185 št. — 4. leto. Poštnina pavsalirana. Današnja Številka' velja K V ~ ,4«hl1aHl9 nedelja 7. aVgll&ta 1921. Naročnina za kraljevino SHS Mesfcčno 40 K. Letno 480 K. • - Inozemstvo: Mesečno 50 It Letno 600 K. Oglasi: enostolpna ram vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. poStVae nV0(1> t>r°sto 'SeučeliŠki Uredništvo: "-"'a ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: trg 8._______ Telefon 44 'c.opisl se ne vračajo, 'injem je priložiti znamko za odgovor. Možnost vojaške intervencije proti Madžarski. Kota jugoslovanske vlade, komunistični agitatorji v zvezi z _ MADŽARSKIMI IREDENTISTI. Praga, 6. avg. (Izv.) Odlični češki državnik je izjavil našemu poročevalcu, da bo mala ententa brezpogojno Vztrajala na izvršitvi trianonske mirovne pogodbe, Ce ne bo mogoče tairnim potem uveljaviti trianonske pogodbe, se mala ententa ne bo ustra-sila poseči tudi po skrajnem sredstvu •— orožju. Mala ententa bo zastopana !T komisiji za demobilizacijo Madžarske. Mala ententa bo odločno protestirala proti temu, da se pprejme Madžarsko v zvezo narodov, iz enostavnega vzroka, ker Madžarska še do danes ni konsolidirana in nima končno .ugotovljene vlade. Praga, 6. avg. (Izv.) priča]Ex-Kange Telegraph* javlja iz Stockholma da korakajo velike množine rdečih čet proti Moskvi, da izsilijo tam x oroi-jojpe d* 9e jim preskrbi prehrana. Zmagujoča grška armada. GRKI ZASEDEJO CARIGRAD. ANGORSKA SKUPŠČIN^ ZA NADALJEVANJE V" BOJA!. - ?. ■ Atene, 6. avgusta. Ost »Esperini« poroča iz Rima, da se je po londonskih vesteh odločila angleška vlada, pustiti Grkom popolnoma svobodne roke v Mali Aziji, List upa, da bo z ozirom na to Grška okupirala Carigrad, kamor se bosta potem preselila vlada in narodna skupščina. • Atene, 6: avgusta.* Iz Rima poročajo iz poučenega vira, da Francija ne bo zahtevala, naj se zhodno vprašanje reši pred mesecem septembrom, ker upa, da se bo do tedaj izpremenil položaj v Mali Aziji. Atene, 6. avgusta. Po vesteh iz Smirne, je sklenila angorska skupščina da bo nadaljevala vojno do konca ter obdržala vojaštvo pod zastavami tudi preko zime. Radi tega ne bo turška vojska zahtevala posredovanja zaveznikov! Afene, 6. avgusta. »KatamerinU izvaja, da je Grška p0 zmagi v neki dilemi: Carigrad ali Angora. Grška vojska je začela zapirati vse vhode v Malo Azijo. Trapecunt, Samsun in druga pristanišča, ki vodijo k Erzeru-mu, Sebastianu in Angbri, so £e ogrožena. IV ra ta se strahom zapirajo, ko pa se bodo zaprla, se bo Mala Aiija zadušila. Vsa pota iz Male Azije vodijo na sever, vse reke teko v Orno morje, tja vodijo tudi vse železnice. Zato se Kemalova Mala Azija boji. Brej so mislili, da Grška ne namerava resno napasti, da se pripravlja samo na videz z namenom, da izzove tujo intervencijo. Sedaj pa tudi Angora po grških uspehih upira svoje poglede v Carigrad. Prva nagrada grško vojno bo vhod grških čet Carigrad. ^ j za .v. .5*7 V'’’S. I' RAZPUŠČENO RAVNATELJSTVO OKROŽ. BLAGAJNE V ZAGREBU. Zagreb, 6. avgusta. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo je danes razpustilo ravnateljstvo okrožne wa«ajne x Zagrebu in ravnateljstvo deželne blagajne za zavarovanje de^ lavcev v Zagrebu, ker v zmislu zakona o zaščiti države v nobenem samoupravnem organu ne sinejo biti komunisti,. - KRALJEVI NAMESTNIK HRIBAR V PTUJU. Marlbof, 6 avgusta. Davi ob 7.30 je .nadaljeval g. pokrajinski namestnik svoje potovanje in se odpeljal v Ptuj. Na mnogih krajih, skozi katere je peljala pot, ga je prebivalstvo pozdravljalo in mu prirejalo ovacije. Zlasti prisrčen je bil sprejem v občini Št. Janž na Dravskem polju in na meji občin Hajdina in Slo-venjevasi. Pred prihodom v Ptuj je sledil še pozdrav prebivalstva Breg. Kmalu za tem sprejemom je dospel avtomobil v Ptuj, malo starodavno mestece, okrašeno z zastavami. Ko se je vozil g. namestnik čez most, je zagrmelo grmenje topičev v pozdrav, dočim so številne rakete švigale v zrak. Pred mestno hišo je bilo zbrano nebrojno občinstvo, zastopniki državnih, avtonomnih in vojaških oblasti, številno drugo uradništvo, učiteljstvo in vojaštvo, zastopniki društev in korporacij, šolska mladina, okoliški župani, duhovščina, požarna bramba, krimski in domski korpus Iz Strnišča z godbo itd. O. pokrajinskega namestnika je pozdravil gerent ptujske občine dr. Senčar, za njim pa prošt Jukovič, ki se mu je poklonil v imenu ptujskih dekanij, In nato v imenu županov ptujskega okraja g. Škerlec, župan pri Sv. Tomažu. Po svojem zahvalnem govoru za prijazen sprejem in prisrčne pozdrave se je pokrajinski namestnik med navdušenimi žlvio-klici podal v poslopje okrajnega glavarstva, kjer se je ob 9.30 pričel sprejem raznih deputacij. Nekoliko po 13. uri je priredil o. minister banket. INTERVIEVV UREDNIKA »SLOV. NARODA« Z BOLGARSKIM MIN. PREDSEDN. STAMBOLIJSKIM, Dunaj, 6. avgusta. (Izv.) Kakor Izve naš poročevalec v tukajšnjih političnih krogih, Izjave; ki jih je baje Stambolijski dal uredniku »Slov. Naroda«, ne odgovarjajo razpoloženju v Bolgariji. Tukajšnji bolgarski diplomatični krogi, kakor tudi bolgarski politiki, ki so pred kratkim dospeli na Dunaj, izjavljajo, da o takem gibanju (gre prejkone za združenje z narodom Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ga imenuje in-tervievv. Op. ured.) v Bolgariji ni ničesar znanega. Stambolijski da ni mogel dati take izjave. Najbrže se bo izdal tudi uraden komunike, ki bo označil te izjave Stambolijskega za netočne. ODKRITE ZALOGE OROŽJA V SOF1JL 'Atene, 6. avgusta. Poslednje dni so odkrili v Sofiji mnogo skritega orožja, pri čemer se je mogla med-zavezniška komisija prepričati o lo-kavosti Bolgarske. Vodja te komisije Fruntom je izjavil grškemu diplomatskemu zastopniku v Sofiji, da se bo nadaljevalo razoroženje Bolgarske pod najstrožjim nadzorstvom zavezniških častnikov. TRGOVSKA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKO* SLOVAŠKO. Praga, 6. avg. (Izv.) Senat je včeraj v prvem in drugem čitanju sprejel češkoslovaško-jugoslovansko trgovinsko in carinsko pogodbo. Proti so glasovali komunisti in nemški socijalni demokrati. Praga, 6. avg. (Izv.) Nemški soc. demokrati so objavili izjavo, kjer obsojajo odsotnost nemških poslancev iz parlamenta. Ker ne smatrajo odsotnost poslancev iz parlamenta za uspešno sredstvo opozicije, bodo nemški so-cijalni demokrati ostali v zbornici, OBTOŽNICA PROTI RADO- > SLAVO VU. Sofija, 6. avg. »Novo vreme« javlja, da bo do konca meseca avgusta izgotovljena obtožnica proti kabinetu Radoslavov. Začetkom septembra se. bo sestavilo v tej stvari posebno državno sodišče. BOLJSEVIŠKE TOLP V ^ ROMUNIJI. Bukarešta, 6. avg. Ker so boljše-viške tolpe že mnogokrat prestopile Dnjestr in ker ogrožajo prebivalce na rumunskem bregu reke, je vlada dala ojačiti obmejne čete. KONOPIŠTE LAST DRŽAVE. Praga, 6. avg. (Izv.) Cehoslova-ški parlament je sprejel predlog poslanca Bartoška, da prevzame vlada v svojo upravo in last grad in veleposestvo Konojpištg “ ' — ^ Za poStenje in pravico. Ječe se bodo polnile ... tako smo napisali ob sprejetju ustave s krvavečim srcem. Slutili smo pač, sodeč po izkustvih, kakih sredstev se bo posluževala vladajoča gospoda, da se ohrani na površju. Vedeli smo, da ta gospoda ne bo šla za tem, da s pomočjo novega stanja ozdravi žalostne razmere, ki škodujejo razvoju naše države in ustvarjajo protidržavno gibanje, marveč, da je njen edini cilj: ohraniti se na površju. To je bilo opažati tekom ustavne debate in to se vidi zlasti sedaj, ko je stopila ustava v veljavo. Priznavamo, da bi se dalo tudi na podlagi te ustave, čeprav je slaba, mnogo dobrega doseči, ako bi bili njeni izvrševatelji dobri. Toda teptati v blato celo slabo ustavo in ustvarjati še žalostnejše razmere, to pa je višek predrznosti, ki se dd primerjati samo z anarhijo. Razveselili smo se besed kraljevega namestnika Iv. Hribarja na ljubljanskem kolodvoru. Razjasnila so se naša lica, ker nam je obljubil, da hoče postopati pravično, z vsakim enako ne glede na strankarsko pripadnost. Zahteval je za to samo en pogoj, ki smo se ga tudi razveselili, namreč ljubezen do kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V kratkem času se je izkazalo, da tudi sedaj ne bo mnogo boljše ali pa celo slabše. Nočemo raziskovati, kje leži krivda — morda je g. kraljevemu namestniku pri najboljši volji nemogoče pripomoči zakonu do veljave — dejstvo je, da se ne upošteva volja naroda, marveč le volja majhne peščice ljudi, ki se zbira v takozvanih vladnih strankah in katerih edini namen je, ostati na oblasti, četudi protipOstavno in proti volji naroda. Po ustavi ima ljudstvo pravico in dolžnost soodločati v občini, okrajih in oblastih. Varovan je demokratični princip, princip večine, kateremu se mora manjšina ukloniti. To za demokrate seve ni merodajno, ker ni v njihovem interesu. Zato ne priznavajo sklepa večine in uvajajo s tem sistem diktature, ki so ga sami v polemiki s komunisti vedno obsojali. Pri tem pa čisto nič ne mislijo na slabe posledice, ki jih rodi tako dejanje. Ne mislijo na to, kako masa sodi o takih očividno protipostavnih dejanjih. Te dni so zopet bivali med nami bratje Čehi. Ko so izvedeli za stališče vlade v pogledu potrditve ljubljanskega župana so se zgražali in skoro niso mogli verjeti, da bi bila Jugoslavija tako absolutistična država. Pravili so nam o veliki svobodi na Čehoslovaškem kljub temu, da je v imenovani državi ogromno število nevarnih nemških državljanov. Čehoslov. vlada je potrjevala komunistične župane celo v velikih mestih, kakor je Brno, in jih je odstavila šele, če je prišla na sled kakim nekorektnostim. V, Ljubljani pa naj ne bi bit potrjen niti pristaš nacijonalne stranke!, To pa ni edini slučaj, ki kaže, kaka era se nam obeta. V zadnjem času smo prinesli nebroj slučajev, ki dokazujejo, da se hoče vsakega poštenega in zmožnega človeka, ki nastopa v korist ljudstva, kratkomalo onemogočiti. M z blatenjem, ali z denuncijantstvom, ali z protizakonitim in protipostavnim vladanjem gospoda okoli vlade se poslužuje proti pristašem nevladnih strank vseh sredstev, stoječa na stališču, da so oni druge vrste državljani, proti katerim je vse dovoljeno. Tako bomo v kratkem doživeli, da bodo poleg pravih krivcev sedeli v ječah tudi nešteti nedolžni ljudje, ker ne uživajo milbsti pri demokratih. Drugi bodo pri imenovanjih zapostavljeni, kakor se je zgodilo pri notarjih. Ne bo se gledalo na njihova službena leta, ne na kvalifikacije, marveč edino na strankarsko pripadnost. Ali je to tista Jugoslavija, ki smo tako goreče hrepeneli po njej?! Da naše besede o diktaturi niso prazne, se je pokazalo v zadnjih dneh, ko je bil v narodni skupščini sprejet zakon o zaščiti države. O tako važnem zakonu niso smeli poslanci niti debatirati, da bi imela javnost kontrolo nad delom parlamenta. Ker so se bali, da se ne bi gotove točke zakona pri debati nekoliko ublažile, so kratkomalo sklenili, da smejo podati klubi samo izjave, ali za ali proti. Zakon pa je izdelalo pri zaprtih vratih 42 ljudi! 7 ako postopanje, kar je pri celi stvari najlepše, utemeljuje vladajoča gospoda z ustavo, ki to omogoča. Razmere postajajo v naši domovini vedno bolj žalostne in kakor vsa znamenja kažejo, bo napeto razpoloženje dospelo kmalu do vrhunca. Nam se zdi, da je v sedanjem času neobliodno potrebno, da se združijo vsi pošteni in dobri ljudje. Iz teh razmer ne vidimo druzega izhoda. In sicer mora biti naša parola: za pošteno in pravično delo! Energično in brezobzirno pobijanje korupcije, izsledovanje vsake krivice in nezakonitosti, pa bo tudi najboljše lečilo za one mase, ki so izgubile vero vase in ljubezen do naše države. Hoteli bi, da se vzdignejo vsi oni, ki so jim že klonila srca in so se vdali resignaciji. Obupati ne smemo! Sicer pa — saj smo vajeni boja in kaj je lepšega kakor boj? Tudi preganjanja smo vajeni in ga moramo z veseljem vzeti nase, v zavesti, da delamo za osvoboditev jugoslovanskega naroda.v TOMOV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Sofija, 6. avg. Minister za notranje stvari Tomov je odpotoval na Češkoslovaško. < SEŽGANO SODIŠČE V MILANU. Trst, 6. avg. (Izv.) Ker J'- ar.sko sodišče oprostilo znanega vodjo anarhistov Malatesto, ki je bii obto;.' i zaradi upora, so neznani storilci v Milanu zažgali poslopje., se na- haja sodišče. Akti približno 2000 procesov, med njimi tudi akti procesa proti Malatesti, so uničeni. r -r ’ V- ' I. ' * Beograd. Valute: Dolarji 42, Franc, franki 329, leji 37.50, levi 37.50, nemške marke 52.25. avstrijske krone 4.50. Devize: London 153.50, Pariz 331.50, Praga 53.50, Dunaj 397, Berlin 52.60, Milan 185. Curih, 6. avgusta. Berlin 7.40, Holandija 184.25, Nevvyork 602, London 21.68, Pariz 46.60, Milan 25.70, Bruselj 44.75, Kodanj 92.50, Kristl-janija 77, Madrid 77.50, Boenos Aires 175, Praga 7.55, Varšava 0.32, Zagreb 3.40, Budimpešta 1.45, Bukarešta 7.60, Diuiaj 0165, avstrijske krone 0.6A ---------- \VicncT Sportkhib : Ilirija. VCeral smo pozdravili v Ljubljani znani dunajski »Sport-klub«. ki je že lani iisral pruti naSi »Iliriji*. »Sportklub« sicer 11I poslal, svojega prvega nogometnega moštva, ki pa le vendarle zmagovito zastopalo svoje barve. Po krauun prisrčnih pozdravnili besedah na igrišču .e je pričela igra. Takoj se je opazila gibuiost in premoč dunajskega kluba, ki le v prvi polovici dosegel en gol. V drugi polovici so se pa popolnoma razvili Dunajčani ter pokazali, da sledijo osjallni dunuisklm klubom v tehniki in kombinaciji. Posebno moramo omenili desnega branilca ter napadalno vrsto, ki je pokazala zlasti hiter in oster napad na vrata. Tudi v drugi polovici se je posrečilo Dunajčanom napraviti še en gol. Pri tem rezultatu (2 : 0) je ostalo do konca igre. »Ilirija, sicer ni postavila prvega moštva, toda tudi moštvo, ki je nastopilo. bi moglo pri večji pazljivosti doseči kak usfieh. Na vsak način se mora pohvalno omeniti jubilani včerajšnjega dne vratar g. Pelan — g. Pelan je včeraj igral 100. tekmo za »Ilirijo« — ki je rešil več 2elo opasnih situacij. Tudi obramba (gg. Pogačar In Beltram) je bila na svojem mestu. Upamo, da bo današnja tekma, ki je bila skoz in skoi falr. našim »llirijanoni« v vzpodbudo za danes. Pa še nekaj: Kot vzor in vzgled našim sodnikom rtiorumo omeniti sodnika g. Kien* zla, Dunajčana, lu je vodil današnjo tekmo popolnoma nepristransko in mirno, kar je tudi zelo npiiv.tlo na našo moštvo in na naše žalibog steci: precej nešportno ob«> činstvo. Izjava in proSnia. Ze parkrat sem v »Jugoslaviji« Jprosil, da mi naj občinstvo naznani obrekovalce z navedbo prič, da jih morem tožiti in jim dam tako priliko, 'da dakažejo svoje trditve. Dosedaj se mi je posrečilo zagrabiti le enega takega obrekovalca, ki je 5. t. m. prejel tudi svoje plačilo pri sodišču v Ljubljani. Izjavljam, da nisem nikoli zagrešil lkakršnegakoli delikta, da nisem bil nikoli niti obtožen niti zaprt in da sem izstopil prostovoljno is javne učiteljske službe na Štajerskem ter šel v privatno službo CMD na Koroško. Ker kr. pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar sklicujoč se na uradno tajnost ni povedal imen obrekovalcev in ker so neki zapisniki, ki baje mene Obtožujejo, kakor s« vidi znani »Ju-trovcem«, prosim me ovadijo državnemu pravdništvu, da uvede zoper mene preiskavo ali pa naj podajo *voje »podatke« častnemu razsodišču, ki ga naj sestavita načelstvi JDS in NSS, da bo teh namigavanj in obrekovanj že vendar konec. ANTON PESEK. .Poliif wkm uto in tV petek 29. julija 1.1. se je šel poslanec Deržič v Ljubljani h kr. pokrajinskemu namestniku g. I. Hribarju informirat glede potrditve ljubljanskega župana g. Peska. O. Hribar mu je odgovoril, da nastopi svojo službo šele 1. t. m. in da še torej ne more dati nikakih pojasnil, ker še ni Vpogledal spisov. Naslednji dan 30. jul. je bil pri g, Hribarju g. dr. Rybar. G. Hribar je povedal g. dr. Rybaru, da g. Pesek pač ne bo potrjen, ker so aktu o potrditvi baje priloženi neki zapisniki o nekih moralnih deliktih izza časa, ko je bil g. Pesek še učitelj v Ptujskem okraju. G. Rybar je o tem takoj obvestil nekatere člane načelstva NSS. Ker je bil g. Pesek baš na Štajerskem, so ga nemudoma pozvali v Ljubljano. Na Štajerskem pa je g. Pesek slučajno zvedel, da je okrajni glavar v Ptuju g. Pirkmajer zasliševal službeno nekatere učitelje ptujskega okraja, zakaj da je g.-Pesek 1. 