. Stara jc babnica in pol. cela spočata ko- bila.« »Saj zaradi mene se naj obe- si, na katero se hoče, na eno ali na vse tri. da nam le grunta ne bo kdo speljal.« (Nadaljevanje sledi) Ptui, 1. juliija 1955 Ing. Egon Zoreč Nebi besed o krompirjevi plesni Za našo prehrano je krompir neprecenljive vrednosti, prav te ko pa tudi kot surovina za indu- strijo špirita V nekaj >tavii..h bi rad ieznanii naše kmetovalce i zelo nevarn.m sovražnikom krom- pirja, s krompirjevo ples ni j o, ki jc pn nas zelo razšir- jena V Evropi jo že dolgo po- znamo, saj se pojavlja v^^ako le- to; enkrat je akt:vnejša. drug.č manj, kar je pač odvisno cd vtc" uicnskih rszmer ter od večje ali manjše odpornost; rastlin samih. Krompirjeva plesen napada h- ste, gomolje in steblia Pojavi se rada v ^red n: poletja Ng listih lahko opazimo temnorjavc a!* či- ne pege, ki se širijo vedno dalj.«., ker se okužijo vsi zc.eni deli, važni za proizvodnjo škroba Ob vKižnem vremenu :n ob drugih ugodnih priložnostih postane ves list na robovih bel To so tako imenovani konidijski nosilci s konidijami, ki se razvijejo z mi" celija (staničja) v listu Le-to prodre skozi listne reže v notra- njost, a v listu samem razvije hausiorije (prijema'.ke). s kateri- mi sesa parazit hrano Te hmo- nastorumene komdije na konidij- skih nosilcih odpadejo, veter jih raznaša na zdrave rastline in razTOj gre dalje Nastanejo tako imenovane zoo^pore (6—16). kJ se gibljejo s cilijami (bički). Te čez čas odpadejo skl:jejo v kič- no cev. a ta ponovno prodre sko- zi lastno režo v li^st Parazit na- pade tudi steblo in po njem go- molje Na gomolju vidimo infic:- rana mesta, meso zatemni, a v medprostorih cehe se razvija no- va razvojna stopnja glivice hife, Cc je velika vlaga se tudi na gomoljih vidijo bele prcvlake Bolezen se najbolj širi v vlaž- nem in toplem poletju Najugod- nejša temperatura za razvoj tega zajedalca je 20—22 stop C Pri teh pogojih se v neka i dneh 'az- vije bolezen. Zemlja, ki ima mno- go dušika, kot tudi lahka tla pospešuje razvoj bolezni, medtem ko delujejo fosforne snovi in težka tla obratno Razne sorte krompirja so tudi različno odpor- ne, vendar sta klima in tla naj- važnejša čmitelja za to bolezen. Kako se bran mo proti plesni? a) z razkuževanjem gomoljev b) s škropljenjem listov Razkuževanje gomoljev »e opravi tako, da se gomolji 5 ted- nov pred saditvijo namakajo 24 ur v 2 % bordošk. brozgi, potem jih operemo s čisto vodo in osu- šimo Dogodi se, da uniči brozg« katero očesce ali se poveča koli- čina škroba Mogoče je uničiti glivico tudi v gomolju in to s toploto 42—43 stop C. v 4 urah, kar pa je praktično težko izved- ljivo pri kmečkih gospodarstvih. Cas med okužbo m izbruhom bo- lezni (inkubacija) je razi cen Ce je srednja dnevna temperatura nižja (10—12 stop C) traja ta doba dalje, če pa je temperatura višja, se lahko epidemija pojavi že po 2 do 3 dneh Nevaren čas za epidemijo plesni je pravza- prav takrat, ko se krompir že to- liko razraste, da se začno listi med seboj dotkati Vs^k pride- lovalec krompirja bj mora! torej spremljati vegetacijo krompirja, jo opazovati in paziti nanjo. Liste škropimo z 1,5% bordo- ško brozgo in