1909 izstopil iz učiteljskega stanu, če je bil res odpuščen ali je res prostovoljno izstopil. Zatrdil je vsakemu, 'da ostane njegova izpoved stroga uradna tajnost in da g. Pesek ne bo nikoli zvedel o tem. Povpraševal jih Še potem, če niso mogoče kdaj slišali kaka sumničenja, če niso slišali kdaj od g. Peska samega v pogovoru kje kako dvoumno besedo ali opazili kako sumljivo obnašanje itd., ki bi ga kompromitiralo. Ko je bilo tako »uradno« zasliševanje končano, je dejal g. Pirkmajer: -»Saj sem vedel, da so vse skupaj same čenče«in vsak zaslišanec se je moral zavezati, da bo strogo molčal o zasliševanju. O iteh zasliševanjih je napravil okrajni glavar g. Pirkmajer uradne zapisnike, ki jih je baje poslal g. dr. Baltiču kot predsedniku deželne vlade. Na čigavo inicijativo in po čegavem nalogu je vodil g. okrajni glavar ptujski ta strogo tajna zasliševanja o moralni kvaliteti g. Pe$ka, ni težko uganiti. Demokrati, ki imajo vladno moč v rokah in ki bi g. Peska najraje v žlici vode vtopili, so pri tem gotovo popolnoma nedolžni. V pondeljek, dne 1. t. m. je bil g. Pesek pri g. I. Hribarju ter ga prosil, da mu da vpogled v akt glede nje-' gove potrditve ker so baje priloženi uradni zapisniki okrajnega glavarstva v Ptuju, ki ga kompromitirajo. G. Hribar mu vkljub ponovni prošnji in zahtevi, ni pokazal akta, češ da je to stroga uradna tajnost. Ko je g. Pesek zahteval, da mu naj pove vsaj imena dotičnikov, ki ga dolže, je tudi to odklonil. Dejal pa je, da je za gosp. Peska najbolje, če zboli, odloži županstvo, odpotuje za par mesecev iz Ljubljane in pozneje, ko se bodo politične razmere spremenile, bo pa vse zopet dobro. Za sedaj pa ima g. Hribar strog nalog od centralne vlade, da ne da nikomur vpogleda v akt glede potrditve ljubljanskega župana, ker je to stroga uradna tajnost. Ker g. Pesek ni ničesar opravil pri g. 1. Hribarju, je takoj brzojavno naprosil g. dr. Rybara na Bledu, da naj pride takoj v Lubljano. In drugi dan v torek 2. L m. popoldne sta šla oba h g. L Hribarju ter prosila, da naj pove imena obdolžiteljev. G. Hribar je zopet zatrjeval, da mu to ni mogoče, ker je to uradna zadela. Na predlog, da se naj napravi častno razsodišče, kateremu se naj odstopijo spisi, je dejal g. Hribar, da to ni mogoče, ker potrditev ljubljanskega župana je državna zadeva, ki nima s častnim razsodiščem ničesar opraviti. V sredo 8. i. m. je šla depuiaclja načelstva NSS h g. I. Hribarju. Uspeh je bil isto tako brezuspešen. »Gospodje, nikar ne silite v me in ne zahtevajte od mene nemogoče, jaz vam ničesar povedati ne morem, uradna tajnost je uradna tajnost.« Vsakemu hudodelcu tudi najveČ-jemu, se da vpogled v obtožnico, da zve kdo in česa ga dolži ; le g. Pesek ne more zvedeti, kdo in česa ga dolže. G. Anton Pesek ni nikdar zagrešil kakršnegakoli delikta, in grda laž je, da je bil kdaj že zaprt in da je bil odpuščen od učiteljstva. Izstopil je prostovoljno iz javne učiteljske službe na Štajerskem, ker je dobil boljše mesto na privatni šoli CMD v Velikovcu na Koroškem. Nemškutar-ski okrajni šolski svet ptujski ga je baš zaradi tega, ker je bil odločen narodnjak zapostavljal in šikaniral. G. Maks Straschill, ki je imel v okraj, šolskem svetu ptujskem svoj čas glavno besedo je dejal: »Gut, dass wir den Pesek in Naroplje (vas v hribih) gefangen haben, der wird dort sitzen bleiben.« In res 22 krat je prosil od tam stran, a brez uspeha. Ni mu preostalo druzega, če ni hotel ostati vedno v hribih, da je izstopil lz javne učiteljske službe in šel v privatno. Grda nesramna laž pa je, da je bil odpuščen oz. da je izstopil radi kakih moralnih deliktov. Ze včeraj smo poročali na tretji strani med ljubljanskimi novicami, da je bil 5. t. m. pri sodniji v Ljubljani obsojen demokratski obrekovalec, ker za svoja obrekovanja ni mogel navesti nobenega dokaza. Zakaj mu niso pristopili »Jutrovci« na pomoč, saj je prej zatrjeval, da imajo oni prepise aktov v rokah, zakaj niso g. Marinku pomagali nastopiti dokaza resnice?! Pač pa je njegov zagovornik dr. Klepec z nedopustnim advokatskim »knifom« in češ, da bo obravnava preložena, do-' segel, da obravnava ni bila končana že 29. julija in da .so obrekovalci mogli potem praviti, da je bila »preložena v svrho zaslišanja nadaljnlh prič,« ko bi vendar lahko bile že 29. julija zaslišane vse priče. Tako se z nedopustnimi knifi vzdržuje sumničenje zoper g. Peska. Končno pa je bil obrekovalec 5. t. m. vendar le obsojen. Včerajšnje »Jutro« pa zopet namiguje o moralnih deliktih gosp. Peska Izza časa njegovega učiteljevanja na Štajerskem. Vsa Štajerska je poznala takrat ko je bil g. Pesek še tam učitelj v njem agilnega, delavnega in odločnega narodnjaka. Imel je poučna predavanja in referate na učiteljskih zborovanjih, bralnih društvih in čitalnicah. Bil je predsednik Učiteljskega društva za ptujski okraj, ustanovitelj in prvi predsednik »Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem«, v kateri je združil 82 bralnih društev in čitalnic, bil je ustanovitelj in predsednik »Učiteljske gospodarske zadruge« in »Zveze socij. odsekov.« Vse slovensko učiteljstvo ga je poznalo ln spoštovalo. Znano je bilo njegovo ime tudi Srbom, Hrvatom in Cehom, ki so zahajali na skupščine »Zveze jugosl. učiteljev in učiteljic«, na katerih skupščinah je imel leto za letom Izborne referate in predavanja. Bil je zastopnik učiteljstva v Narodnem svetu, katera funkcija mn nikakor ni bila v korist v času, ko so nemškutarji preganjali slovensko učiteljstvo. G. Pesek je bil požrtvovalen sodelavec »Narodne stranke« na Štajerskem ln g. dr. Kukovec, sedanji minister, se še »morda« spominja velikega dela v tedanjih časih, ko je bil še predsednik »Narodne stranke« na Štajerskem. Ce se on ne ipominja več, spomnijo pa se drugi nekdanji nar. delavci štajerski, ki jih še ni zaslepila strupena dem. strankarska strast. Še ni dolgo tega, kar SO' lazili mladoliberald okrog gosp. Antona Peska ter ga vabili v demokratski tabor, mu ponujali milijone denarja ln razna častna mesta doma in v Beogradu, če jim prepusti dnevnik »Jugoslavijo«. Ker pa se jim ni hotel vdinjati, so sklenili, kar smo itak že pgrkrat poročali, da uničijo Peska, kakor se je izrazil g. Dolfe Ribnikar, »na vsak način in za vsako ceno«. In res, šli so na »delo«, ne na delo med narod za narod, temveč na rabeljsko delo, da uničijo svojega političnega nasprotnika. Pričeli so ogaben boj proti g. Pesku ter zlorabili celo uradno oblast, ki jo slučajno imajo, da so zaukazali »uradno« brskanje 20 in 30 let nazaj po privatnem življenju g. Peska, da bi zasledili kjp kako pičico. Ce so kje sodni akti, Ima država moči dovolj, da jih pokliče. Ker pa takih aktov ni bilo, pa je strankarska samovolja velevala, da se je uvedla uradna inkvizicija katere rezultat In obtožitelli ostanejo g. Pesku stroga uradna tajnost, ni pa seveda tajnost za »Jutrovce«, ki so vse to inscenirali in sfabriciralL Alomen posvečuje sredstva. Stranka, ki se poslužuje že takih sredstev, da bi se obdržala, je gnila in zapisana smrti. Zadnja 'bilka, ki se je oprijemljejo, je osebna gonja in uničenje g. Peska. Pa tudi to jim ne bo pomagalo. »To stranko (namreč NSS) moramo v kali zadušiti,« sta izjavila dr. Žerjav in dr. Pestotnik, ko sta z intrigami, in grožnjami prisilila dr. Ry-bara, da je 'odstopil kot nosilec liste NSS za volitve v ustavotvorno skupščino lani oktobra meseca. Ko je potem na njegovo mesto stopil g. dr. Ravnik, odvetnik v Mariboru, so tudi tega z grdo osebno gonjo in pret-njami, da mu uničijo pisarno, prisilili, da je odstopil. Stranke NSS, pa niso udušili in tudi sedaj je ne bodo, če tudi Pesek ne bo župan in čeprav hočejo poslancu Brandnerju vtisniti komunistični pečat. Stranka raste, ker ja v njej ideja ln idealizem, ki ga ne uniči niti vladni pritisk, niti osebna gonja proti posameznikom stranke. To stranko moramo v kali zadušiti, se ni uresničilo ln se tudi sedaj ne posreči, pač pa se bo JDS zadušila v lastnem smradu. Zoper propalo demokratsko bando bi bilo edino sredstvo tudi politika osebnega boja in bilo bi gradiva dovolj. Ce bi začeli odpirati pobeljene demokratske grobove, bi smrdelo ne le po vsej Jugoslaviji, temveč po vsej Evropi. Zelo »hvaležni« objekti bi bili: bivši »Rasji inštitut« na Dunaju s svojimi moralnimi aferami: ugleden demokratski veljak, ki ima 2 živi ženi Ln kopo nezakonskih otrok; radi kri h de obsojeni voditelj JDS, ki še danes ne sme imeti svojega premoženja, ker bi mu ga sicer zarubili; bančni ravnatelj-demokrat s svojimi »prijateljicami« in »prijatelji« na »delnice« in »obroke« itd. itd. Kaj, ko bi tudi ml pričeli z osebnim bojem, to bi kričala in tulila »Slov. Narod« in »Jutro«! Klin s klinom! uia t Jiipaii Svoj čas se je »Jutro« postavljalo s pisanjem »Češkega Slova«, central-nega glasila čeških narodnih socijali-stov v Pragi, ko je isto pisalo o naši ustavi v ugodnem smislu. Ker smo bili natančno poučeni o pravem mišljenju naših somišljenikov na Češkem in vedeli, da hvalijo našo ustavo le iz kurtoazije napram naši državi, katere niso hoteli diskreditirati pred češkimi Nemci, se takrat nismo hoteli spuščati v polemiko z »Jutrom«. Sedaj pa prinaša »Ceske Slovo« izpod peresa Jindra Leleka članek, ki kaže, da je češka javnost prav dobro informirana o vladanju naših »državotvorcev« in o škodi, ki jo s svojim postopanjem povzročajo državi. Članek, ki je izšel pod gorenjim naslovom ponatiskujemo skoro v celoti. »S sprejetjem zakona »za zaščito države« in zasiguranja javnega reda v kraljestvu SI1S nastopa v Jugoslaviji trd političen kurz, ki se že sedaj jav-. lja v celi vrsti vladnih riaredb in odredb proti komunistom. »Vlada je poleg tega izdala odredbe, da se da policiji na razpolago tudi vojaštvo kot rezerva za vsak slučaj in istočasno se razpravlja o reorganizaciji orožniške službe. Oroz-ništvo se bo pomnožilo in se dopolnilo ie s prostovoljci. V južnih krajih hoče vlada porabiti za orožniško službo celo ruske vojake. Če k tenj odredbam še dodamo, da se državnim uslužbencem vseh kategorij prepoveduje stavkati in da se bodo oni, ki se pregreše proti tej prepovedi ali se udeleže javnih demonstracij, kaznovali r zaporom, potem si lahko mislimo, da se novi vladni režira ne bo omejil Ie na komuniste, temveč bo ogrožal vse, ki bodo nezadovoljni z vlado in njenim delovanjem ali se kako drugače pokažejo za državno »nezanesljive«. Ze sedaj na primer vlada razpušča strokovne delavske organizacije, ki jih proglaša za komunistične, ker delavci v Jugoslaviji nimajo ravno preveč vzroka biti zadovoljni z vladnim policaj-demokratičnim režimom in zato so vladi neprijetni, čeprav bi ne bili pristaši nikake politične stranke. Vprašanje pa je, kakšne posledice bodo rodile te policijske odredbe in drakonično postopanje proti vsaki opoziciji. Pri komunistih' bodo seveda zbudile nerazumni protiodpor in morda pride do i do novih atentatov«. Bolj resno pa je, kako razpolože nje bodo t6 odredbe vzbudile v najširših ljudskih vrstah, ki niso komunistične v pravem pomenu besede, a vendar ne soglašajo z buržoazno vlado ki nima za ljudske potrebe nikakega razumevanja. Vsaj ima največ ji rdelež pri jugoslovanskemu »komunizmu« vlada sama s svojim absolutističnim pošto panjem svojega nedemokratičnega in nezakonitega režima, ki podžiga ne-zadovoljstvo in vstvarja tla za teroristične akcije, kot so to atentati na princa Aleksandra in minstra Dra-škoviča. 2e pri poslednjih volitvah je ljudstvo izrazilo svoje nezadovoljstvo s tem, da je oddalo svoje glasove strankam, ki so bile v opoziciji proti dosedanjemu, po večini demokratskemu režimu. To nezadovoljstvo je komuniste ojačilo povsod, kjer ni bilo druge, ljudskemu čustvu bližje stranke Niso bile to torej moskovske ideje, ki bi pridobile ljudske mase, temveč je bilo glasovanje za komuniste le znak odpora proti vladnemu proti ljudskemu režimu in če bi imela naša stranka (NSS) možnost povsod delovati med ljudstvom, bi izpadli volilni rezultati tudi v ostalih delih Jugoslavije za nas ravno tako uspešno, kot v Sloveniji. Nezadovoljstvo med ljudstvom je torej povzročilo protiljudsko postopanje vlade in razumljivo je, da so je izkoristili kom. agit., ki so prišli iz Avstrije in Madžarske, za komunistično propagando. Ze od takrat je prišlo v delavnicah do konfliktov z narodnimi socijalisti, ki so se postavili v bran proti komunističnemu nasilju in zahtevali od vlade, da naj prepreči cepljenje delavstva z izgonom agitatorjev. Demokrati, ki so bili že takrat na yladi, pa so se iz strahu pred konkurenčnim razmahom narodnega socija-lizma skupaj s socijalnimi demokrati postavili na stran komunistov in dopustili celo, da sn komunisti metali narodno-soc-ijalistične delavce iz mariborskih železniških delavnic. V demokratskih listih se je ko« munizem celo protežiralo kot napredno smer in v večjih okrajih so pri volitvah demokrati glasovali z komunisti. Iz strankarskih vzrokov torej demokratska vlada ni nastopila, doklet bi bil čas in sedaj, ko ji je gad, ki ga je grela na svojih prsih, začel groziti s poginom, se poslužuje sredstev, ki so najmanj sposobni pridobiti ljudstvo. Ce na eni strani boljševizem in na drugi strani radičevstvo resnično ogrožata mir v državi, se mora priti t«j bolezni, ki je poleg tega posledici strankarskega postopanja in nedemokratične vladne uprave, uporabiti drugo zdravilo, kot ga je predpisala lada v novem zakonu. Edina pomoŽ je ozdravljenje sistema, izbiti orožje iz sovražnih rok s pravičnim delovanjem za državo in za ljudstvo. Potrebno je, da so vsi državljani enakopravni pred zakonom in da najdejo v državi pravno varstvo, se jim zgodi krivica magari tudi od strani vladnih organov. Druga skrb poštene vlade mora biti, da zaceli številne rane, ki jih je zadala vojna in katere najbolj občutijo ravno ljudske vrste. Te ljudske vrste morajo biti zanjo osnova vsega dela v državi, če naj država prospeva in si zagotovi notranji mir. Vladati demokratično, enako za vs«, ne pa protežirati le gotove razrede in klike na škodo ostalih, to je edina državna politika, ki donaša koristi države in mir zemji. Ce tega sedanja jugoslovanska vlada ne bo zapopadla, potem ji novi policijski sistem ne bo zadostoval, d* bi iz dosedanjih nezadovoljnežev napravila dobre patrijote. Sistem preganjanja in policijskih odredb ni l** ključno pravo zdravilo k ozdravitvi jugoslovan skifi raame* in konsolidacije država »Jutro« in »Slov. Narod« bi š njimi vsi »'državotvorci« naj si to sodbo prijaznega nam inozemstva parno prečitajo, da bodo videli, kako sodi o njihovem »državotvornem« roete protidržavnem 'delovanju. KOSTA VOJANOVlC: m mi« ’ » «»V . 1 ' ) OTj ■ I ' ‘ 1 t 1 . Vv> Vi: A, , J J I -,V. r iti l"k ,• i*- M 1 * t . 1 \ Človek težko živi brez ljubezni. Skoraj bi lahko rekli, da je to fundamen-talni nagon vseh nagonov, ki izžariva svojo toploto na vse strani, da ogreva in razsvetljuje okolico, a tudi naslaia in osrečuje človeka samega. Sloviti italijanski fizijolog Mantegazza je napisal mnogo čednih in nečednih knjig, med njimi tudi fizijologio ljubezni. Ta pisatelj raziskuje ljubezensko razmerje moža in žene, predvsem seveda lepe žene, ki je gotovo najbolj sposobna, da vzbudi to najslajše čustvo. Ne mislim pa samo te ljubezni. Čustvo ljubezni je tako mnogolično, da bi sploh ne mogel Ite raznobojnosti opisati in orisati. Nekdo ljubi lov, nogomet, turistiko, drugi literaturo, politiko, tretji potovanje, umetnost. Kdo še ni čul o materinski in očetovski ljubezni? O Kristusu pravijo, da se je pustil križati iz ljubezni do človeka. Domovinsko ljubezen so opevali in blagovoli pesniki vseh narodov in časov. pr-Mtnczriik, ljubijo skupine, ljubijo iiuicsu ia ljubi vse cioveš-ivo. Vsa navi- dezno mrtva narava je polna prekipevajoče ljubezni. To fe elementarno čustvo, ki daje življenju vsebino, naravi smiselnost... Z desetimi leti sem čital Indijanarce, polne čudovitega življenja, ki šo vzbujale v meni hrepenenje po neznanem in daljnjem, mladinske knjige in liste o lepoti in grdobi, pridnosti in zlobi. Takrat sem prvikrat Zasanjal o Ljubljani, ki mi je postala simbol nečesa velikega, lepega, vzvišenega. Takrat sta pošiljala po naši domovini knjige Giontini in Turk, Schwentner se je ravno preselil Iz Brežic v Ljubljano. Kaj neki more biti vse v tej Ljubljani, ki razpošilja take knjige po domovini, je zasanjala otroška duša. Nezavestno sem Čutil v daljni Dolenjski, da me nekaj veže s to Ljubljano, česar takrat ne bi bil mogel izraziti. Od takrat ljubim Ljubljano in ako čujem v družbi kritiko o Ljubljani, mi je vedno hudo pri srcu. To mislim je psihologična pot marsikogar in podobno bo pri vsem narodu, da postane mesto reprezentant njegove misli, njegove Želje, in njegovega hqtenja, predmet njegove ljubezh!. Francoza predstavlja Pa-.riz, Italijana Neapolj, Turka Carigrad* Rusa Moskva in naštel bi lahko še ve* liko primer. Žurnalist kar kratko poroča, da se vršijo pogajanja med Londonom in Parizom, med Berlinom in Budapešto. Jugoslovani se ravno sedaj vadimo, da govori za nas Beograd, vendar pa še mnogo čujemo o nesoglasju med Zagrebom in Beogradom. V vsem tein je simbolizem, ki se je izkristaliziral iz ljubezni do objekta. Zato si nacijonalnega Slovenca ne more misliti brez ljubezni do Ljubljane, razven, če tega nacionalizma ni čustveno preživel, ker govorica sama še ni narodnost V človeški duševnosti se ustvari nekaj karakterističnega, izrazitega, posebnega, kar človek vzljubi, olepša in tesno spoji z vsem svojim notranjim življenjem. Zato danes ljubim Ljubljano s čustvom, Beograd pa še-le z razumom Stvar vzgoje bo, da s stotermi ljubkimi vežni postavimo Beograd v našo duševnost, da ga bodoča generacija vzljubi s srcem. Takrat še-le postane last vsega naroda, naša prestolica. To je psihologično dejstvo, ki ga ni mogoče utajiti. Zakrivila ga le naša preteklost in popravili ga bodo še-le naši najboljši ljudje, toda le z — ljubezrijo. Tudi teh še danes nimamo, a zrastli bodo..