seveda prej. kot se pojavi bolezen kci jc sicer ves trud zaman Škropimo ko smo opazili prve znake Po 3—4 ted- nih škropimo ponovno Na 1 ha po\rršine gre 800 do 1000 1 škropi- va Zelo dobro pa jc. da škropi- mo vnaprej čeprav ni bolezni, kajt: škropljenje se vsekakor Iz- plača, saj Se rast 7elenih delov rastline podaljša za 5 tednov. Zelo dobro se obnese tudi 1,5% bakreno apno Na 100 litrov vode vzamemo 1,5 kg praška, ki se raztopi v vod' in potem škropi- mo Tu m treba dodajati apna. Škropivo mor<> z-adeti liste z gor- nje pa tudi s 'spodnje stran, v obliki drobnih kapljic. V novej- šem času uporabljajo bakreni lindan. Tega sredstva vzamemo 20 do 30 kg na 1 ha površine. Z njim se praši Baker, ki je v tem sredstvu, uničuje plesen, a lindane pa tudi škodljivce, med njimi krompirjevca Ce greš po njivi, lahko takoj opaziš plesen saj ima krompir zna-čilen duh po plesni V su- hem vremenu bolezen poneha, pege se posuše in tudi bela ple- sen na robu peg se ne vidi. Krompirjeva plesen povzroča dvojno škodo Prva in glavna nastaja zaradi sušenja krompir- jevih rastlin a druga zaradi pospešenega gnitja krompirja Najbolj so tej bolezni podvr- žene zgodnje in srednje sorte krompirja, kot n. pr. bintje, oneida, erstling, rani in pozni rožnik. Odporne sorte pa so akersegen, foran, jubel, voitman, merkur. Glivica napada tudi paradižnike, na katerih napa- deno listje rjavi kot pri krom- pirju, a plodovi ostanejo trdi. Ker je letošnje leto vlažno pri- čakujemo boleze« v velikem. Kmetovalci bi se morali zave- dati, da je la bolezen nevarna, zato bi morali pravoč^itsno in temeljito škropiti krompirjeve in paradižnikove nasade Motiv -^ hatdinsitt ■;a polja • LJUDSKO VARČEVANJE- denarno še posebej, Je za socialistično gospodarstvo veli- kega pomena. Z varčevanjem si ustvarjamo lastno blagostanje in koristimo skupnemu gospodarstvu. O KMETOVALCI. DELAVCI. USLUŽBENCI! Ako §e nimate hranilne knjižice, vstopite v krog naših vlagateljev. Vlagajte tudi manjše zneske in za krajše obdobje. — Marsi- komu bo prihranjena škoda, ki nastaja zaradi tatvin in požarov. O STARŠI! Navajajte svoje otroke že v rani mladosti na varčevanje. Tudi to bo obSi- kovalo njihov značaj. Na.i vlagajo vsak najmanjši prihranek, ki ga bodo koristno upo- rabili, ko bo šola zopet začela s poukom- ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA PTUJ obrestuje hranilne vloge s 5Vo, z odpovednim rokom pa po 6*/t. v si-edo, 29. jumija 1955. (Za liter, kg ali kos) Čebula 40, česen 50, fižol lu- ičen 50. grah 50, krompir stari 20, koleraba 40, cvetača 60, ku- Tiare 80, peteršilj 60, pesa rde- Ja 50. solata endivija 40, solata v glavah 30. špinača 50. zelje v glavah 40. zelena 60, korenček 30, ječmen 40, koruza 40, pše- nica 35. proso 35, moka koruz- na 40, moka bela 110 moka ajdova 60, m.oka enotna 60, zdrob koruzni 60, kaša prosena 70, surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 25, smetana 120, sir 40—80, kokoši 400, piščanci 300 do 400, črešnjc 20, borovnice 40. gobe 120, lisičke 80. jajca 11, novi Icrompir 30, jagode vi"tno 160, jagode gozdne 180, Lep.ga dne je direktorju Podk«.