« Karakteristikon naše Ljubljane so njene ulice, njena okolica, njeni prebivalci, njene navade in razpade. Prosim vas, to zelenje! Ljubljana je naravnost zavita v zelenje. Vedno sem trdil, da je vsak Ljubljančan nespameten, če hodi na letovišče. Vsa Ljubljana je velik vrt. Ali si moreš misliti kaj lepšega kakor je naš Tivoli. Le poglej na zvonik cerkvice na Rožniku!, Bela točka sredi zelenega vrta. v Dolgo je stanoval tam gori Ivan Cankar ter pisal svoje povesti. Idealno lepi izprehod skozi gozd mimo Drenikovega vrha je navadno prazen. Povprečno prehodi to pot dnevno 10—20 ljudi od 50.000 ljubljanskih prebivalcev. Hotel Tivoli je zakopan v zelenju, in je po gozdni poti zvezan s hotelom Belle-vue. Vrh temnega Golovca sameva nekdanji Anžičev hotel kakor bi Joka! s svojimi pobitimi šipami. Ljubljančan Ima svoje muhe in ne zvabiš ga nikamor. Naši penzijonisti so veliko naprednejši, zlasti oni, ki leto za letom kvar-tajo v zelenem smrečju tivolskega parka. Veliko večjo simpatijo ima Ljubljančan do nizkih, zakajenih lokalov. Tam se oživi in razgovori Pri »Belem vol- ku«, pr! »Fajmoštru« ali pri »Figovca« Je dnevni rendez-vous inteligentni, polinteligentnih ln neinteligentnih Ljubljančanov. Kdo bi naštel vsa taka zbk rališča ln kdo bi Jih ne vzljubil? V pol« temnih prostorih razpravljajo prevažna politična, gospodarska ln celo literarna vprašanja. Večkrat zadoni po polmraku sentimentalna narodna pesem, kakor jlti je ovekovečil v gramofonu sloveči ljubljanski kvartet Završan ln tovarlKL Ljubljančan namreč silno ljubi petje ifl vino, da molčimo o tretjem. Imamo pa v Ljubljani tudi gostilna pedagogov, avtonomistov, centralistov, in celo komunistov. V »Union« prihaja skupina avtonomistov vseh nljans do izrazitejših centralistov, ki se zbirajo V popoldanskih urah v zadnji sobi Narodne kavarne, ki je zbirališče solidne I® mirno čitajoče publike. Lastnik Krape* je tip ljubljanskega kavamarja, vzof buržuja, nekaj takega, kar je Peter Stepic v Šiški, ki ima nebroj prijateljev med vsemi sloji in strankami ljubljanskih poznavalcev dobre vinske kapljice-Ljubljanska kavarna je pravi terefl za sondiranje ljubljanskega prebivalstva. Kavarna pri »Slonu« je veljala od nekdaj za ljubljansko borzo« za Stran 3 •- _________________________ Or. Živko BertU. Slučaj dr. Živka Bertida, ki je bil *aPrt radi vzklika »Živela Jugoslavija, doli Velika Srbija!« je tako značilen za naše razmere in za razpoloženje v vzhodnem delu našega jugoslovanskega naroda, da zasluži nekoliko pozornosti. Hrvat dr. Živko Bertifi, odvetnik V Zemunu, je bil za jedinstvo Hrvatov in Srbov še v časih, ko so šovinisti pa srbski in hrvaški strani to jedin-Stvo proglašali za največji greh nad lastnim narodom; ko so ti šovinisti Sahtevali na eni strani Veliko Srbijo brez Hrvatov in Slovencev, na drugi ttrani pa Veliko Hrvatsko na podlagi brvatskega državnega prava v glasovi-tem »okviru« a. o. monarhije. V hrva-ikecn saboru je spadal med odlične člane hrv. srbske koalicije in je kot tak prišel v zagrebško Narodno Viječe in potem v Začasno Predstavništvo, kjer j« prestopil Demokratski Zajednici. Vedno se je odlikoval po svojem strogo naprednem in narodnem prepriča-»ju ia delovanju in je bil med vojno »adi »srbofilstva« preganjan, V Predstavništvu pa je doživel isto fazočaranj« kakor vsi tisti, ki so pričakovali v bratski ljubezni livrieno »jedinjenje jugoslovanskih plemen v močno, vsem svojim državljanom »nako pravično Jugoslavijo a so motali gledati, kako se v tej naii državi ▼•dno bolj uveljavlja najostudnejši fcgoizem, v narodnem oziru pa prejšnji plemenski šovinizem, ki je pri Srbih popolnoma potisnil v stran za ro-jf^n,tvo navdušene može, ka-Slobodana Jovanoviča in ?* !)e’ * v °*predje in do moči spravil j Pfav‘j° o naii državi (kakor pred kratkim nekem radikalnem u.? ,u \ ®°*ni), da je dobila ime SHS • je itak vže dovolj separatistično) >.* »ra ^ inozemstva, sicer pa da je ta rzava ustvarjena za Srbe, dočim so IHrvatje in Slovenci le gostje, ki* aiko ®»*o s tem položajem zadovoljni, lahko gredo drugam. Razumljivo je, da je ta razvoj Jtvari v Jugoslaviji dr. Bertiča globoko užalil. Ker se je ob enem prepri-tal, da vlada to separatistično šovinistično velesrbsko razpoloženje tudi taed največjim delom srbskih članov Demokratskega kluba, je iz istega i*-otopil in v »Obzor« napisal vrsto člankov, v katerih je skušal toliko hrvaškim, kolikor srbskim šovinistom dokazati, kako nepatrijotično in nevarno Je njihovo delovanje. Tako je na pr. ozirom na srbsko očitanje, da Srbi Pač radi prihajajo v slovenske in hrvaške kraje, dočim Slovenci in Hrvatje tae^ marajo služiti v Macedoniji, iz-morali Srbi to razpoloženje Slovencev in Hrvatov vpoštevati, ker je v razmerah osnovano. Tudi naj-priprostejšega Srba vežejo n* Make-flomjo najlepii spomini ria »lavno K M*ke?oniJV jim j* domovina kraljeviča Marka; tam so razvaline nekdanjih gradov, cerkev in samostanov, najslavnejših srbskih carjev in k/doni,a >e P°sta1^ " *^. k* “»">*»« poezije cilj vseh' na-godnih stremljenj, *a 'dosego katere- ‘ko» »toletja in stoletja prelival potok, MjpleiienJ. tejse krvi. Razumljivo je torej, da pri-fiaja Srb v Makedonijo kakor v deželo svojih najlepših sanj ta ne vidi kulturno zaostalost, v katero le trgi o turško suženjstvo. Navadni slovenski ali Srvaški vojak, ali uradnik pa, prišedši v Makedonijo, vidi tam le orijentalsko nesnago in revščino, stenice in podgane , £ hajduke ter pomanjkanje telo takih stvari, ki jih je doma smatral za najprimitivnejše življenske potrebe. Car narodne poezije nanj ne deluje, ker je ne pozna, in tako se čuti tam nesrečnega. Srbi pa, prihajajoči v naše kraje, najdejo zapadnoevropsko udobnost in vživajo za svoj dinar štirikrat toliko kakor doma. Tako je dr. Bertič tudi v drugih vprašanjih skušal razlagati razliko srbijanskega in »prečanskega« mentaliteta, vzbujati razumevanje in medsebojno zbližanje. Prečanski demokratje pa so ga Srbom označili za »Avstri-janca« in s tem je on bil pri Srbih obsojen. Peklenska taktika prečanskih demokratov, da Srbom prikazujejo kot »avstrijanca« vsacega jim neljubega politika, četudi je najboljši Jugoslovan, je tudi v tem slučaju uspela: Dr. Bertič je za Srbe — »avstrijanac«, prečanski demokratje pa so edini »državotvorni« element; edini, na katere se Srbi lahko »tamo preko« zanesejo, in katerim treba torej izročiti vso moč, četudi je ves narod proti njim, ker bodo le oni obvarovali državo pred »prevratnimi in državi sovraženimi« elementi. Zalibog jih v tem prepričanju ne omaje niti dejstvo, da odpadajo polagoma od demokratov najboljši možje, kakor Bertič, Rojc, Tom-ljenovii. Sovinzem je slep in gluh, strankarski egoizem demokratov pa zloben in neutrudljiv jr obrekovanju in zasramovanju. To moral sedaj .v obilni meri izkusiti tudi dr. Bertič. Povodom atentata na Draškoviča so zemunski radikali in demokratje priredili demonstracije, ki so bile naperjene ne samo proti komunistom, temveč tudi proti Hrvatom, ki ne trobijo v demokratski rog, in torej tudi proti dr. Bertiču. Atentati so sicer čisto srbska špeci-jaliteta: Steji6 je pravoslaven Srb iz Vojvodine; Co lakov id, ki je nahujskal Alijagiča, je pravoslaven Srb iz Bosne; središče zločinske komunistične propagande so »srbske Atene«, Novi Sad; drugo glavno gnezdo je srbska Stara Pazova v Sremu; vkljub vsemu temu so se zemunski demokratje maščevali za atentat nad Hrvati in nad »Jugoslovanom« Bertičem. Pod njegovimi okni so priredili sovražno demonstracijo in vpili: »Doli Jugoslavija; živela Velika Srbija I« Dr. Berti* je dogovoril z vzklikom: »Živela Jugoslavija; doli Velika SrbijaI« Besni demonstrantje so hoteli vdreti v hišo, kar so orožniki preprečili. Ob enem pa so zaprli Berti*« in ga na zahtevo zemunskih šovinistov odpeljali v zapore — v Bel grad, akoravno je v Zemunu okrajno sodišče in spada Zemun pod sodni stol v Mitroviči. Vlada je vendar uvidela, da je to očito kršenje zakona in je za to ukazala, da se Bertič odpelje ▼ Mitrovico, kjer je pa bil te dni po vsej pravici oproščen. »Velika Srbija« je pač ideal srbskih šovinistov in morda tudi njihovih prečanskih podrepnikov, pa vendar ne še zakonita oblika naše države, dočim je »Jugoslavija« od regenta v njegovem odgovoru na adreso Narodnega Viječa dne i. decembra 1918 sankcijoniran naziv, ki ga tudi sedanje oficijelno ime »Kraljevine SHS« ne spravi i* sveta. Na Bertičevem slučaju se zopet vidi, kam vodi nesrečni plemenski separatizem in šovinizem. Mož, ki se je vedno boril za hrvaško-srbsko jedinstvo, ki je bil pod a. o. režimom preganjan radi »srbofilstva«, je bil sedaj zaprt, ker m je izrekel za jedinstveno Jugoslavijo proti separatistični, Slovence in Hrvate izključujoči Veliki Srbiji! Tn potem določuje vlada pre-komilijonski kredit za širjenje ideje narodnega jedinstva med Slovenci! Za katero jedinstvo naj se vendar dela propagando? Za jugoslovansko se ne sme; SHS pa ni jedinstvo temveč troj-svtvo, separatizem, ki nas vodi do Velike Srbije, Velike Hrvaške in —■ male Slovenije, vkljub vsem centralističnim, sicer itak neizvedljivim ustavnim določbam. Kosta .Vojanovič: Delo. ,Vse nasledstvene države bolehajo na enaki bolezni gospodarske kalami-tete. Kakor mo iz nacijonal. stališča lahko zadovoljni, da se je zrušila nekdanja Srednja Evropa z očitno nemško tendenco in so nastale na tem ozemlju tri slovanske države, Jugoslavija, Češkoslovaška in Poljska, nas vendar lahko vznemirjajo dokaj slabe gospodarske razmere. Poljska, ki je bila ob prevratu brez dolgov, je danes do vratu v dolgovih in njena valuta je strahotno padla, Češko teži peianje njene industrije, silovito razpaslo komunistično gibanje, ki ga še podpirajo številni in kompaktno naseljeni Nemci in v Jugoslaviji smo po treh letih tudi ne v preveč rožnatih ekonomskih razmerah. Kdor je zasledoval parlamentarno delovanje teh srednjeevropskih držav, je skoraj opazil povsod nekaj tistega slovanskega značaja, ki rad govori, se prepira in vse preveč teoretizira in politizira. S tega vidika bi bilo potrebno tudi v naši državi spoznanje, da rabimo manj politike in več dela in zopet dela. Dva činitelja bi se mogla tega čisto jasno zavedati, stranke, ki so na vladi in opozicija. Obe strani sta enako važni ter bi se mogli naravnost izpolnjevati. Vladne stranke bi se morale ogibati malenkostnih političnih dejanj, — glej n. pr. župansko vpraša^ nje v Ljubljani — ki samo povečujejo osebno in politično mržnjo ter onemogočajo mirno konsolidacijo, opozicijo-nalne stranke pa bi tudi morale izreči vladnim strankam priznane, če vršijo pošteno delo v korist splošnosti. Pri vseh pa mora biti princip, da spadamo skupaj, če hočemo močno, veliko in zadovoljno nacijonalno državo, ker naš narod še ni tako homogen kakor francoski ali nemški. Vladne stranke so še posebej dolžne, da ustvarjajo javno politično moralo v Jugoslaviji, ker čisto gotovo je, da bo politična etika, ki jo privzgojijo javnosti danes, tudi merilo opoziciji, ko prid« morda danes ali jutri do vlade. Samo poštenost v politiki in neizprosna volja do dela nas more voditi v lepšo bodočnost. Pred nekaj dnevi je sprejel naš parlament zakon o najetju posojila 500 milijonov zlatih frankov. Naloga narodnih ekonomov je, da razpravljajo o načinu in izvedbi posojila, za nas mora biti le merodajno, da se sploh prične v državi s pozitivnim gospodarskim delom. Finančni minister je povedal, da se večina tega posojila porabi za zgradbo železniške proge do morja in novega pristanišča. Ce zidamo kje v Dalma-ciji novo pristanišče, še ni potreba, da bi se odpovedali Barošu, ker tudi na jugu naše države morajo živeti. V takih gospodarskih vprašanjih se moramo čutiti eno ter se moramo otresti vsakega zavistnega pokrajinskega pa-trijotizma. Naša pot v svet je samo preko Jadrana, le tam bodo naii sinovi lahko tekmovali z ostalim svetom in nikjer drugje. Naše železnice in naša mornarica bo polagala temelje našemu razvoju. Te dni se mudi v Beogradu zastopnik nemške vlade nadinženir Neuman, komisar za popravo po vojni oškodovanih krajev. Na račun vojne odškodnine nam mora dati na zahtevo naše vlade Nemčija več stvarnih potrebščin in sicer v prvi vrsti železniške vozove, stroje in mogoče bo napraviti tudi dovolj delavnic za popravo železniškega materijala. Najbolj žalostno je pri vsem, da naša vlada ni mogla poslati v Berlin potrebnih strokovnjakov iz enostavnega vzroka, ker jih nimamo in Je samo v ministrstvu sa javna dela izstopilo 65 inženirjev in arhitektov. ? Človek je vesel, da v brezplodni politični gonji, vsaj nekaj čuje o delu. Mnogo nezdravega in nelepega je še v našem javnem političnem življenju, a to bo ozdravil čas in pa zdravo hotenje širokih narodnih slojev, ki si prej ali ‘slej vedno ustvari politične razmere, ki odgovarjajo njegovemu bistvu in značaju. Danes pa potrebuje naša država dela, dela in zopet dela ... Pismo iz Prage. 3, avgusta 1921. Zakaj, da vam ne dam nobenih sporočil? Verujte: vročina, ki vlada tu, vpliva se mi zdi, tudi na splošno politično življenje in zanaša vanj utrujenost tako, da ni nobenega gibanja, ki bi oddaljenemu opazovalcu začrta-valo kakšne pomembnejše konture. Strajk bančnih uradnikov. Par tednov je trajal, vsak dan se je pisalo o njem, toda kaj večjega interesa ni vzbujal, zdi se mi, da niti med bančnimi uradniki samimi ne. Ni bilo tistega duha, ki daje delavskim štrajkom važnost in resnost. Ni bilo resne skrbi za obstanek, ni bilo absolutne solidarnosti, brez katere se štrajki zrušijo, ni bilo začrtanih ciljev, ki bi temeljili na trdnem svetovnem in gospodarskem naziranju in zato se je zrušil. Gospodarji so ga izrabili, da je groza: odpustili so samo v Pragi 1000 uradnikov. Težke žrtve, ki se predbacivajo vladi in uporabljajo za napad nanjo, češ da ni storila v prilog uradništva, kar bi bila morala. Tako torej štrajk bančnih uradnikov ni nudil nikakih posebnosti. Dr. Beneš je odšel v Marijanske Toplice, ne samo radi vročine; temveč zato, da se tam snide s poljskimi zastopniki.'Kakor se r krogih, ki imajo nos, zatrjuje, ne gre za enkrat še za vstop Poljske v Malo antanto, temveč sa gospodarske zadeve. Edina akcija, ki zavzema širše dimenzije, je pomožna akija za gladu-jočo Rusijo. V pomoč Rusiji so se združile vse socijalistične stranke tudi nemški soc. demokrati. Na prvem sestanku soc. zastopnikov se je sklenilo, da odstopi strokovno organizirano delavstvo skozi 4 tedne vso svojo mezdo od ene delovne ure za ruski fond in začne tudi zbiranje naturalij. V enakem smeru je započela veliko akcijo Češkoslovaška legijonarska obec. Listi prinašajo pozive za pomoč Rusiji. Nesreča Rusije ]e ganila celo češko-slovaiko javnost. •—"———mm—mmmmmrnmmmmmmammmmmmmimm—mmmmmmmimmmmmmmmmm Korošcem! Nismo Se pozabili usodepolnega dneva, kateri je bil za nas takorekoč pečat na akt, glasom katerega so naši takozvanl zavezniki z nova pooblastili našega starega zatiralca in svražnika, da na« sme pod njihovim pokroviteljstvom Se nadalje preganjati. Še danes nas boli srce, ker smo morali vsled italijanskih mahinacij, nezmožnosti naših, deloma vsiljenih voditeljev in vsled naše neizkušenosti, poraženi skupno z našim jugoslovanskim belini orlom, zapustiti našo Koroško. Izjava gospoda ministra Jovanoviča na zadnji seji plebiscitne komisije: »da Jugoslavija svojih 15.000 glasov nikoli ne bo pozabila« je bila edina rešilna bilka, po kateri smo, ker smo sami obenem držali roke križem, brezuspešno segali in obenem mirno trpeli mučenje in preganjanje naših rojakov in vsled tega to in onstran Karavank zgubljali na ugledu. Rojaki! V tem trenutku ko posluje na Karavankah razmejitvena komisija, je skrajni čas, da se zdramimo in za-■ čnemo že vendar enkrat smotreno delati! Nočemo nobenih nepremišljenih akcij, katere bi nam samo škodovale, temveč pustimo zaenkrat, naj si naši sovražniki domišljujejo, da se postavljajo koroškim Slovencem nagrobni spomeniki, mi pa pokažimo, da živimo in cla hočemo živeti. Združimo se v eno enotno in močno, vedno proti Gosposvetskemu polju obrneno fronto in ne prepustimo naše rojake žalostni usodi temveč zastavimo vse sile, da postanemo upliven in odločilen faktor v lastnih zadevah. Kličemo Vam vsem, katerim bije v prsih koroško srce: Vi na plan! Prišel je čas za nas! Ne dajmo se še nadalje slepariti, ustvarimo si sami nekaj, kar bo moral vsak pošten Jugoslovan upo-i Števati. O naši usodi bomo odločali sami, ne pa tisti, ki so nas na Koroškem vodili za nos. Zato pokažimo, koliko da nas je, združimo se in z združenimi močmi, sistematičnim in vztrajnim delom bomo dosegli naš cilj, osvobojenje našega Korotana. Narodno-sodialna mladinska organi« zadja v Trstu. Bilo je leto dni pred vojno, ko se je med tržaško m^dino pojavilo nekaj nadebudnih mladih moči, ki so z vstrajno voljo 'začeli zbirati pod svoje okrilje vse one, ki so hrepeneli po svoji organizaciji, po svojem društvu. V Trstu je takrat cvetcla Narodna delavska organizacija in pod njenim okriljem je njen takratni strokovni tajnik, tov. Anton Brandner s pomočjo nekaterih tovarišev ustanovil N. S. M. O. Mlada organizacija je zbrala pod svoje okrilje precejšnje število članov in začelo se je takrat prav resno delovanje te mlade organizacije. Tedensko parkrat so se vršila poučna predavanja in debatni večeri, ob nedeljah’ pa izleti in sprehodi. Toda, dolgo življenje ni bilo sojeno tej organizaciji. Ko se je najbolj razcvetela in imela že lepo število članov, je prišla vojna, ki je to mlado organizacijo oz. njene člane raznesla širom domovine v tujino. Prva žrtev svetovne vojne je bfl mladi predsednik N. S. M. O. brat Joško Požar, ki je kot jurist bil glavni steber N. S. M. O. Dali je še kakega člana zahtevala vojna, piscu ni znano, ker je tudi sam moral zapustiti rodno grudo in se potikati po svetu. S potopom skoro vseh članov v valovih- razsajajočih vojnih grozot se je tudi delovanje N. S. M. O. popolnoma ustavilo in prenehalo. In danes? Danes se z navdušenjem in veseljem spominjamo minulih dni pod okriljem N. S. M. O.; danes vidimo našega bivšega neumornega podpredsednika Brandnerja še vedno koti neustrašenega borca na vodilnem mestu NSS; danes vidimo, da nas vojna ni končala, temveč nam je dala nove moči in nas osvežila za novo delovat nie- Napisal sem teli par vrstic, da zbudim v nekdanjih članih N. Š. M. O, zopetno veselje za organizacijo, da jiH zopet pokličem k delu. Sedaj je časj Na delo vsi, ki ste že takrat delali pod okriljem N. S. M. O. Vsi bivši člani N. S. M. O. zopet v. naš krog. Zglasite se v vrste ljubljanskih tovarišev in Vi, ki ste ostali V Trstu, strnite se in pokličite v življenje našo N. S. M. O. Tem potom pozdravljam najiskre-noje našega bivšega podpredsednika br. Antona Brandnerja in mu v imenu bivših N. S. M. O. kličem: »Naprej po začrtani poti — za narod in domovino«! V. K. rališče trgovstva. V najskrajnejšem kotu si lahko redno opazil prave sinove pokojnega Abrahama. V »Evropi« je bil vedno častno zastopan ljubljanski magistrat in višja birokracija. »Zvezda« je sprejela pod svoje okrilje Primorce in bohemstvo To kavarno je preobrat najbolj zrevo ucuomral. V kavami dominira naše gledališče. Ulica in poulično življenje utisne mestu svoj pečat. Beograd ima svoje Terazije, Zagreb Ilico, Trst Corso, Dunaj Kfirntnerstrasse, Berlin Unter’ den Linden in Ljubljana ima svojo Šelen-burgovo ulico, ki se oživi proti večeru in v nedeljo dopoldne. Ljubljanski fla-ner se ustavi pred pošto ali pa na vogalu Magdičeve trgovine. Koketiranje pa menda itak ni samo ljubljanska spe-cijaliteta. Promenada sega do konca tivolskega drevoreda. V Latermanovem drevoredu je zbirališče ljubljanskih služkinj, pestunj in vojaštva. Čudil sem se, ko je nekoč nekdo zahteval, da naj se vse to odpravi radi nekaterih nervoznih prenapetežev. Kdor je bolan, naj Ere pod Golovec, kjer je dosti miru. Dunaj ima svoj »Wurstelprater«, zakaj bi ga ne imela Ljubljana? Po vojni vidimo le malo karakteri- stičnih osebnosti na ljubljanski ulici. Mlado demokracijo večkrat srečam v Aleksandrovi ulici. Gospod Adolf Ribnikar se tamkaj sprehaja v družbi svojih zvestejših. Zake je običajna obleka, francosko pristrižena brada in roke na hrbtu. Korak je mogočen in samozavesten kakor se spodobi za velikega gospoda. O Ribnikarju pripovedujejo, da je, znal včasih najbolje organizirati ljubljansko ulico in je imel konkurenta samo še v svojem hudem nasprotniku žurnalistu Štefetu, ki se je na tako originalen način preselil na drugi svet. Danes je gospod Ribnikar socijalni politik in zdi se, da nima več v roki ljubljanske ulice. Integralen del naše ulice je Danilo. Vedno mlad, elastičen, eleganten in galanten. S cigaro v ustih gre navadno urnih'korakov po ulici. S svojimi šestdesetimi leti se še vedno postavi. Svojo hčerko rad pelje pod pazduhu in mislim, da je zadovoljen, ker je izbrala za očetom umetniško karijero. Fran Govekar je neprenehoma plodovit slovenski žur-ualist In pisatelj. Največkrat prikoraka po Selenburgovl ulici, odkoder zavije proti uredništvu »Naroda«. Druga slovenska literatura je razdeljena po simpatijah d* iostilniških prostorov. Mest- no občino predstavlja nadsvetnik Lah s trdim, sivim klobukom in palico, ki jo mnogokrat nese vodoravno. O njem pravijo, da najbolj pozna Ljubljano in Ljubljančane. Predsednik odvetniške zbornice dr. Majaron hodi dnevno po Vegovi ali pa Gosposki ulici. Vedno je eleganten, v hoji previden in umirjen. Ljubljansko odvetništvo zastopa dr. Furlan z visokim cilindrom in kadar ga vidim, sem mnenja, da bi ga lahko postavili na pariški bfalevar. Anton Pesek je poživil ljubljansko ulico z inicijativno in moderno trgovsko reklamo. Tudi kultura potrebuje propagande. Ob slavnostnih dneh ie junak dneva pri ženskem svetu načelnik jezdnega odseka ljubljanskega »Sokola« Franke, ki zna uprav gizdavo jezditi svojega konja. V nekaj letih bo imela Ljubljana svoje tipično lice okoli univerze. 2e danes vidiš tam prihajati in odhajati značilne učen jaške obraze... Imamo več tipov Ljubljančanov. Kra-kovčan in Trnovčan sta nekaj drugega kakor Šiškar ali pa Vodmačan In Vičan. V vsakem tiči nekaj lokalnega značaja ln patrijotizma. Ljubljanska govorica celo pravi, da je krakovska fara bahaška. frančiškanska bogata, šentpeterska kmetiška in šenklavška gosposka. Težko bi bilo določiti razliko, a vendar je v označbi nekaj resnice. Ljubljančan najrajši poleti ob nedeljah v ljubljansko okolico ter dobro pozna gostilniške prostore, ki jih je vzljubil. Spomladi in jeseni prednjači Alež na Ježici, Erbežnik na Viču, Šmarna gora in Fužine. Na izletu je Ljubljančan vedno vesel. Pri dobri pijači ln veseli družbi kmalu zapoje. Naše gledališče je dobilo po vojni povsem nov značaj, kakor večina drugih mest. Občinstvo, ki ga Je vojna obogatela, je drugo. Inteligenca je skoraj izključena. Ljubljanski kino je malomesten in potrebuje večjih lokalov. Ljubljansko demi-mondko tam Siajlažje zaslediš! O Ljubljančankah bi moral z ozirom na galantnost govoriti na prvem mestu, toda kavalirstvo se mora umakniti logiki. Moje čisto subjektivno mnenje, ki morda izvira iz posebnih simpatij do Ljubljane, je, da bi v eventuelni konkurenci med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano, zmagala ljubljanska lepota. Beograd ima najlepše jugoslovanske može, a tamošrja ženska lepota ni po rojen oku&u, Zagrebčanke se mi zde premasivne In le Ljubljančanka sl j«, ohranila še dokaj nr.ravne lepote. Mislim, da porabi naša lepotica še najmanj šminke in drugih lepotičnih sredstev. Ljubljančanka se je vedno solidno in čedno oblačila, le za čevlje ni imela nikoli pravega smisla. Primorski element je prinesel v Ljubljano italijanski vpliv, ker v Italiji povečajo dame gra- cijoznosti noge svojo posebno skrb. Ljubljančanka ima danes že negovano nogo in nogavico, kar je — brez skru-poloznosti — pri ženski lepoti odločujočega pomena. Ljubljanske Študentke ln mladi damski svet rad poseda po tivolskih klopeh s prekrižano nogo, da pokaže svoj napredek v tem oziru mnogokrat do Indiskretne višine. Tradicijonelno je sodelovanje našt narodne dame pri narodnih prireditvah v Šotorih in cvetličnih dneh. Kdo bl zameril Ljubljančanki, če ob takih prilikah’ rada pokaže svojo toaleto ln lepoto. Ljubljana živi ln diha svoje posebno življenje. Nad njo se dviguje in kraljuje ljubljanski grad, ki je že stoletja simbol naše piestolice, njen najlepši znak, ki je zavit v šopek zelenja. ' jc naša Ljubljana,_kl Jo ljubimo vsi. •HM. Beležke. Svobodomiselstvo. >SIov, Narod« priobčujoč histerične budalosti dr. Nltkota Zupa-niča opravičuje ta svoj korak s tem, da to dela zato, ker je svobodomiseln itd. Po tej logiki j« Studenec svobodomiselni zavod. Da napravi diagnozo smo po&lali članek »Razvojne nuj nosti«, ki ga je napisal velik Neve-sekaj dr. Niko 2upanič v včerajšnjem »Slov. Narodu« dr. Alfredu Serkotu, specialistu za norce« Ukrep se mora brezdvomno glasiti: »Brž na Studenec«, kajti tako zahteva razvojna nujnoet Dnevne vesti. — Razvojne nujnosti. Se ni dolgo tega Irar Je g. dr. Nikola Zupanič povabil g. Antona Peska na večerjo h g. dr. Dergancu In na obed v »Unionu«, se mu laskal In povzdigoval njegove zmožnosti ter prosjačil, da bi se dnevnik »Jugoslavija« za/zel zanj. & Pesek je bil previden ter )e prepustil uredništvu »Jugoslavije« ali hoče sprejemati In objavljati članke g. Zupaniča ali ne. Gospodje uredniki pa so hvaležno odklonil! sotrudništvo g. Zupaniča ln zatekel se Je k »Slov. Narodu«, kjer priobčuje Izbruhe svoje norostL V včerajšnjem »Slov. Narodu« Je v članku »Razvojne nujnosti« g. dr. Niko Zupanič izlil svoj žolč nad g. Peskom, Isti dr. Niko Zupanič, k) ga Je Se nedavno povzdigoval v deveta nebesa. Ce bo Sla »razvojna nujnost« g. dr. Zupanič« v tem tempu naprej bo kmalu dospela r — blaznico na Studenc. »Slov. Narodu« pa časti-tamo na Izbornem najnovejšem sotrudniku, srbski radikalni stranki pa na Izvrstnem njenem propagatorju In organizatorju J Sloveniji. — Da se ne porabL »Slovenski Narod« le naročil krogu svojih sotrudnlkov, da na-plSejo odgovor na naš članek »Da se ne pozabi!« Naloga Je bila v spričo neovržljf-vlh trditev težka. Tri polne dni se Jo pisalo In na koncu Se ni nič povedalo. Vsa slovenska javnost ve, da so v pretekli dobi tako stari kot mladi liberalci obrnili k^bet Hribarju. Mladini so ga celo na zaupniškem zboru JDS podili Iz stranke. Koliko so se liberalci brigali za Hribarja, ko je bil med vojno zaprt, sled) že Iz tega, da nobeden Izmed ljubljanskih advokatov ni hotel sprejeti njegovega zagovorništva. Ko Je Hribar prijel po preobratu v Ljubljano, se tudi niso Izmed njegovih takozvanih prijateljev ni smenlll zanj. Pozdravljala ga Je le demonstrativno mladina, ki je bila trn v peti ljubljanskim liberalcem v tisti dobi, ko Je že Hribar z mladino čutil jugoslovansko. Kar se pa Kreditne banke tiče, si naj pa samo liberalci pokličejo v spomin ne malo krepke besede Hrlbarla, ki lih je oh prilivi iu'učal »prijateljem« v obraz za »nr'tazno« posto-panle proti ustanovitelju Kreditne banke. Veliko boljše bi napravil »Slov. Narod«, če bi molčal. Posebno o lakajstvul — Današnji članek. »Proti reakciji z leve In desne« Je ponatis govora poslanca Ivana Deržlča v zakonodajni skupščini z dne 2. t. m. Volitev prisednthov tn namestnikov v obrtno tn vsklicno sodišče. Razglas mestnega magistrata z dne 4. avgusta 1921. ad St. 10.666. se glasi: »Vsled razpisa ministrstva za trgovino In industrijo, oddelek v Ljubljani z dne 1. avgusta 1921, št. 5297/21 naznanjamo v zmislu §§ 3. -6 In 20 Iz ministrske naredbe z dne 23. aprila 1898, drž. zalv. št. 181, da bodo volilni Imeniki za volitev prisednikov in namestnikov v obrtno in ,vsklicno sodišče razgrnjeni vsakomur na Ivpogled v .posvetovalnici mestnega magi-sirata v Ljubljani od 9. do 13. avgusta in od 16. do 18. avgusta vsakokrat od 8. do 13. ur« popoldne. V tem roku je podati reklamacije zoper volilne imenike, katerih je osem: v 1. skupini so vpisani veleobratl (izvzemšl trgovski); v II. skupini mali obrati (Izvzemšl trgovski); v III. skupni trgovsk obrati; v IV. skupini pa obrati, na katerih spore se Je razilrlla pristojnost obrtnih sodišč v zmislu 8 41 zakona z dne 16. januarja 1910 državnega zakona St 20. V vsaki skupini so vpisani: v 1. razredu: delodajalci; v II. razredu: pa delodajalci. Reklamacije se smejo nana-Satl na to; 1. da se ni vpoštevala lastna volilna pravica reklamantova; 2. ker so se »prejele v volilni imenik osebe, ki nimajo volilne pravice in 3. da se komu lastno podjetje z vsemi delodajalci prideli gotovi volilni skupini ln -4. radi krajevne in stvarne pristojnosti obrtnega sodiSča glede gotovega podjetja. V prvem slučaju morajo biti reklamacije opremljene s prilogami In listinami, potrebnimi za presojo upravičenosti reklamantove. Radi sestave kandidat, list se opozarja: I. da more biti Izvoljen le tisti moški; a) ki vnnskl državljan: c) ki Je nad 30 let star: Je vpisan v volilni Imenik; b) ki Je Jugoslo-d) ki Je saniopraven (ki ni pod skrbstvom, kuratclo Itd.). H. Ne more pa biti Izvoljen tisti, ki vsled kaz. razsodbe ne M mogel biti nastavljen prj sodišču.« — Sprejem semlaarlstlnj v Kmetijsko* gospodinjsko Solo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. S 5. oktobrom 1921. se otvorl II. tečaj seminarij za vzgojo kmetijsko - gospodinjskih učiteljic, ki bo trajal 11 mesecev. V ta seminar se sprejemajo Stlrl ljudskošolske učiteljice z večletno prakso, ki so kmetskh staršev in delujejo na deželi. V prvi vrsti se bodo upoštevale one prosilke, ki so se že do sedaj izkazale z delovanjem na gospodinjskem polju ali ki čutijo posebno zanimanje za ta stan. Se-mlnaristinje morajo stanovati v zavodu Oo-spodinjske šolo v MarijaniSču na Spodnjih Poljanah v Lubljanl. Za potrebno oskrbo bodo plačevale za sedal po 800 K mesečno. Prošnje za sprejem, ki jim Je priložiti potrdilo šolskega sveta, da se Jim dovoli enoletni dopust v svrlio posečanja tega seminarja ln zdravniško spričevalo, da so zdrave, naj se najkasneje do 31. avgusta 1921. vložijo pri Kmetijski družbi za Slo-.venljo v Ljubljani. — Sprejem gojenk v Kmetijsko - gospodinjsko šolo Kmetijske družbo za Slovenijo v Ljubljani. S 5. oktobrom 1921. se otvorl dvajseti tečaj Gospodinjske šole, ki bo trajal II mesecev. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, i j. sploh za vse 500 K. Vsaka golenka naj vzame s seboj v tečaj obleko In perilo. Deklice, ki ho* čejo vstopiti v gospodinjsko šolo. morajo: J. dovršiti 16. leto; 2. znati čitatl, pisati In računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave.; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se Jim na-lože ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje sprejem, ki jim je priložiti šolsko In zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, z navedbo, kakšnega stanu so starši ia kak-fcea le. olik 8t4s«il slami B4l M) Sijejo vsaj do IS. avgusta 1921. Kmetijski dražbi za Slovenijo v Ljubljani — Dijaški dom v Ptuju potrebuje za prihodnje šolsko Uto tri prefekte. Plača mesečno K 1000 ln popolna oskrba. Zahteva se srednješolska matura In splošna sposobnost za vzgojno službo. Prošnje ■ Izpričevali ln Curricul. vitae do lfi. avgusta 1921 na ku-ratorij dijaškega doma v Ptuju. Nadalje so razpiše na Istem zavodu mesto oskrbnlcei Prošnje Je vloži do 16 avgusta 1921. — Zdravstveni odsek razpisuje mesto asistenta na internem oddelku sploSne bolnice v Mariboru. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem lstu«. — Ukradena je bila 12. junija T stanovanju gosp. Kanclerja v LitUI žepna ura z napisom: Lttlgi Bregaat, Gorlzla. Poštenemu najditelju je zaslgurana visoka nagrada. — V Samobora je umrl dne 4. i bl mladinski pesnik In pisatelj Josip Milako-vlč rojen v BosnL Služboval je dolgo časa na učiteljišču v Sarajevu In Izdal mnogo pesmi In veliko antologijo hrvatske lirike pod naslovom »Naša pjesma«. Malo pred smrtjo je praznoval 601etnico svojega rojstva. — Ustreljen orožnik'. Iz Bohinja nam kratko poročajo, da je ustrelil Italijanski 11-nančnl paznik Benetti Sano našega orožnika. BenettI se baje skrtva % gozdih na na-Sem ozemlju. — Okradena železniška pošlljatev. Bančnemu uradniki! Leonu Košan je bilo ukradeno od železniške pošlUatve Iz Cer-novic v Maribor: 2 veliki preprogi pristnega romunskega Izvora vredni 90.000 K, več perila, zaves, brlsalk ln raznih okraskov v skupni vrednosti najmanj 12.000 K. Tatvina Se ni pojasnjena. — Pazite na otroke. V Naklem to zažgali otroci v petek dopoldne pristavo posestnika Zguba. Dasl le bila domač« požarna bramba takoj na mestu je bilo nemogoče ogenj udušitL Prišli so tudi gasllol U Kranja. Kokrce, Dupljan In Tržiča. Posrečilo se ilm Je. da so ogenj omejili na pristavo ln reSUl okolico. A\pst čez hlodnlkov potok. Cer potok ob cesti Podkorenom je napravilo 6 posestnikov, Id Imajo svoja zemljišča onkraj potoka lesen most Ta most obstoji že več kot 20 let Zaradi velikih povodnji po zimi so ta most posestniki vsako leto delno odstranili, spomladi ko so ga rabili, pa zopet popravil. To je bilo že od nekdaj v navadi m nikdo ni delal nikdar tem ljudem težkoč ali ovir. Letos pa je prišel na Koroško Belo nov cestni nadzornik. Našel je ljudi, ko so ravao zopet pripravljali most. Bila sta navzoča dva posestnika tn tehia Je nadzornik povedal, da morajo Imeti po zakonu za napravo mostu posebno dovoljenje od gradbenega odseka v Kranju. Med tem pa je tretji posestnik, kJ o tem nastopu n ničesar vedel, most dovršil. Cestni nadzornik, ki Je bil uverjen, da se mu hoče nasprotovati, si je izposloval od politične oblasti nalog, da most podere. Pri podiranju mosta pa je prišel današnji obtoženec posestnik Arih. Ko je videl, da se podira most, Je precej robato gorenjsko nahrulil cestne organe. Mož prizna dejanje, navaja pa, da je bil razburjen, ker se m« godi Skoda in ker m mu tekom tolikih let to ni pripetila Obsojen je bil po § 104 na 20 Din. denarne kazal ali 4 dni zapora. — Sum lesne tatvine. Včeraj se je vršila pred dež. sod. obravnava proti Martinu Umeku, posestniku In lesnemu trgovcu na Vrhniki. Umek le bil obtožen, da je vzel na začasnem lesnem skladišču v kamnolomu ob Močilniku 15 tujih klad ta jih dal Izvoziti na svojo žago. Klade so delj časa iskali. Razglasili so tudi javno, da so jih odpeljali Umekovl vozniki. Umek prizna, da so klade res odpeljali njegovi vozniki, toda bila je to pomota, katere on ni niti opazil. Neka važna priča Izpove, da so preje vozili na oni prostor ljudje popolnoma na svojo roko svoj les, ker so bili uVerJeni, da je to občinski svet. Umek se je izkazal z uradnim potrdilom, da je vzel ta prostor v najem in tega ljudje modra res niso vedeli ln kljub temu odkladall svoj les, katerega Je potem dal Umek, ne da bi bil pričujoč, v dobri veri da leži tam samo njegov les, odpeljati. Sodišče se je uverilo, da ta pomota ni izključena ln Je Martina Umeka oprostilo. — Pretep na svatbL Dne 8. junija je napadel Miha Pušavec s svojim tovarišema Štempiharjem in Kosemom na neki svatbi v Trbovljah pri Smedniku Alojziju Jenkotu in ga težko oklaL Pušavec se zagovarja, da Je Imel Je?o na Jenkota, ker ga je Jenko v družbi meseca februarja tudi nabil, in pri tem ni bil nobeden kaznovan. Dalje trdi Pušavec, da je bil precej pijan in razgret Obsojen Je bil na 4 mesece težke ječe. — Spoštujte Solo. Branjevka Marija Sušnik na Javorniku Je vdrla nekoč v Solo med poukom In zahtevala v precej ostrem tonu, da naj Izpusti učteljica Maričeva njeno hčerko dpmov, Pri tem se je tudi Izrazila, da se njena hčerka Itak ničesar ne nauči. Tudi se Je Izjavila napram pričam, da daje učiteljica bogatim otrokom dobre, revnim pa slabe rede. Obtoženka danes ce-Jo dejanje skesano prizna, prosi za odpuščanje in utemeljuje svoje silno razburjenje s skrajno žalostnimi družinskimi razmerami. Obsojena Je bila na 20 dinarjev denarne kazni, jj slučaju da ne plača pa na 4 dni zapora. — Javno nasilje ln telesna poškodba. Dne 28. novembra je vdrl Rafcel Lindič z dvema tovarišema v hišo posestnika Kastelica na Dolgem brdu. Bili so vsi oboroženi, razgrajali so po hiši In napadli Kastelica. Poškodovali so ga na več mestih lahko, obenem pa so mu tudi zlomili roko. -j L ja Llndičeva tovariša — nobeden namreč noče priznati težke poškodbe na roki — sta bila že obsojena na 4 mesece težke ječe, Lindič pa je dobil svoj del, kakor njegova tovariša. — Žrtve kopanja. V Krki pri Novem mestu je utonil 261etni delavec Ivan Spiler Iz Murske Sobote. Skočil je vroč v vodo. prijel ga je krč ln fant je utonil. — V Temenici pri Trebnem 23. julija so se kopali mati Červanova, 91etnl sin in dve sestd Iz Strelcev v Krki Med kopanjem je fant zašel predaleč v va-lovje, odnesla ga Je voda. Mati je klicala na pomoč nekega moškega, ki Je skočil po dečka, toda privlekel Je že mrtvega iz voda, 1 Ljubljana. ■» Olga Kalinova, učenka profesorja Bergmana-Monte na Dunaju, je angažirana na kr. operi v Ljubljani, kot dramatična pevka. Gostovala je na čeških koncertih na Dunajn tn Moravski Ostravi z vellkJra uspehom. Pozdravljamo mlado In odlično umetnico v svoji sredi želeč II prav uspešno umetniško udejstvovanje na našem odru. = Zdravniška praksa. Dr. LeoTrauner je pričel zopet ordlnlratl vsaki dan od 8. do 9. dopoldne In od 3. do 5. popoldne v Sliki, Celovška cesta 28. = Predenica«, Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju pre-denlce, ki je nabit po mestu. =■ Cena mleku. Mestni magistrat obvešča, da Je cena mleku tudi nadalje še šest kron liter in da se bo proti vsakemu prestopku te cene najstrožje postopalo. =» Aretacij«. Llubljanska policija je aretirala nekega Antona Adamiča, ko Je prodajal po mestu veliko vozno plahto. Adamič Je brezposelni čevljarski pomočnik ter izgnan iz mesta. Kje Je ukradel Adamič plahto še' niso dognali. — Dalje so aretirali zaradi postopanja Bojana Tome Is Kosma na Hr-yatskem. =» Vasovanje. Pod okno dekleta M. K. na Viču Je prišel vasovalec. Med ljubavnim kramljanjem priletita dva. ki bi bila tudi rada malo povasovala in naženeta vasovalca. Ta Je pobegnil In se vrnil v gostilno. Medtem pa se Je oglasil gospodar ta zahteval mir pod oknom. Nastalo j« prerekanje ln eden vsiljivih fantov je kot odgovor razbil okno. Pri obravnavi noče nobeden priznati dejanja in tudi nobeden nikogar ne izda. Sodišče je moralo razglasiti oprostilno razsodbo. ■«> Poroka. Danes se poroči na Brezjah peveo »Ljubljanskega Zvona« g. Ivan Vrtač, z ustanovno članico imenovanega druStva gdč. Faniko Bernikovo. Naj mu bo zakonski jarem sladko bremel Bilo srečno! Maribor. ----------- le utonila 42 letna ..______________________________________ m uEuačtito 4id& M ttU* nrti mm fc, Prva redna seja obč. sveta v Mariboru s« bo vršila v pondeljek & t m. ob 6. url zvečer. Na dnevni red pride volitev odsekov in razna nujna dela v gledališču. Semenj t Maribora. Na včerajšnji svinjski semenj so pripeljali 63 komadov ln so bili vsi prodani. Cene so bile sledeče: plemenske svinje 26—28 kg, manjši prašiči 800—1100 IC 6—8 tednov stari pujski 350 do 400 K. Toča) za obrtno stenografijo se prične dne 8. avgusta v Razlagovi ulici 15. Vozna pošta med Mariborom In Sv. Lenartom. Do uredbe rednega avtomobilskega prometa med Mariborom in Oornjo Radgono se je uvedla začasno vozna pošta med Mariborom ta Sv. Lenartom, ki bo obratovala trikrat na teden, in sicer v ponedeljek, sredo ta soboto. Odhod lz Maribora ob Šestih zjutraj, prihod v S. Lenart ob 8.40. Povratek 1* Sv. Lenarta ob 13« prihod v Maribor ob 15.40. Nogometna tekma med S. K. Celje ta S. K. Maribor se vrši v nedeljo popoldne. Toča preče! gosta ta debela \p padala dne 4. t m. na Južnem Pohorju In napravila po polju obilo škode. Dve prefrlgankl Pred kratkim je neki gospod v neki mariborski banki kupil švicarski bankovec za 100 frankov. Dal je zanj 2950 kron. Ta bankovec si je pa na nedopusten način prilastila gdč. I. iz Zagreba In ga dala svoji prijateljici S., naj ga zamenja. S. sl pa ni upala sama v banko, ter je za to naprosila nokega urarja. Urar je šel bankovec zamenjat v banko in dobil zanj 2200 K. Takrat je frank notlral 2700 K. Ko je urar izročil denar, S. mu le ta dala za trud 200 K, sama sl je pridržala 800 K, tako da je Izročila gdč. J. samo še 1200 K. Gospod le slednjič zapazil, da mu je bankovec zmanjkal ta tako le cela stvar prišla na dan. Obe gospodični so poslali na okrožno sodišče. Vrši se pa sedaj tudi preiskava proti banici ki je bankovec tako »sijajno« plačala, Celje« Zdravstveno stanje v Celju je bilo tekom zadnjega meseca v Celju Izborno. Iz-vanredno malo smrtnih slučajev Je živ dokaz, da je Celje eno najzdravejšlh mest Jugoslavije. V ubožnl svet Celjski sta Izvoljena od narodnosocljalne stranke tov. Pavlinič ta Dolfe Bervar. — Minister dr. Kukovec se Je vrnil v Celje dne 5. avgusta na počitnice. Mednarodna nogometna tekma med dunajskim športnim klubom »Rapld« In celjskimi »Atletiki« se vrši danes v nedeljo' zvečer na igralnem prostoru pri »Skalni kleti«. Policijo nameravajo preseliti iz prostorov v mestni hiši v Razlagovi ulici v poslopje stare gimnazije. Izkazalo se Je namreč, da so v gimnaziji dovolj dobri prostori za policijske urade, kakor pa hiša, ki je namenjena stanovanjem. V stari gimnaziji stanujejo stranke v velikih stanovanjih neprikladnlh sobah, kjer se kuha, stanuje, spl Itd Policija pa zaseda za svoje urade nepotrebno preveč sob v omenjeni hiši. Upamo, da se to Izvede v najkrajšem Času in da ne bo ostalo samo pri sklepu, ki je bil sklenjen v obč svetu. Fotograf — nemčur. V Celju za farno cerkev Je nastanjen fotograf P. Ta človek Je svoj čas strašno sovražil vse, kar je bilo slovanskega in tudi danes še ni menda bolje. Lazi okrog po deželi pri kmetih in klopoče, kakor nam poročajo, svojo švab-ščino. Bogat je ta mojster že dovolj, pa vseeno slika ljudi po deželi ter iz sovraštva proti slovenskim podjetjem Iste stroke, uganja umazano konkurenco. Obenem pa obrekuje okrog slovenske fotografe. Želeli bi prizadeti od njega, da se poboljša, drugače bomo proti njemu napeli drugače strune. V Mestnih gozdovih na Pečovniku se Je pojavil lubadar. Gozdni odsek celj. sveta bo v prisotnosti strokovnjakov pregledal gozd, da se ukrene potrebno, da se črv ne razširi še bolj. Prekupčevalcem, ki prodajajo svoje blago na stojnicah na trgu, Je odslej prepovedano kupovati od kmetov blago pred 10. uro dopoldne, ker so s tem po nepotrebnem dražili živila. Novo tvornlško podjetje v Celju. Gg. Belič in Branko Jošt, lesna trgovca ter Cerlini, poslovodja, so ustanovili tvornico zs Izdelovanje kravat ter drugih modnih predmetov. Tvomlca se imenuje »PrVfD^ »Zlatarka«. Tvornico Fr. Pacchialfo v Celju je kupila Industrijska družba »Zlatarka«, ki se je ustanovila 14. julija v Zagrebu s kapitalom 6,000.000 K. Družbo je osnoval bančni konzorcij med katerim je tudi Ljubil. Kred. banka. Poleg celjske tovarne zlatnln je kupila družba še dve drugi yellki tvornicl zlatnln. Sokolstvo. VeUka sokolska veselica — manifesta-ctja se bo vršila danes 7. t. m. na Vrhniki pri kateri sodeluje polnoštevilna godba dravske divizije. Na sporedu so med drugim telovadni plesi Zveza z Ljubljano zelo ugodna. »Softol« v Brežicah priredi v nedeljo, dne 14. avgusta t. L na vrtu »Narodnega doma« javno telovadbo naraščaja, članic in članstva. Začetek ob 16. uri popoldne. Po javni telovadbi ljudska veselica na vrtu in v ostalih prostorih »Narodnega doma«. Sodeluje sokolska fanfara samoborska. Priprave za prireditev so v polnem teku In obetajo tako v telovadno-vzgojnem kakor tudi v ljudsko-zabavnem oziru prijetna iz-nenadenja. Poslano.* V »Slov. Narodu« od 31. Julija t 1. je priobčil kavarnar g. Krapež »Poslano«, v katerem se skuša deklarirati za reveža in preganjanca. Kar se tiče preganiania iz narodnostnih ozirov, nam je vsem Jasno, da preganjanje njegove osebe še daleko ni bilo tako hudo, oziroma niti z daleka enakovredno preganjanju, ki ga je prfetrpel dosedanji najemnik kavarne »Zvezda«, g. Ivančič v Ooricl s strani Italijanov. V tem oziru so njegovi očitki popolnoma brez podlage. Kar je storil g. Krapež za narodna društva, je bila njegova prokleta dolžnost in vprašati je treba samo naše goriške rojake, v leoliki meri so izpolnjevali svojo dolžnost napram res narodnim društvom v onih obmejnih krajih, kjer je bilo delovanje mnogo težje, kakor pa v Ljubljani. Priznamo g. Krapežu, da je deloval za narod, a hvaliti b| se s svollml zaslugami v tem oziru ne bi smel. G. Krapež trdi, da je »Narodna kavama« sprva uspevala, vprašamo pa, kaj je bil vzrok, da Je jela pešati? Navedeni vzrok o preselitvi uradov nikakor ne drži. saj so druge kavarne ostale vsal na oni višini, kakor so bile do tedaj in se spominjamo, da je bil g. Krapež sprva mnogo bolj podvzeten. kakor kasneje. Kje leži v tem pravi vzrok he bomo preiskava!!. Preidimo k stvaril V Krapeževem »Poslanem« trdi ta, da so Nemci daii gospodu Ivančiču kavarno raje. kakor pa njemu, ker so ga poznali »baje« kol narodnjaka. V tej njegovi trditvi leži dober del zlobnosti, ker kdor pozna g. Ivančiča, dobro ve. da ni bil nikdar nenaroden. Oospod Ivančič je dobil 1.1919 kavarno »Zvezda« v zakup z zagotovilom, da ima on predpravico za nadallnl zakup po poteku zakupne pogodbe. Doba le potekla, g. ivančlč le med tem kavarno popravil ta takratni državni upravitelj g. Bitenc je sam priznal upravičenost zahtev g. Ivančiča po podaljšanju pogodbe. Tu pa so začele mahinacije g. Krapeža In g. Kavčiča. Pričela sta tekati od Ponclla do Pilata In rezultat le bil ta, da so g. Bitenca dobili na svolo stran. Od tu dalle je bila stvar g. Ivančiča v naprej zgubljena. Razpis kavarne ie bila samo še formallteta. dejstvo pa je. da Je bilo že v naprej določeno, da dobi kavarno »Zvezda« g. Krapež in nihče drugi. Pravda, ki se je pričela med g. Ivančičem in g. Bitencem je slonela na dejstvu, da je imel faktično gospod Ivančič predpravico na nakup In cela pravda na sebi le iurldična flnta. Da je vzel g. Ivančič v družbo brata Sedeja, le akt pravičnosti, katerega gosp'«! Krapež, čeprav varuh in popoloče oben nikdar ni hotel ta maral priznati. V tem oziru bo vedel g. Krapež najbolje, kal le storil In ka) bi moral storiti — Zanimivo za iavnost le nadalje dejstvo, da se_ ie tako s strani državnega upravitella g. Bitenca, kakor tudi s strani raznih vladnih funkcionarjev opctovaVio zagotavljalo, tako bratom Sedejem, kakor g. ivrinčiču. da so njihove pravice zaščitene na vse strani in da dobita brata Sedej, kakor tudi g. Ivančič »Narodno kavarno«. Vse to so bile zgolj fraze in pri vseh takolmenovanlh »pogajanjih« (ki Uh niti bilo ni) se le pokazalo, da g. Krapežu ne gre za »oslguranje eksistence« svojim stanovskim tovarišem (oziroma še večl) marveč, da ga vodi pri tem samo ena misel, dobiti v roke kavarno »Zvezda« za vsako ceno. Na vsak način — pa če g. Krapež Se tako zavija dejstva ta se stavlja v luč kot mučenik — je eno Jasno kot beli dan, da se ie cela umazana afera kavarne »Zvezda« izcimila zgolj in želle g. Krapeža ln gotovih nlegovih pristašev, da hoče kraljevati v »Kazini«. Da Ima pri tem tudi ravnatelj banke »Slavije« g. Bole kot novi predsednik »Kasinovereina« svoje zasluge si tem, da Je podpisal eksekucijsko povelje. Je( Jasno, Vprašamo iavnost: ali Je tako postopanje pravilno? Ali Je pravično, da se vrže na cesto goriškega begunca ta naša domača rojaka na korist enega samega podjetnika, ki sl Je tekom let sigurno boli opomogel kakor pa vsi triie — g. Ivančič, ki je med vojno v Ooricl In Prvačin! dvakrat zgubi! premoženje in brata Sedej, ki sta med vojno služila pri vojakih ta Je bil eden njih celo vjet? Mirne duše prepuščamo sodbo javnosti, povemo pa že naprej, da Je tudi za nas ta res umazana afera končana in da nam ni na tem, da bi Iz te afere napravil! reklamo. V Ljubljani, dne 7. avgusta 1921. Josip Ivančič In brata Scdef. Poslano.* Podpisani prosim tvrdko Peter "Majdič v Kranju, da ml odgovori na moj dopis z dne IT. Julija t 1. Maribor, 5. avgusta 192L Prane Petač. * Za »Poslano« odgovarja uredništvo le v toliko, kolikor to določa zakon, Proda se: ENONADSTROPNA HIŠA za vsako obrt, stanovanje 1 BOLNIŠKI STOL’ na treh' kolesih, 7 kompleten štedilnik, srednje velikosti s ploščami, 1 pleteno stojalo za puške, / stojalo za sezuvanje čevljev, t mizica za pisalni stroj. — Ogleda se Tržaška cesta št. 13. , jo02. DVE HIŠI Z VRTOM > v Zagorju ob Savi št. 16 in 59, sredi trga pri cesti, za vsako trgovino ln obrt pripravni. Roza Rovan. Kočevje. 1618 12 ZAG ZA POLNOJARMNIK oddam po nizki ceni. I. Slanovlc, ključavničar. Selenburgova ulica št. 6. 1593 ŠOLSKE TABLICE in kamenčke (griflne), šolske zvezke ter druge šolske potrebščine na debelo In drobno najceneje pri L. Pevalek, Ljubljana, Zidovska ulica. 157^ VELIKA ZALOGA: dvokolesa, otroški vozički, Šivalni in razni stroji, pnevmatika In vsakovrstni deli. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejme ie v polno popravo, za emajliranje x ognjem in poniklanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji ta deli. Mehanična delavnloa. Karlovška cesta 4. '1281 HIŠA Z GOSTILNO IN TRGOVINO k temu pripada 1 gosp. poslopja, 1 kozolč ' in 7 oralov zemlje. — Naslov v podružnici »Jugoslavije« v Celju. 161$! RAZLIČNE ANTIKVITETE med temi tudi 300 let stare knjige. Celja, Miklošičeva ul. 5. 