>žniku postal krog delova- nja preozek. Sedel je in raz- mišljal: Kmalu se vselim v no- vo stanovanje, in to bo odlično opremljeno, najmodernejše sta- novanje. Ampak kdo ve, če bo rc«s najlepše in najmodernejše. Pogledati bi moral kje dioigje V inozemstvo moram. Potem je poklical zvestega svetxDvalca in sta naredila načrt: Podjetje ima poslovne zveze izven drža- ve in nihče se ne more zgraža, ti, če se podata direktor in nje- gov zvesti po opravkih v ino- zemstvo. »Osedlala« sta službe- ni avtomobil in odbmela. S seboj sta vzela tudi proračun, da bi spotoma preštudirala kakšno postavko, iz katere bi se izvle- kel šo kak sto tisočak za po. trebe podjetja. Tako je direktor Podkožnik nekajkrat potoval v inozemstvo in videl tam prava čudesa: omare, v katere spraviš potovati po strokovnih opravkih v inozemstvo. Od ta. krat Podkožnik in njegov zve- sti svetovalec ne potujeta več čez mejo. Zatopljena sta v krog domačega delovanja. Stanova- nje bo kmalu pripravljeno za vsclitcrv Odlično opremljeno, najmodernejše stanovanje. Bal- kon, vodovod, kopalnica ... Saj za isti denar ne bi mojjli opre- miti več skromnejših stanovanj in s tem splošne stanovanjske stiske ne bi rešili...! Končno Pa je direktorju Pod- kožni ku zopet postalo dolgčas v krogu domač.,'ga delovanja in začel je razmišljati: Ce ne mo- rem več v inozemstvo, po naši državi vendar lahko potujem. Dnevnice so sicer maniše, am- pak potovati moram. Strokov- njaki so svetovali nabavo neke naprave v stanovanju... In poklical je svojega zvestega svetovalca, »osedlala« sta zopet službeni avtomobil in se odpe- ljala v skrajni konec naše drža- ve. Število kilometrov bi lahko povedala le kolesa a-vtomobila, za katera pa to ni nič novega. Vrtijo se, dokler bo Slo... S se- boj sta vzela za študij t^irifnl pravilnik in pravilnik o premi- jah. Opra-vila sta posel odMt-no in iz skrajnega konca pripelja- la napravo domov. Dvignila sta dnevnice zase, dnevnico za šo- ferja, ostale stroške pa bo že preneslo podjetje. Tako se bodo potovania^ Pod- kožnika in njegovega zvestega svetovalca še nadaljevala. Za razcvet podjetja in za napredek našega gospodarstva. Kdo jima kaj more? V skrajnem slučaju se gospod direktor tudi lahko razjeze in kalcšnega previ-eč predrznega, senzacij željnega, »amerikanizi ranega« n^-vT^narč- ka tožijo v imenu podjetja, v katerem delavci dosegajo veli. ke uspehe in je velike važnosti za gospodarstvo. Le-to bi bilo noTodno, če bi se znašla dva, ali pa trije Podkožniki ... Ka- teri bi imel prednost? -ee- Glavni svetovni listi se že zdaj bavijo z velikimi najpoved- mi ob koncu devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. Ru- ski- list sOgonjok«, kakor tudi angleški »Royal Societv of Arts« sta že priobčila svoja nc-zira- nja. Anglež Cave-Browne prero- kuje, da bo ves avtomobilslci pix>met po hišnili strehah. Mo- sta se bodo morala v tem oziru preusmeriti. Zidala se bodo koc- kasta poslopja z enako širino in velikostjo. Vsako onesnaženje ozračja s sajami, prahom i.n plini odpade. V popolnoma a\-tomatiziranih tovarnah nc bodo v bodočnosti (mogoče Se v najbližji) zaposle- ni ljudje, tako zatrjuje Rus Zmago Trapeznikov, ker bodo vodili te tovarne iz precej od- daljenih central, Sovj>tslci bio- log Klozovski meni, da bo člo- veštvo leta 2CO0 normalno do- segalo starost 120 do 150 let. Angleški učenjaki niso v tem oziru tako optimistični, vseka- kor Tivišujejo doslej doseženo stsrost. V teku petdesetih let bio izginila večina dandanes razširjenih bolezni. Seveda bo živel človek v letu 2(X)0 mnogo udobneje in bolj zdi'avo. Kozmični žarki in senč- na energija ga bodo preskrbo- vali z gorkoto in s\'-etlobo. Ljudje bodo lahko pogrešali luč, saj jo bodo nadomestovale svetlikajoče se stene. Omare se bodo dale pogrczniti v pod. Vsa- ka soba bo opremljena z apara- ti, ki bodo stalno požirali slabo, nezdravo ozračje. Vsaka gospo- dinja bo imela v kuhinji zelo hitro delujočo elektronsko peč Pranje rabljene posode bc> od- padlo, ker bo ta izdelana iz ta- ke cenene plastične tvarine, da jo bo človek lahko {>o obedih zavrgel, kakor zavrže sedaj kosli. ZeiTiskc, oproščene vsakega grobega dela, se bodo polaščale v vedno večji meri moških p>o- kliccv, nosile bodo moške oble- ke in posledice si tudi že lahko predstavljiaomio. Vsi znanstveniki so strinjalo v tem, da tista doba ne bo pri- delovala zadostne količine hra- nil 2e sc-daj je na svetu sko- raj 60 odstotkov (točno 59,5) ne- zadostno hranjenih ljudi. Težko je reči, če se bo stanje v bliž- njih desetletjih kaj izboljšalo. Ko bo človek iskal novih virov za svojo prehrano, bo gotovo prišel do alg. Alge so brezcvetne povodne rastline zelo razno- vrstne zunanjosti, brez korenin, debla in lisiov. Spvomnil se bo tudi planktona (najmanjših or- ganizmov, plavajočih v vodi) in končno vsintetičnih (umetno na- rejenih) hraiiil. (Po »Soči«) IVIestni Rdeči križ v Ptuju priredi v nedeljo, 3, julija 1955 združen z družabnim popoldnevom. I 'j Cvetlični dan v SOBOTO, 2. Julija, ob 20. uri KONCERT godbe na pi- tiala DPD »Svobode Ptuj« v mestnem parku. V NEDEIJro, 3. jul., dopold ne: prodaja cvethc po ptujskih ulicah; popoldne ob 14. uri bo pričetek družabno-ga popol- dneva z velikim SRECOLOVOM v prostorih Gasilskega doma v Ptuju. — Za srečolov je pripravlienih nad 1300 praktičnih dobiUcov, med njinai novo moško kolo, moško jbleko, razno blago za obleke, 3 m* dr\', moko, posodo, razni obrtni ij^delki za gosp odinjslvo. srebrni in pozlačen nakit itd. Vljudno vabirrvo vse Ptujčane in okoličane, kakor tudi de- k>vno kolektive in društva, da se udeleže tega bogatega sre- folova in družabnega popoldneva RK in tako podprejo to dobrodelno akcijo Rdečega križa. Vsi vljudno vabljeni! Za nedel.jo, 26. junija t. 1. je pripravila Strelska družina Ve- lika Nedolja meddražinsko tek- mo-v-an je pri Veliki Nedelji, ki So sc ga udeležile Stre! .ce dru- žine iz Gorišnice, Podgorc, Ki- dričevega in Velike N delje. Tekmovanju so prisostvovali tudi kapetan LM tov. Franc Kandrič, člani OSO Ptuj tov. Franc Hojnik, tov. Drago Klo- bučar in tov. Ivan Vencelber. ger. Telonovanje je bilo name- njeno preizkixšnji tc Brda po toči. 16,00 igrata godbi Ljudske Milice p. v. kapetana Rudolfa Stariča in JLA p, v. kapetana Jožeta Bruna 16,30 Nedeljski roman — Marcel Giuglaris: Sf>o- štovani gospod Lutka (nadalje- vanje). 16,50 Plesna in zabavna glasba. 