1636 POHIŠTVO Popolnoma novo kompletno za spalno sobo iz trdega lesa za 16.000 K. Vernik, Velik« Nedelja. 1635 POSESTVO 20 oralov, zelo ugodne lege, poslopje v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Pogoji se dogovore. Naslov v upravi. 1638 DOBRO OHRANJEN GLASOVIB Ogleda se Sv. Petra cesta 13. 1669 DO£RO OHRANJENO POHIŠTVO 3 postelje, 2 nočni omarf, 1 omara za obleko. 2 pisalni mizi 1 zofa ta 4 stoli Ogled« se Pod trančo 2.-III. 1533 VEČJE POSESTVO (stavbene parcele) z vilo v neposredni bližini mesta, ležeče ob glavni cesti v Sp. Slškl. Natančneje se izve pri g. notarju Hafnerju: MikloSKV.a cesta št. 6. 1627, Kupi $e: 1 ELEKTROMOTOR, 30« VOLT NAPETOSTI */« PS. z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom, se tako) kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo Usta. 1611 ENODRUŽINSKA HIŠA Ponudbe pod »Gotov denar« na upravo Usta. 1622 PARNA LOKOMOBILA prevoznn ali stabilna, ljB-30 H. Ponudbe sr upravo Jugoslavije pod »Dobra Jokomo-blla«. 1637 Službe: z malim vrtom, pripravna se ugodno proda. Kupcu stanovanje na razpolaga, Gilj3Qa,_yrtna 62 pri Ljub« UM^r '-'•»'V ' FOTOGRAF ALI FOTOGRAFINJA samo prvovrstna moč se sprejme ta »talna. Atelje Kleser, Maribor, Gregorčičeva id. 20. energice;, EKONOM absolvent gospodarske šole v Maribora t 2 letno prakso želi vstopiti takoj v primerno službo. Ponudbe na upravo lista pod »samostojna moč«. 1634 POTNIK za drobnarijsko, galanterijsko ta pletenin« sko branšo, dobro vpeljan v Sloveniji In ni Mrvatskem, se Išče za večo galanterijske tvrdko v Slu v eni!!: v istem podjetju se rabi tudi PRODAJALCA 5 za detallno trgovino v enak! branšl; ponudbe naj se pošljejo na uredništvo časopisa. 1626 KONT^RISTINJA samostojna slovenska ta nemška korespon-dentinja, ter zmožna stenografije In strojepisja se takoj sprejme. — Q0lob et Ko. tovarna kem. Izdelkov Ljubljana - Vič. 1638 Razno: POSESTVO, 20 ORALOV,' pri Mariboru z lepim vinogradom, kakor stoli in leži za 650.000 kron. DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI, prevzema po svojih članih prevažanje pohlltvs t vozom za prevažanje pohištva, prevos in prenos glasovirjev, železnih blagajn ln vsa v to pod-roije spadajoča dela po najnlijlh cenah. 1M7 PRIPOROČA SE ' atelje za črkoslikarstvo Filip Prlstou' d Bricelj. Ljubljana, Aleksandrova cesta L (Hotel Malič). DIJAKINJA UČITELJIŠČA bi poučevala pri boljši družini učenko (o*, učenca) za meščansko ali ljudsko šolo proti prostemu stanovanju. Naslov y, upravnl-štvu. 1617 GOSTILNO vzamem V najem ali pa na račun. Ponudbe prosim na naslov: Franc Strman. Trbovlje L 1625 DVA DUNAJČANA 25 In 34 let stara Iščeta tem potom, radi pomanlkanja družbe gospodične, vdove «11 ločene žene v svrho razvedrila, ev. zakon ni izključen. Cenjeni dopisi prosim na naslov: Adolf Rotter, Dunajska c. 35. 1628 TRGOVSKI LOKAL (cestna soba 28 kvadratnih m, notranja 10 kvadratnih m) v sredini mesta se odda. Pismene ponudbe z navedbo odškodnine pod »v, bližini pošte« na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni 1 trg 3, j . LIPO STANOVANJE zamenja hišnica (ena soba, kuhinja ta druge pritikline) z enakim v mestu ali P% 1L Sp, Sliki, Naslon sl upravi listat Pro*i reakciji ©d l©¥@ i&i desne- ei Gospodje narodni poslanci! Narodna Skupščina naše države se je sestala k iz-venrednemu sestanku, da tukaj dokonča Prvi del tragedije, v kateri živi naš jugoslovanski narod po ujedinjenju. O tem se Je že govorilo med debato o ustavi. Danes Pa se brani del narodnih poslancev in apelira na pravice narodnih poslancev; drugi del poslancev pa je na stališču, da tisti poslanci, ki so se postavili s svojo stranko na Popolnoma nasilno stališče, proglašali diktaturo proletarijata in se za to diktaturo borili z vsemi legalnimi in ilegalnimi sredstvi, nimajo pravice apelirati na ono pravo, katerega sami ne priznavajo. Je usoda nad narodi in marsikateri narod je ta usoda upropastila. Mi vidimo, da se naš bratski ruski narod bori pod diktaturo proletarijata »e mnogo huje za svoje človeške pravice, nego se bori jugoslovanski proletarijat pod diktaturo buržoazlje. In če v Rusiji apelirajo zastopniki kapitalizma na pravico in Poštenje, jim zastopniki proletarijata odgovarjajo, da te pravice in tega poštenja niso •nslužlll. Pri nas se pa zastopniki proletarijata pritožujejo, če se poslužuje buržuazna Eospoda Istih metod in odreka pravico onim ljudem, ki hočejo mesto diktature kapitalizma diktaturo proletarijata. V Ru. •Hi in pri nas sta trčila skupaj dva ekstremna pola. V Rusiji je podlegel en pol, Pri nas je pa v tej borbi podlegel drugi Pol. (Ugovori na levici.) To je vaše prepričanje, ki pa ni doka-•ano; dokazano je samo to, da niso znali niti voditelji jugoslovanske buržuazije niti Voditelji skrajne levice proletarijata, kako bi delali po prevratu. Priznavam, da je bilo ,veliko nadarjenih in rodoljubnih ljildl med takozvanim meščanskim blokom ki so de-. lallI pošteno Priznavam tudi, da je mnogo naših jugoslovanskih delavcev vstopilo iz Idealizma med komuniste. Toda mnogo naših delavcev pa je bilo od tujih agentov napeljanih in prisiljenih k vstopu v komunistične vrste z najhujšim terorizmom. Z bralujalno silo so ' -etali iz tovaren delavce, W niso prisegali na ideje onih, ki so prišli tertlata. Dropagatorjl diktature prole- a ^rJv*ce j,n nepoštenosti so se godile z b nr\r\ iina v*- Hanes se konča tragedija bn t « b0ra2,)ro skrajne levice. Zalibog r i » r1 tePeno tudi ono jugoslovansko ti mm? ni hnelo toliko predizobrazbe, ca m bilo o pravem času spoznalo, zakaj.je Demokratsko - radikalni blok in zakaj so Vse dosedanje vlade v vseh pokrajinah podpirale tuje elemente iz Madžarske in Nemške «vstrije, ki so zapeljavali naše delavce; jugoslovansko ljudstvo ni uvidelo, zakaj je blok 1. 1919. proglasili komunistično •tranko kot napredno stranko, s katero je treba koaiiratl In zakaj je ta blok naprej •azil obstoječe zakone ter podpiral tuje elemente, ki so prihajali k nam na kot idealni •astopniki komunizma, ampak kot plačani •senti Nemcev in Madžarov, da upropastijo •vobodo Jugoslovanov. (Poslanci iz cen-truma odhajajo iz .dvorane.) , Gospodje narodni poslanci! Kak6r vj-®hn, se gotovi gospodje bojijo resnice; pa hlč ne škodi. Ko smo ml opozarjali na eni Strani navzgor, da se s takim vladanjem in • takim postopanjem ne bodo uredile raz-tnere v naši državi in ko smo na drugi •trani šli med našo jugoslovansko delavstvo in mu rekli, da smo se po sto- in stoletnemu robstvu osvobodili Izpod tujega Jarma in da je sedaj dolžnost delavstva, da > novo državo in naše ujedlnjenje prizna 1 da se mora poštenim potom boriti za ../ojo pravico in soustanavljatl to državo, ‘ nas proglasili od zgoraj za protidržavne ali n. „ c 18 s°VažTike države, od spo- as* wn frontah, navzgor In navzdol c p tektno proglasilo, da le narodni? “J! di‘ mogočega, ampak da |e Int.™ « n ljene, napraviti ž njim kak arangement, če vidijo, da bi se dalo pri tem kaj zaslužiti. Pri tem se hočem ozreti na naše ožje slovenske razmere. Pri nas Imamo stranke, ki smatrajo vsakega, ki bi se drznil drugače misliti, nego one pišejo v svojem časopislu, za protldržavnl element In ki so prišle po dveh letih vlade tako daleč, da se poslu-žujelo po Svojih listih celo denuncljacij. Abstrahiram od vsega tega in rečem samo eno: tudi denuncijaclje ne bodo pomagale. Kmalu bo konec temu gospodarstvu. Slovenski del jugoslovanskega naroda pa »I bo dobro zapomnil, koga le imel prva leta svole svobode na krmilu. . Gospod predgovornik, zastopnik komunistične stranke le utemeljeval neopravičenost predloga, ki ga le stavi! tmunitetnl odbor, da nal se namreč predajo sodišču vsi komunistični poslanci, ker so zapleteni v atentat Utemeljeval je to ne strogo po zakonu, pač pa po Izkušnjah, ki jih ima kot dolgoletni državljan oziroma kot sin jugoslovanskega naroda, ki ga predstavlja ta skupščina. Ne morem misliti, da bi se tukajšnji centrum spozabil- tako daleč, da bi izkoriščal novi, zaščitni zakon in tudi popolnoma nedolžne ljudi tiral pred sodišče oziroma jih dal obsoditi. Na drugi strani pa tudi ne morem priznati pravilnosti onim protidokazom, ki lih le gospod predgovornik poudarjal. Stranka, kot taka le imela In ima še svoj program, k! zanika obstoieči družabni red in hoče doseči preobrat z nasillerrt. Jaz som že enkrat rekel, da je stopilo v to strnnko lako veliko poštenih in Idealnih jugoslovanskih ljudlj. ki so bili prepričani, da se da samo potom revoluclie odpomočl celokupnemu Jugoslovanskemu delavstvu od strani meščanskih kapitalističnih strank. Prepričan ,$em torej, da le stonilo jako veliko idealnih ljudlj v to stranko. Ne razumem pa . enega, zakaj tl ljudje niso pravočasno preu-strojlll taktike svoje stranke. Ce so res idealni in pošteni, potem bi oni morali sami zahtevati, da se vsi osumljenci predado sodišču. da se tako lahko Izkaže, kdo ie kriv in kdo ne. To bi bilo naUrnše zadoščenie vsem onim poštenim voditeljem In pristašem komunistične stranke, ki so stopili v to stranko iz idealizma, da pomagajo pri konsolidaciji razmer v naši državi, in najboljše zadoščenie napram nasilju od strani meščanskega bloka. To je moje mišljenje, ki Vam ga povem, gospodje s skrajne levice, čisto odkrito, kakor sem Vam ga povedal pred leti, ko ste propagirali po Sloveniji in celi naši državi svoje prevratne idefe ln zapeljavali naše delavstvo z nelzpoljnllvlml obliubaml. Tb je greh nad |ugos!oyansklm delavskim ljudstvom. To jugoslovansko ljudstvo bo radi tega gospodarsko In socijalno močno trpelo, ker ste ga z frazami vrgli na stranpota. Prav tako sem tudi prepričan ... Predsednik dr: Ivan Ribar: Gospodlne poslaniče. Slobodan sam Vas upozorltl, da vreme Vašeg govora Ističe. Poslanec Ivan Dertič: Prav tako sem tudi prepričan, da se bo meščanski blok dobro premislil, preden bo skušal izrabljati novi zakon za absolutizem In reakcio-narstvo in mojam ob tej priliki z vsem pov-darkom svariti pred tako blodnjo. Veliko se ie grešilo. Meščanske stranke so se izgovarjale. da se mora grfešltl, ker zakoni Koli-dirajo ln ker nimamo ustave. Sedal le ustava tu in lugoslovansko ljudstvo pričakuje, da bo , jugoslovanska , v|ada spoštovala zakone, da bo predvsem zahtevala, da ministri spoštujejo zakone, vladafo po zakonih in ne proti zakonom. Ako se bo to zgodilo, potem sem prepričan, da Jugoslavija, oziroma jugoslovansko ljudstvo ne bo prišlo več v položaj, da bi se motalo boriti proti delavstvu, ki bi hotelo nasilnim potom razrušiti to. kar se ie Izvršilo z ujedtnlenjem troimenega naroda. Dijaške štipendije. Da bi se pravilno in v soglasju s stvarnimi državnimi potrebami uredilo vprašanje o podnlranlh dijakih (.štipendistih) v inozemstvu, vprašanle, s katerim so v zvezi, bodisi veliki državni Izdatki bodisi odtok tule valute Iz države, le glasom razpisa ministrstva prosvete z dne 20. julija 1921 V. N. št 2163 ministrski svet sklenil naslednie: • ■ 1. Do nadallnega ukrepa se bodo pošiljali na tuja vseučlliišča podpirani dijaki samo za one naučne stroke, ki niso zastopane na vseučiliščih v kraljevini: 2. nove štipendije se dajo tudi dijakom naših vseučilišč, ki so rtauke dovršili, (diplomiranim), v svrho. nadaljnega izpopolnjevanja študij. Ti golencl se bodo pošiljali le v Izjemnih slučajih po proračunski možnosti na predlog poedinih vseučilišč. Te štipendije bo podeljevalo ministrstvo prosvete: 3. do dovršenih Studi) ostnnelo medi-cincl, veterinarii, tehniki vseh panog, dijaki Industrijske kemije, dijaki ekspertne akademije. dijaki živili jezikov, dijaki »ecolč centrale«, montanlstlkc, konservatorija In umetnostne akademije; dijaki ostalih fakultet pa le ako Imajo samo M leto dni do dovršitve: 4. od vseh podpiranih dijakov ln njihovih staršev (varuhov) se vzame obveza, da bodo po dovršenih študijah služili državi tolko let, kolkor let so bili štipendisti (ali pa bodo vrnili štipendijo z zakonitimi obrestmi): 5. dijaki Izgube štipendijo: a) ako se ne prijavijo pravočasno k Izpitu ali se prijavijo in izostanejo: b) ako se ne udeležujejo redno predavani in ostalih praktičnih val; c) ako ne predlože potrdila, da so kolo-kvirall h svojih predmetov, ako bi V tem roku ne Imeli polagati nlkakšnlh Izpitov: č) ako padejo pri Izpitu; d) ako se nedostojno vedejo ali proglašajo načela, ki so, protlvna družabnemu n državnemu redu; 6. dijaku se more podaljšati vžlvanje štipendije, ako le nadel pri izpitu, kadar šolska oblast to predlaga, ker se je uverilo pri pristojni vseučiliški oblasti, da 1« redno obiskoval predavanja (praktlčpe va|e) In bil marljiv ali da je bil tekom tega semestra resno bolan. Podaljšanie se more dovoliti samo enkrat tekom študij; 7. dijaku se more povrniti .štipendij?, ako le na svoje stroške položil izpit, radi katerega je izgub!! štipendijo. Ta vrnitev se more dovoliti samo enkrat In vella od dneva položenja Izpita; 8. štipendije sp Izenačijo; 9. proračuni pokrajinskih vlad za Štipendije se preneso na ministrstvo prosvete. ki bo v prihodnjem šolskem letu skrbelo za vse podpirane dijake v inozemstvu. Poverjeništvo za uk in bogočastje daje ta sktop, ministrskega sveta na znanje. Dijakom je prosto dano, da vlože svoje prošnje pri dijaški zadrugi (n. pr. na Dunaju, Pragi itd.), pri kateri so včlanjeni, ali pa naravnost pri poverjeništvu za uk in bogočastje, kjer naj vlože prošnje tudi oni, ki niso včlanjeni pri nobeni dijaški zadrugi, Prošnje uaj bodo pravilno opremljene 3 študijskimi izpričevali in družinskim in premoženjskim izkazom. Vse prošnje se morajo Izročiti poverjeništvu za uk In bogočastje v Ljublj.nl vsaj do 20. avgusta 1921. Drobiž. * Ločitev radi razkošja. Nedavno sta stala pred londonskim sodščem angleški častnik In holandska gospa, ki sta zahtevala ločitev zakona. Pravzaprav je to zahteval on In sicer radi neprimernega razkošja — posedovala je ničmani ko 50 klobukov; kupila sl Je brez njegove vednosti kožuh za 4000 funtov in nosila spodnjo obleko, jci je veljala najmanj 15 funtov. Razkošna dama je razpolagala z 25 kožuhi, 88 oblekami In 114 pari svilenih nogavic. * Minister v. Prauendorfer — ponore-levalec denarla. Odstop bivšega bavarskega ministra Prauendorferja se v nemških l!st(jl kaj čudno utemeljuje. Minister je bale ponarejeval zlatnike, ki veljajo za največjo rariteto In ki 'ih je le v malem številu v privatni'posesti. Kaj ga le k temu napotilo, hj znano, sumi pa se, da ljubezen do lepe dame. ki ie pa hotela z ministrovo osebO priti tudi do denarjev. Razkrinkal ga je ravnatelj berlinskega denarnega zavoda. * Politični vlom pri — Cadorni. Angleški list) javljalo iz Rima, da so neznani zlikovci vlomili pri bivšem Italijanskem vrhovnem vojnem poveljniku Cadorni z očlvidnim namenom, da mu odnesejo važne vojaške listine. Ker se to ni posrečilo, so se zadovoljili z starimi redovi Cadornovegs očeta In unčill velik portret generala. * Stralk — slanikov. Norveški ribifl se nahajajo v težkem položaju. Lov na slanike je namreč zelo slab. • Celotni lovskf plen znaša letno 667.100 hkt, proti 1,073.635 hkt v minulem letu. Cena letošnjega lbva znaša približno 2:7 milijona kron, lanskega d. 27 milijonov. * Nalliulši potres zadnje dobe. Naj-hujši potres zadnje dobe Je bil 16. decembra 1920 na Kitajskem. Zahteval je 180.000 žrtev. Mesinski leta 1908 notira samo 100.000 žrtev in oni v Brit — Indiji 1. 1893, 150.000 žrtev. * Senzacilonalen umor v Plovdiva. V Plovdivu je bil v noči od 14. na 15. julija ubit neki Francoz, ki se je vračal s francoske narodne zabave. Nekaj ljudi je streljalo zelo močno nanj. Do danes niso ujeli nobenega zločinca. »Temps« je mnenja, da gre za političen zločin. Umorjeni je trgovec Rournanier. bivši častnik v armadi, ki J« branih bolgarske interese napram grškim. Sumi se. da je to bila — ali grška osveta — ali pa akelia komunistov, da lzzovbjo nemire. * Dama s tisoč toaletami. Neka Angležinja. Mrs. Smith \Vilkinson Iz Nottinghama |e vzbudila velikansko pozornost med ParIŽankaml. Pravilo ji »dama s tisoč toaletami«, četudi lih nima tisoč jih ima gotovo več stotin. Tudi klobuke Ima raznovrstne, med njimi enega, vrednega 10.000 frankov. Koplle se vedno v zlati banji. * Mala pustolovka. V Trstu živi dekletce treh let. Bila je že 11 krat pripeljana domov, toda še vedno uhaja. Oče II je dal krog vratu medaljon s prošnjo, da če jo kdo najde, nal lo pripelje domov. Ko se jo privede domov.' se smeje In pripravlja na nova Izprehode. ' * Kako se zabava D'Annanzio. Gabriele IVAnmm/.io stanuje v mestu Gardone ob Gardskem jezeru. Daroval je^ 30.000 lir za internacljonalnl aviatski meeting, ki naj sc vrši od 16.