17.30 Radijska igra Gin- no Pugnetti: Njune nedelje. 18,30 Promenadni koncert. 19,00 Zabavna glasba. 19.30 Radijski dne\Tiik. 20,00 V svetu ritmov in melodij. 20,30 Športna poro- čila. 20,40 Nekaj opernih arij 21,15 Mednarodna radijska uni- verza. 21,35 F Chopin: Snnata v ta-molu. A. Honneger: Sedem kratkih komadov 22,00 Napo- ved časa, poročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15—23,00 Za- pležimo (Plesna glasba) 23,0Q —24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagre- ba). Dnevni spored za četrtek 7. julija 1955: 5,00—6,30 Dobro jutro, dragi poslu.šalci! (p>estcr glasbeni spo- red) — \Tnes ob 5,0.5—5.10 Po- ročila in vremenska napoved. 6,00—6,10 Napoved časa po- ročila, vremenska na.poved in objava dnevnega sporeda. 6.30 Pregled tiska. 6,35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 7,00 Na- p>o\-ed časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 7,10 Zabavna glasba, vmes re- klame. 7.30 Gosp'idinjski na- sveti. 7.40—8 00 Zaba\T!a gl ?ba 12,00 Opoldanski spored labke in orkestralne glasbe. 12 "O N.i- poved časa. poiočiia, pregled dnevnega sporeda in objave. 12,45 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13.00 Kmetijski nasveti. 13,10 Bedrich Smetana: Moja domovina, ciklus simfoničnih pesnitev. 14,30 Modni kotiček. 14,40 Skladbe slovenskih avtor- jev poje Mariborski komorni zbor p. v Hajka Sikoška. 15.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska nrpovcd in objave. 15,15 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Paul Bousoon: Kardinal. 16.20 Kon- cert po željah. 17 00 Napoved časa, poročila in objave. 17,15 Plesna glasba, vmes reklame. 18,00 DcmaJe aktualnosti 18.10 Bela Brrtok: Koncert za orke- ster. 18,50 Ljud.-ko-prosvetni obzornik 19,00 Zabavna glas- ba. 19,30 Radijski dnevnik 20 00 »Četrtkov večer« domačih pe- smi in napevov — sodeluj rjo naši priljubljeni ansambli 20.45 Literarni večer — Homer: Odi- sej in Nausikaa 2115 Spored ponularnih orkestralnih skl'd. 22.00 Napoved ča.sa. i.>oročila. vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan 22 15 —23.00 »Po svetu jazzac< Zna- menit: čmsiki orkestri Amerike (komer.'irana glp'=^'-'na '^ddaia), 22.15—2.3 00 UKV program: Nočni k^jacert. OBVESTILO Ptujsko notranje kopališče bo v bodoče odprto le ob petkih in sobotah, po 1. septembru t. 1, pa tudi ob sredah in četrtkih. Uprava mestnih komunalnih podjetij Ptuj OBVESTILO V mestnem kinu Ptuj od 2. julija do 1. avgusta ne bo pred- stav zaradi čiščenja dvorane. Uprava OPOZORILO! Olepševalno in turistično društvo v Ptuju tudi letos opo- zarja prebivalstvo, da je nabi- ranje lipovega cvetja v parku in vseii javnih niisa^-ih strogo prepovedano ter kaznivo. NOVO IIlSO z lepimi prost-^ri in veliko njivo prodam. Pa. dežnik, Starošince 8, p. Cir- kovci. R.\DIO APARAT »Tesla«, d^- bro ohranjen, ugodno pro- dam. Vprašajte v upravi. HISO z vrtom, malim sadov- njakom ter njivo prodam. Vprašajte v upra-vi. PRILETNEJSO PCVIOC v go- spodinift-vu za dopoldne iščem. Vpra.šajto v upr.iv-; KDOR POGRESA od 20. junija t. 1. aktovko, naj se zgla-^-n v upra-vi. SVE?-ENJ 6 i7:^!b'T<^il-. ključev So dobi pri PošU Ptaj.