—25. septembra t. 1. ob Imenovanem jezeru. Tekmovali bodo eroplanl vseh modelov. Čudno je pač to, da more D’Annunz!o darovati sedaj kar 30.000 lir za meeting. ko prej ni mr" 1 plačr niti kro» inča ... Tcmpora Mutantur .. - Niso jim mar bili hlevi, ne polja, Je ne-čimernost hiše, bahavost, zapravljivost in greh. — In četrti moj gospodar, oče tvoj, je tudi od teh, ki so bili po svetu. Saj ne rečem, je priden, je dober in pije ga rad, a starih let le ne učaka;’preživim ga gotovo in še tebe dočakani. Da, da, tri gospodarje, tri rodove sem preživel; pretrpel devetdeset let. Vse je pomrlo, le gruda ostala je kakor je bila. Glej, nikjer nisem bil, svoj živ dan še ne. Naj tej grudi sem zrasel kot hlapec, trda je bila, a ni bila moja in nikdar ne bo, pa ljubil sem jo bolj kot gospodar, kot sinovi, in zato me nikamor ni gnalo od nje. — In vojska je bila, razbila nam dom, a ni me pregnala s te jgrude. Seveda trpela sta ti in tvoj oče in vsi šte trpeli po svetu. Pohabilo vas je trpljenje, napori vam izmozgali kri in mozek, a bojim se, da vam je vojska razjedla tudi duha, otrovala vam srca, zamorila ljubezen do grude, do roda, veselje do dela vam ubila, do pluga, ubila vašo pesem v polju, vrisk vaš v gozdu, v goricah, v brdih. Bojim se, da boste trudni pospali, podlegli, pomrli, bojim se, da bo tujec požrl nam ta brda, to grudo, ki jo je danes posedel. Bojim se, da ne bo nikogar več na braniku in bo vihtel svoj bič nad njo vekomaj.« »Ne, ne, Tomaži« — Sli smo po svetu, v tujino:'učili smo se. Vidili smo greh in prevaro: očistile so se nase duše kot zlato v ognju; videli smo lepoto, veličanstvo: naslajala so se naša srca; šli smo v gorje in trpljenje: utrdili sjno se, ojeklenili; gledali grozo, zločine: izkresala so naša srca... In zdaj smo domd: pomlajeni in sveži kot mlad cvet v jutranji rosi, trdni in silni, v trplenju vzrasli, preizkušeni v ognju. Da, da, Tomaž, Ali si čul glas vpijoč, krik solzan, ▼ nebo pognan, krik ponižanih, razžaljenih, krik osleparjenih, z doma pregnanih; osveteželjnih? Ali si čul tisto noč glas skozi zobe škripaioč: »Smrt tujcem na tuji zemlji 1« Krik strašan, trgajoč se iz ogorčenih prsi fantov m mož, iz trpečih src mater, otrok, . . . Vidiš, Tomaž, to je ljubezen do grude, ljubezen do razdejanih domov. — Ali si čul prisego osvete. silno zakletev krvi mladih sinov, v šolo poslanih?« »Da, čul sem mladino, ki je pela pesem p vstajenju in o svobodi; čul sem trd krik iz noči, trši ko jeklo, ki ie sikal srdito, rotil o večnem sovraštvu, o silni osveti: čul sem glns mehak, milodoneČ, milejši kot zbor ne-beščanov, ki je pel o ljubezni, o večni zvestobi, pesem sem čul o hrepenenju in o pomladi — a moja patnet je stara, opešana, ne razumem več tega.« »Vjdiš, Tomaž, to je zrel rod, ki je pognal iz čiste in zdrave krvi svojih dedov, vzrasel na grudi, ki jo ljubi in brani, narod žilav, narod ponosen, v trpljenju očiščen, vreden življenja, vreden vstajenja.« »Razumem, razumem. Saj smo večno trp'e1i, za druge gnojili, za druge sejali. Ponižni smo bili in skromni: v besedi, v jedi in v oblačilu; najboljše, kar nam je gruda rodila, šlo je v mesto za tujce, za na6 je bil trd ov-senjak.« »Vem, vem, šlo je za tujce, a gruda ostala je naša, razumeš, Tomaž-: naša lastnina, naš up in naše hrepenenje.« »Večino smo se nečeaa bali in zopet nečesa pričakovali, po nečem hrepeneli, in vedeli nismo ne kako ne zakaj.« »Vidiš, Tomaž: sUznost je strah, a Hrepenenje je svoboda, vstajenje, Po svetu smo bili, siti, pijani, a hrepenenje nas je gnalo nazaj v domovino; gledali greh in prevaro: še bolj smb klicali po roistni grudi; trpeli, zrl? grozo, zločine: še bolj vzljubili zavetje to, mirni naš dom; ležali smo v stepah prostranih, brezkončnih: kako smo mrli od silnih želja po teh leliah domačih, po teh brdih pohlevnih; tičali smo v diviih čerčh med plazovi, zdihovali zapuščeni in bedni: kako je iečnlo v nas hrepenenje po grudi domači, kako smo' trepetali ob mislih teh sladkih in daljnih . . . Ah, in naši lesovi in niih bogati zakladi! kdo jih pozna in kdo jih razume njih tajnostni čar, njih veličastno prostranost. Visoka debla: 'steber ob stebru, kljubujoča viharjem, kljubujoča zločest-nim namenom razsrjenih trum. Kdo čuje tajno šumenje lesov, šelestenje oriakov, pripovedke osivelih' starčkov: kako je btlo nekoč, ko so Živeli Še dedi, jih negovali, gojili . . .« »Pa, 'da, sadili smo jih, a danes so silni orjaki. Jaz sem sključen, pohleven, starec uvel, a lesovi so silni in trdi. Le pojdi, fante, v noči temni, ob uri duhov skozi goščavo teH debel — in sesedel se boš: strahovi vstajajo iz prepadov, grozne pošasti pleiajo v vrhove, > zdihujejo, ječijo; črne sence se pomikajo molče in počasi, i* njih pa svetijo svetle oči pošastno, prodirajoče; a iz daljave narašča rjovenje lačne zverjadi. Ali če greš kadar treska vihar: kako lomi v vrhovju, razsaja, tuli, ječi, da pretresa mpzek m kosti. Ob solnčnem dnevu so naši lesovi raj-skodivni, zapeljivi: ob jutranji zon drviš zkozi goščavo zadivljen, vesel, neprestano drviš v svojo smer, a pod noč omagaš truden in zmeden kraj divjih' prepadov, kraj neznanih pečin. Gozd ti j« zmed«! čili in »met. ukanil te je, da si ves dan taval v tuje smeri in nazadnje omagal truden, bolati. Mene ni zmedel, ker ga poznam, ker sem ga sadil in gnojil. Potem pa te lehe med gozdom, lazi prostrani: ej, to je veselje ob košnji, ko doni pesem in vrisk skozi solnčne lehe v temnto goščavo . . .<• »Zdaj pa ta polja, ta brda! Z nami cvetejo, z nami živijo. V brdih se vije trta v trto, v polju zajeda se njiva v njivo: rdeča, zelena, rumena in bela; v yrhovih šibi se bogato drevo dreves visoko, košato, nizko in žlahtno; za drevjem pa dom. V nasadih, grfedicah brstijo cvetovi, dehtijo, rdeči in beli, dekleta drhtijo po čisti ljubavi . . . Vidiš, Tomaž, in sve to je naše!« »Naše je bilo: lesovi in brda lil polja, z našim znojem gojena, Kn°jf' na. Vem, da ste mrli v tujini ob mislih na grudo domačo, kako ste ječali vsi strti in bedni. A jaz nisem mrl se in nisem si želel še smrti. Na starost pa me potrla je tuga in žalost, v prsih se mi naselil je gnev: sleparji, goljufi, zločini! Oropali so nam grudo, požrli z našo krvjo pognojeno! In zdaj smo končani, pahnjeni v večno pro« past.« _ . ' . >Ne, ne, Tomaži Cul si pesem mia* djne.in sveto zakleto sinov-hajdukov žilavih in mladih: večno borenje in delo in večna zvestoba!« »Do koga?« »Do rodal« »In večno borenje?« »Za grudo, za spas!« »Zahvaljena, mladež, in blagoslovljen sad tvojih dejanj in naporov! Vse življenje sem trpel in čakal, nisem dočakal lepših dni, ki pa bodo dodeljeni tebi, mladež, če boš trda, jeklena ...« In solze so se udrle Tomažu po ■e* IVAN ZOREC; % Med Srbi. (Popotni zapiski.) Efila 'je izobražena gospa, ljubezniva, zgovorna, pa ne vsiljiva, prav kratko* časna in nič domišljava in-zapeta kakor je na potovanju marsikatera dama, ki si milostno da streči In ne zna ust odpreti, še za hvalo lepo ne. Med zanimivim pogovorom je prav prijetno minevala dolga vožnja po slikoviti deželi, ki mi je že od prej znana. Lepa gospa mi Je pravila prav zanimive stvari iz družinskega in verskega življenja Židov. »Te nate žlde otiranja,, je 'dejala In se je nasmehnila, jaz pa tudi. »Jaz sem namreč Židinja,. Je dostavila. ; »Vem, gospa,, mi je uilo. ‘ »Kako veste?« »Jako — vem.« ' '' . »Zanimiva Prosim, kB »me«" tudi laz kak židovski znak?« v »Narobe, gospa. Vas sem, 8e le tiočete govoriti o tem, spoznal žela, ko Ste s hčerko začeli govoriti španjolsko.* Tako sem se ji spretno umeknil, ker kajpa nisem mogel povedati, da vohata žida že na sto korakav. »Ali znate Ipanjolsko?* »Ne; ali idiom jezika \poznam.« 7 »Naše špaiijoisko je pravzaprav žargon, ki ga Španec težko razume.«' »Vem tudi fo.« i»In tudi žargon, nai židovski žargon nas obranja in je takorekoč nai materinski jezik.. »Da, žilavi sle in odporni. Toliko stoletij ste že tu, a vendar niste zavrgli svojega jezika, ki ste ga prinesli s seboj.« »Ponosni Človek nikdar ne zataji fVojfega jezika; tudi vere ne.« »AH mislite, gospa, da n« til mogli kedaj prevzeti jezika naroda, med katerim živite? Reciva, zdaj v. Jugoslaviji?« »O, nikoli! Kakor se pravi, en Žid M odreče svoji verir tako se tudi svojemu žargonu ne bo odpovedal. Eno in drugo je njegova svetinja. Brez nje ni yeč lid, ni več naš. Spomnil sem se tistih »robskiti duš«, ti se trudijo, da bi slovensko pleme zatajilo samo sebe in se prav Pb nepotrebnem''zamešalo. »In vendar slišimo, da se marsikdo Pokristjani.« »Iz špekulativnih' vzrokov; tudi ime si da prenareditL Vendar ostane židovska čut tudi takemu odpadniku. Nam se zdi smešno, da se daste slepiti g takimi zunanjostmi.« »Tudi jaz zaničujem take odpadnike.« »Zdaj je nastopila spet doba odpadnikov. Pravoslavje je moda, Id .vleče za enkrat katolike, ne judov. Tudi iz špekulativnih vzrokov. Saj razumete?« »Razumem. Ali so tudi politični vzroki, morda pretirani narodnostni la rodoljubni nagibi, kakor slišim.« »Vera zaradi politike ni nobena vera. V našo vero se ne more nihče vriniti. Spreobrnjencev ne maramo. Spreobrnjenci so bili vselej najslabši značaji. Odpadnik je odpadnik. Samo slabo odpada.« »To le res. —* Kal pa, če se Židinja poroči s kristjanom; ali jo tudi obsojate?« »Izključimo Jo ta izbrišemo Iz svojega spomina. Za nas Je ni več.« »In narobe: — če žid vzame kristjanko?« »Ravno taka Pleme se ne sme mešati, pravijo naši možje. Naša vera to P*epm*duja« »To Je zelo stroga vera.« »Najstrožja, mislim, kar jlti sploh Je.« »Kaj pa ljubezen? Pravijo, da ljubezen ae pozna meji« »Najprej vera, potem ljubezen. Brez vere ni ljubezni.« »Ta je huda, ae zamerite.« »la dostikrat nemogoča,« se le gospa zasmejala. »Ali kakor je neumna, je mogoča, kakor je pač mogoča, sama zaradi verske zagrizenosti.« Povedala mi je več žalostnih slučajev, Id so nastali, ker si Je sree lastilo svojih pravim V Zenici so vstopili dva motiame-daaca la star Žid ta prisedli v najin predel Žid je mejo lepo sopotnico takoj »zavohal« ta je začel govoriti s njo ipanjolsko. Ko jo slišal, kdo sem jaz, je poskočil ta so ml globoko prikloniL »E, Beg pravični, Slovenija, to je krasna dežela,« se ml je prikupoval. Ce pridete kdaj v Travnik, prosim, počastite me s svojim obiskom.« Zdaj sta postala pozorna tudi oba »Torka«. Primaknila Sta svoji ofeseni glavi ta sta se vtikala v pogovor. Starejši je segel po tobačnico in me je prosil, da bi si zmotal dgsreto iz njegovega tobaka. Potlej mu je vprašal po zdravju, da sva mogla govoriti tudi o tem, kam potujem. In govorila sva kakor bi bita že stara, stara znanca. Mohamedand so večjidel zelo pri-iasni, selo vljudni ljudje. Najbolj zgovoren je bil žid. Pripovedoval Je, da je več let živel v Palestini. »Pa ste se Izselili? Saj sem slišal o nekem gibanju, da bi Židje zopet dobili Palestino.« »Da, ali tisti, Id vodijo to gibanje, še slišati nočejo, da bi zapustili Evropo. Kajti tudi v tem je luč, ki ima globoko senco. Jaz zase Imam Palestine dosti« »Seveda, tam jlti ni, Id M se dali iz kože devati,« sem v mislih ugenlL 2ivo ta lepo nam je pravil e modrosti mohamedanskih sodnikov. »Tu imamo paragrafe, tam sodijo z razumom.« »Da, dal« rIk živahno pritrdila mo-bamcdanca. »Sodnik.« le pripovedoval, »le poklical predse ženo, ki ji je zaradi nekega zločina na smrt obsodil moža, sina ta brata in ji je razodel da hoče enega pomilostiti, žena naj sama določi do-tičnega. — Kaj pravite, katerega je rešila: moža, sina ali brata?« »Moža seveda,« je vzkliknila Židinje. »Nel« »To Je težko reči« sta dejala mo-hamedanca ta sta se zagledala v tla. »A kaj pravite vi?« je vprašal mene. »Cs M bila to slovenska mati in ji ne bi is obupa počilo srce, ker ne more rešiti vseh treh, hi bila določila sina.« »A turška mati je dejala takole: Moža dobim, sina še lahko rodim, a brata — kdo mi ga povrre?« »Torej je rešila brata?« sc je zgrozila Židinja. »Brata, da.« »To Je ženska: nikdar ne veš, kam omahne, če mora sama hoditi!« je potrdil starejši mohamedanec. »Da. — Sultan je poslal po bega, da mu vzame glavo, ker je nekaj pregrešil. Beg torej — kaj Je hotel drugo? —• uredi svoje stvari, pripravi se za daljno pot ln se poslovi od svoje žene: — Grem in se ne vrnem; sultan mi vzame glavo. — Zena ga nekaj časa gleda, zamisli se ta nazadnje pravi: — Blagor tebi, Carigrad boš videl! Vse se dobi tam. Prinesi mi par nogavic za spomin! — — Kaj ne sliši:, 'da mi bo sultan vzel glavo? — Pa Uti pošlji preden ti jo vzame. Beg zmaje glavo, zasede konja ta pride pred sultana. — Ali veš, zakaj sem te dal poklicati? Je dejal veliki gospod ta si je dal prižgati čibuk. — Vem: da tl dam glava 'Ali takoj to ne bo šlo. — Pes! ie zarenčal sultan. —• Kako se 'drzneš? , — Kizmet, gospodari Glej, žena mi je naročila, da ji prinesem jfer nogavic za spomin na Carigrad. A če mi vzameš glavo, je rekla, naj jih pošljem, preden me obglaviš. — Zdaj vidiš gospodar silni kako je. Sultan se zagleda predse ta se nasmehne: — Ne vzamem ti glav«, vzela ti jo je že žena. Pojdi, da ti vzame še tvoje uemoško življenje, ker trpiš tako ženo v svojem domu! Pojdi! »Sultan je lahko tako govoril« se je smehljala Židinja, »ker je bil sultan ta je imel dosti žen. Židu so se svetile male, Žive oči ko je videl, kako napeto smo ga poslušali. Zadovoljno si Je gladil brado in nas Je gledal.__________________________(Dalje.) Za naša letovišča. »Jugoslavija« je prinesla pred kratkim pozornosti vreden članek »Iz naših letovišč«, Govori pa v glavnem o Bledu, kjer je letos že nekaj gostov od lani. — Pravi, da pred vojno so tvorili glavni del gostov Dunajčanje in Median, ki so plačali vsako ceno, ki so jo Blejci sahtevalL Lansko sezijo so Ju-gosioveni ie kolikortoliko napolniti Bled, a letos jih že ai vet Torej na«a-dovanje. Verjetno je, 'da vsporadno s splošnim blagostanjem v državi, posebno pa s propadanjem trgovine, bo padalo tudi število gostov po naaiK letoviščih. Kaj torej storiti? — V »Trgovinskem Glasniku« sem čital podoben dopis iz Rogaške Slatine. Kaj bi šele bilo, da imamo v svojih rokah še koroška je-saral Odkod gostje za toliko letovišč? Pomenimo se o tej važni stvari prav odkritosrčno in brez predsodkov, pa tudi brea domišljavosti o. svojem bogastvu in svojih močeh. Ko je končala svetovna vojna, smo ostali Jugoslovani v prvi vrsti še vedno pod vplivi vojne in njenih' vzrokov: sovraštvo smo gojili sistematski naprej in obkrožili Jugoslavijo s kitajskim zidom, češ: mi smo bogati, in lahko piskamo na ves svet in živimo sami zase in sami iz sebe. — To pa je najusodnejša zmota povojnega stoletja! Jugoslavija je res bogata, po naravi zelo bogata dežela. Francoski ekspert, ki je obhodil našo državo in podal francoski vladi obširno poročijo o naši bodočnosti, je dejal: »Ta dežela je po svojih naravnih krasotah, po naravnem bogastvu tako močna itd., da je he morejo uničiti vsi m ......, ki jo vladajo«. Se non e .vero, e ben trovato, Ali kdaj bomo znali izkoristiti ta naravna bogastva! Gotovo potečejo desetletja za desetletjem, predno st! osamosvojimo v toliko, da bomo mogli sami skrbeti vsaj za večino svojih potreb. Do takrat pa smo navezani na inostranstvo, pred vsem na svoje sosede. Bila je torej usodna zmota, kajti ob vsaki priliki in nepriliki sovraštvo, preziranje tem sosedom, zapirati vrata pred njimi in poditi od naših tržišč in tudi — letovišč. Danes smo svobodna 'država in svoja letovišča moramo urediti tako, da nam nihče, pa bodi kdorkoli in v kolikoršnem številu, ne more kvariti našega narodnega in državnega lica. Zato je naravnost blaznost in zločitl pirati prejšnjim tujim gostom prihod na Bled, v Bohinj, v Rogaško Slatino itd. Tako se je 'delalo sistematično, saj v take namene n. pr. Avstrijec ni mogel dobiti vizuma in dovoljenja za veččasno bivanj* v Sloveniji. iRoglejmo pametne Cehe! y tistih časih' ko smo morali med Spiljem in Ebrenhausnora peš hoditi, ker je jugoslovanska kratkovidnost ustavila ves železniški promet, v tistih časih, ko mož ni mogel pisati dopisnice evoji rodbini, ki je živela v Avstriji (ker v Jugoslaviji ni bilo stanovanja za njo) — v tistih časih že so Cehi v najlepši slogi z Avstrici uredili kopališke vlake med Dunajem in Karlovimi Vari itd. Vsa češka kopališča so poskrbela, da bodo n. pr, dunajski gostje isto tako lepo sprejeti, kakor prejšnje čase. In tudi za reklamo in druge potne udobnosti so Cehi poskrbeli na Dunaju. — Tudi Slovaška ima več kopališč in letovišč, ki morajo dobiti goste iz prejšnjih časov, ako se hočejo vdržati. In zato vidite na Dunaju in po nemških krajih reklamne lepake in spise za ta čeikoslovenka podjetja — ne da jih kdo odstranjuje ta da kdo dela ovir* za potovanje v one kraje. In da se potovanje v one kraje z Dunaja olajša, je češka vlada dovolila, da stranke dobe češki potni vizum kar v prodajalni voznih listkov — na kratko brez težave in brez zamude časa I Tako daleč se trudi češka vlada, da pridobi goste z Dunaja. Dopisnik z Bleda je v veliki zmoti, ko pravi, da je morda treba narediti križ čez Dunajčane tudi zaradi tega, ker bi s svojo slabo valuto ne mogli več tako izhajati, kakor prejšnja leta. Na Dunaju je nakopičenega še veliko več bogastva nego v predvoj- nih' časili. Samo razdeljno je to bogastvo precej drugače. Toda za nasi ne prihaja mnogo v poštev nova delitev bogastva. Jaz trdim z vso gotovostjo, da bi mogli v velikem delu pridobiti to precej internncijonalno bogastvo za naša letovišča, samo ako bi bili mi — hoteli. Seveda z batinami ne pridobimo nikogar! — Kaj pa bi škodovalo n. pr. našim Blejcem, ako bi imeli nekaj sto gostov z Dunaja, katerim bi po nemško pobrali nekaj sto-tisočakov — Dunajčani bi se. vrnili domov zadovoljni, delali reklamo .za prihodnje leto, češ: kako dobro in ljubeznivo so bili sprejeti v tej toliko obrekovani Jugoslaviji — a Bled bi ostal isto tako slovenski, kakoršen je zdaj. — Cehi to razumejo, a zdi se, da se od Cehov najbolj pametnih stvari nočemo učiti! Zdaj vozijo med Dunajem in Cehoslovaško redni brzovlaki s štirih kolodvorov: Franc-Jožefovega, seve- rozapadnega. severnega in vstočnega —r in poleg teh še trikrat, na teden kopališki vlaki (Biiderzuge) do Karlo-vych Var. Kopališki vlaki so vedno v naprej razprodani. V čeških kopališčih je vse polno gostov. Danes v, KarlovyCh Varih ne dobite sobe v hotelih in penzijah. — Tako so znali Cehi skrbeti za svoja kopališča! In mi? Ako je še mogoče popraviti storjene grehe, bo treba v bodoče postaviti se na bolj vzvišeno stališče > splošnega vidika edino pravilno. Kakor, je gospodarski usodno, ako vse vino doma popijemo, vse doma ppjemo itd., tako je napačno, ako hočemo mi sami vzdrževati svoja letovišča! Denar naj pride k nam od zunaj, le s tem se moremo gospodarsko okrepiti. Pri takem delu pač ne smemo gledati, kdo je, ki nam denar prinese: dovolj bodi, da se pri nas dostojnd vede in zopet lepo v miru odide, ko je pustil pri nas del svojih prihrankov. — Vsako drugačno ravnanje je smešen izrodek tujega nam šovinizma! Drugače, kažimo svoj narodni ponos, svojo narodno zavest in varujmo nedotakljivo .čast svoje lepe države! Deželna zveza za tujski promet, ali kakorkoli se že zdaj imenuje, ima pred seboj hvaležno polje. Tej zvezi je bil desetleja voditelj in oče g. dr. Val. Krisper. Poznam njegovo delo! Kako neutrudno je deloval za povzdi-go tujskega prometa in kako lepe načrte ji imel za bodočnost. Ali isto tako vem, da je to mož svetovnega poleta, ki je dobro vedel, da v mednarodnem prometu ne sme biti nerodnega šovinizma, ki nas povsod samo osmeši in oškoduje. Zakaj njega ne vf-dim več v tej organizaciji? — No zato pa gre tako, kakor pač gre ! Najbol-še delavce čez prag —• pa bo srečna Jugoslavija. A. G. Michčl Zevaco: ..NOSTRADAMUS." »Ali je dokazano, sire, da je tat človek res poizkusil rešiti mojega nesrečnega, brata? To bi trebalo šele dognati. Gotovo je samo dejstvo, da je odstranil iz sobe, kjer je umiral nesrečni Franc, vse druge Utidi lp je celo zdravnikom zabranll izvrševati svooj dolžnost; sam je ostal z bolnikom, dokler ni smrt opravila svojega dela. V mojih očeh, sire, ln v očeh marsikoga drugega ni ta človek nikak rešitelj. Z Vso gotovostjo ga smatram za sleparja, ako ni celo sokrivec.« Franc I. se je dbrnll proti Np-stradamu in zarohnel: »Kaj imate odgovoriti?. Na 'dan »Ničesar, pravite? Pazite sel« »Ničesar,« je ponovil Nostradamus. Katarina se je nasmehnila# Ta mladi mož je bil priča Francovih zadnjh trenutkov. Utegnil je potemtakem vedeti kaj nevarnega. Za vsak slučaj je bilo bolje, odkrižati se ga. Henri je brezbrižno prisostvoval prizoru; v vsem, kar je govoril, je ubogal samo na\pdiia svoje žene. »Pazite,« je ponovil kralj. »To je bila jasna obtožba. Poklical sem vas z namenom rešiti vas. Toda Iz vašega moranja sledi, da sami prizna' vate upravičenost sumnje.« Nostradanalfc. je molčal. »Odvedite taiei!« je kriknil Franc I. z besnim glasom, »še jutri naj ga sodijo zaradi čarodejstva!...« »Sire, je izpregovoril Henri, »ako doyolite. hočem jaz voditi preiskavo. Smrt mojega brata kriči po osveti. Nikomur razen sebe samega ne privoščim naloge, utolažiti z neizprosno pravičnostjo vaše ln svoje gorje.« »Stori tako, sin moj,« je velel kralj z ganjenim glasom. Henri ja dvignil glavo. In tisti trenutek sO je srečal njegov pogled z Nostradamovlm; prebledel je in pobesil očL Kaj je videl v tem plamenečem pogledu? Kaj je čital na tem obrazu, Id se je zdel obdan z glorio skrivnostne bliskavice?... Kdo ve?... Umeknil se Je,. Iztegnil roko In zajecljal: »Odvedite tega človeka! Moj je!« »Kam naj ga peljemo?« Je vprašal poveljnik straže. »V zapore papeškega dvorca!« je odgovoril Henri. Kraljev tabor je stal do dve milji od Avignona. Nostradama so vlekli iz šotora ln ga pehnili v jetnlški voz. ki je nemudoma oddrdral. Cetvorica stražnikov je spet zavzela svoje .sedeže, godrnjaje nad nepričakovanim trudom ln iztresaje svoj gnev s psovkami In brcami nad jetnikom. Nostradamus jih ni slišal. Bil je ves izpremenjen. Srečanje s Henrijem, ž njim, ki se mu je vdala Marija, je bilo vzdramilo njegove moči. Vihar sovraštva mu je divjal v duši, ki je hlepela po osveti. Hotel le živeti! Hotel je biti prosti Dva stražnika sta mu sedela nasproti, tretji na njegovi levici, četrti na desni strani. Vsi štirje so bili surovi vojniki, arkebuzirji. ki so vedeli samo, da morajo na mestu ubiti jetnika, če bi poizkusil uiti. Razgo-varjall so se med seboj. »Brabant* Brabansona nam manjkal« je rekel zdajci eden Izmed njih. Nostradamus se je zdrznil. Njegov izvrstni spomin še ni bil pozabil besed, ki jih je izpregovoril prestolonaslednik Franc na smrtni postelji. Brabant Brabanson! Ta človek je vedel, kaj se je zgodilo s Henrljevim ln Marijinim sinom! »To vam je jahač in desetnik, da ga je veselje gledati! Dobro se je klati ob njegovi strani, dobro je piti ž njimi Hudiča, kje neki utegne biti zdaj? Meni se vidi... ah!.., menda...-—-—« Vojnik, ki je pravkar še govoril, Je zdajci umolknil; glava mu je padla na prsi. . , »Ohe, tovariš!« je kriknil sosed in ga stresel za ramena. »Spati v kraljevi službi! Da je Brabant navzoč, bi ti porinil meč v trebuh. Zbudi se, tristo hudičev!« Ostala dva sta se zagrohotala. Mož je bil padel nenadoma v tako globoko spanje, da ga je tovariš nehal tresti in se je naslonil v kot, godrnjaje: . , »Mrha si je privoščil dober po-* žirek, ne da bi ga bil razdelil z nami tremi. Ah, če bi vedel, da je ras tako, to bi mu dal! Tako bi ga... pri moji duši... joj, kako se mi..« dremlje... -----« In že je smrčal tudi on; stražarja, ki sta še čula, sta se zagrohotala iz-nova. Bila sta tista dva, ki sta sedela jetniku na desnici In levici. »Vrag naj me vzame!« je rekel levi arkebuzir, »to ti je sreča, da smo še daleč od mesta. Pijanca se bosta vsaj prespala!« Nostradamus se je obrnil k njemu ter mu pogledal v oči. Mož je osupnil in si potegnil z roko preko čela. Nostradamus je trenil z ustnicami. NJe-, gox pogled se je zarij vojniku x zre* nice kakor dvoje ostrih bodal... Arkebuzir se je zvrnil vznak, z zaprtimi očmi ln odprtimi usti. Četrtega in zadnjega, ki Je sedel na jetnikovi desni strani, je popadla groza. Naglo spanje, ki je padlo tako bliskoma na vse tri tovariše, se mu je zdelo peklenska čarovnija. Jel se je križati in odmikati in je iztegnil roko proti vrvici, ki je bila privezana vozniku za komolec, hoteč mu dati znamenje, da naj ustavi voz. Nostradamus ga je ujel za roko; stisnil jo jS kakor z železnim primažem. Hkrati je velel: »Zaspite...« Stražnik je strahoma izbuljil oči. Hripav jek se je dvignil iz njegovega grla. »Spite!« je ponovil Nostradamus. Mož se je boril še paT hipov; nato je zaspal tudi on... Nostradama je obšla trenutna slabost. Četverni napor, ki mu ga je povzročilo uspavanje teh krepkih, nedovzetnih natur, je bil izčrpal njegove moči. Nekaj hipov je lovil sapo, oklepaje se z roko stvari, ki je visela desnemu stražniku ob boku. Bila je malone polna čutara. Nostradamus jo je dvignil do ust in jo izpraznil v dušku. Močna tekočina je razbičala njegove živce in mu ordečjla bledi obraz. Par trenutkov nato je odprl vrata kočije, obesil se na zadnji konec voza in se spustil na cesto... Ječa na kolesih pa Je drdrala dalje, odnašaje speče vojnlke s seboj. Nostradamus je ležal celo uro na travnati cesti, baš tam, kjer se je bil spustil z voza. Zrl je tjavendan, potapljaje še v strašno sanjarijo; žareči pogled mu je blodil med zvezdami, ki so se vrtile y globinah neba. Ali je izkušal čitati to neizmerno knjigo? Saj pravijo astrologi, da je zgodovina človeštva že naprej zapisana v plamenenju svetov, ki drevijo po svoji večni poti... Ali je iskal v teh nepoznanih svetovih skrivnosti svoje usode? Je li čakal krasne, tolažilne prikazni, da bi se mu pojavila v svetlobnem valovju, ki se je zibala nad njegovo glavo? ... Kdo ve? ... Njegova prijatelja, RoncheroUes ln Saint-Andrč, na katera je gradil vse svoje zaupanje, sta bila izdajalca, mrtva zanj. Mati, ki jo je tolikanj obožaval —< mrtva. Mrtva ona, ki jo je ljubil z vsemi silami svoje duše. In mrtev nedvomno tudi oče njegov ... Ob tej misli ga je prešinil trepet. Sklonil je glavo na prsi: čuteč vso težo razvalin nekdanje sreče, ki so ležale na njegovem srcu, se je bridko razjokal... . IV. Mrtvečeva oporoka. čez nekaj dni je dospel Nostradamus v Montpellier. Potoval je ponoči, dočlm je za dne počival v ka-' kem skrivališču: pil je vodo iz red-1 kih potokov, ki jih je srečaval spotoma In jedel, kar si je izprosil v kaki koči. V Montpellierju ga je čakal zadnji udarec. Oče je bil mrtev. Izprašal je starega služabnika, ki je varoval hišo: nato je primerjal dneve in je zadobil gotovost,, da bi bil dospel o pravem času in rešil očeta, ako ga ne bi bil fanatični menih zadržal v Tournonu. A Nostradamus je bil izkusil že toliko hudega.' da ga to novo gorje vsaj na videz id. pretreslo bogvekako. .(Dalje prlli.). 0s 50 prej A. Zanlk sinovi. Medič, Ralm Zail Tovarno ksmičaih io rudninskih bora ter lokov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: TTlerakl. Ljubljana. — Telefon 64. Emajlni laki. Pravi flrnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vso vrsto barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Foderweifl), Btrojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klqj, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. »MERAKL*. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! Ilarožajte in razširjajte Jugoslavijo!" M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walt er Martin y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz bla^a celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 to- s vornih aulomobilov. c.--1::1.1 Ljubljana, Maribor, Beograd, j Podružnice: Dunajska c.20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mlhajlova j 'tel. št. 470. tel. št. 133. ulica 3., Centrala: Ljubljana, Rimska ccsta 2. Zahvala. Vsem svojim cenj. naročnikom se za dosedanjo naklonjenost iskreno zahvaljujem r se v bodoče najtopleje priporočam, posebno ker mi bo rnogoče željam cenj. naročnikov v največji meri ustreči. FaiSp Pristou črkoslikar Zahvala. Vsem svojim cenj. naročnikom se za dosedanjo naklonjenost iskreno zahvaljujem ter se v bodoče najtopleje priporočam, posebno ker mi bo n^goče željam cenj. naročnikov v največji meri ustreči. Fran Bricelj črkoslikar »; Cenj. občinstvu Uljudno naznanjava, da sva svoja črko-slikarska podjetja spojila v T?aznanilo. Ul • • f • i liji! za mr Pristou & Bricelj ter sva v položaju cenj. naročnikom v vsakem oziru najku-lantneje postreči t perja . \ „ 'fltio perje fOatJrtejB) Preproge ' ,, 1 ■ ;y Ppsteljni predloŽki j| ' ; .:C»radf za,'niadrace v ; Platno zjx slamnjake Nanking po Z .:(! ,1 . Iniet Brisalke Kuhinjske brisažo Umivalnc rute Voščene rute Posteljni vložki ceni pri IC \VORSCHE, Maribpr, Gosposka ulica štev. 10. TT »M ^estanracijo ,Mni Rolotivor* Maribor. Priporočam slavnomil Ijobčmstvu dobro domače vino in dobra* kuhinj©;i.fto siajaiižjih c«nah. ti ' f ' ;; •- Eranjo Stikler, restavrater« sanje leso tovarne ih iivarne‘d. d. » > ' t :: : L Farna žaga’jRRAN RAVNIKAR i . -frs.Tv.ssg. meitnJ tesarski mojster —«——= 'LJUBLJANA ■ HKajsvf Linhartova ulica štev. 25 kupeje j)o najvišjifi dnevnih feuah rfizne vrste okrogli fes, kakor tudi cele =irai' ■ f gpZdne psrtele. L.^=~i-ss==rj=SSFS. s 0 Baaoa(!iisnoni5ai!io.ocifflD.(5onna .'j. ..jj. Koloture za štednj ake • :v ’ • * • -(Herdringe) rešetke peči i sav fini trgova^ki lijev izradjuje i dobavlja: IjBuaonica željeza „SMEr, teornice Strojeva o Sjelomra. Rez. »kros €,§@©.@@0 K. jKapatal; 20,000.000 K.| LjubSiSKISj Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko j banko v Zagrebu. =-■-• 1 1 = izvrSuie vse banfae transakdte hajkuiantneSe. 1 ■ • • r ■■ y '' •V1;' , ^^. J Denarne vloge. Naku^ in prodala: ef@ktoyr^deviiK jvaint. Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. bo Vi JijtiJSi Ob počitnicah! se naši šolarčki jiajlepše zabavajo z zabavno in poučno knjižico s slikami Trgovina s manufakturnim blagom in obfekami domačega izdelka priporoča po mlžanlh cenah. Prodajalko •prejme takoj modna trgovina Kette, Ljubljana. ■J&— -------------- izvod 20 K v Zvezni knjigarni V Ljubljani, Marijin trg štev. 8, Ivan Jax in sin Ljab|]ana, Dunajska cesta it. 15. Siotlni stroji in stroji za pletmje »»borna konstrukcija in elegantna Itvviitev iz tovarn« v LINČU. Ustanovljena L 1867. V^aMnje poučujejo prezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. Rialni stroj! „ddlerM. Kolesa Iz prvih tovaren. Styria, Waffenrad. Spretno prodajalko Slovtničine In nemStine zmotna m takoj sprejme. Luka Putan, s drobnarijo, plitniual modna trgorUa. Poziv na prevzem delnic. • V . / 1 ■' <■ * N / . ‘ ■ , J Dne 29. julija 1921 se je ustanovila delniška družba .Jadranske banke v Beogradu14, katera je prevzela naše podružnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev« * Delniška glavnica Jadranske banke v 5 Beogradu znaša Din. 7,500.000*- in le razdeliena v 75.000 delnic po D. 100 — nominalne vrednosti. Jadranska banka v Trstu prepušča svojini starim delničarjem za vsako delnico Jadranske banke Trst po eno delnico Jadranske banke Beograd za ceno po Din. 150*— plus 5*/* obresti od 1. januarja 1921. Prevzem delnic Jadranske banke Beogradse bo vršil proti predložitvi in žigosanju delnic Jadranske banke v Trstu pri blagajnah našega zavoda v Beograd^ Celju, Dubrovniku, Kotorju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metko-Viču, Opatiji, Sarajevu, Splitu, Šibeniku, Trstu, Wienu, Zadru in Zagrebu, kakor tudi pri blagajnah Banke i Štedione za Primorje na Reki Šušaku in v Bakru. Prijav« ca prevzem delnic Jadranske banke v Beogradu se spre-pri Imenovanih blagajnah do vStetega 30. septembra 1921. V meseca juliju 1921« Oprani »el Mike M v M Naprodai 5-tonski, dobro ohranjen. Na upogled pri Gospodarski zvezi, Ljubljana, Dunajska cesta 29. Kupujemo nekoliko vagona zdravog, suliojj Panoie slati na, Vestra* trgovinsko dionifarcko društvo Zagreb. Naznanilo! Naznanjam cenjenim veletrgovcem in mlinarjem, da sem otvoril komisijsko in agenturno trgovino z vsemi deželnimi pridelki, kakor pšenico, moko, ovsem, mastjo, slanino itd. Prejemam tudi v komisijo v moje skladišče razno sveže sadje, ter kolonijalno in špecerijsko blago. Naročila se bodo strogo, solidno in točno izvršila, za koja se Vam priporoča Jakob HemBer , Novi Sad, Bačka, Futoška ulica 50. JANČIGAJ & GAGEL LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8. priporoča bombaž za pletenje nogavic v vseh barvah In M A1 A 1 . . f V V . .A M _ « _ ‘ naprej, 835 cenah. priporoča oomoaz za pletenje nogavic v vseh bar debeloati, najelegantnejie Športne čepice od 40 K i kakor tudi rtillene čevlje in gamaSe po najnižjih Krompirjeva Škrobna moka, pšenični puder, koruzni puder, škrob v zabojih po 38 in 50 kilogramov, kristalni Škrob v omotih po 3 in pol kilograma, dextrin, pšenično lepilo za čevljarje ter škrob za napravljanje lepiva (kleistra) nudi' FILIP MAYER, Zagreb, ss Gunduličeva ulica broj 5. Telefon 18—31. sss A bivSi ufiteli Glasil. Matice zapris. izvedenec de?, sod. inski Kil Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji Fflrster, Bflsendorfer, Heitzman etc, na obroke in posodot Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil. Mali ■ vas k detail NajveHie In naisposiMSs pod-litji v Jugoslaviji Dobra knjiga Je najboljši prijatelj. Najprimernejše darilo znancem in prijateljem so knjige iz Zvezne knjigarne v Ljubljani, Marijin trg 8. Vsebinsko prvovrstne so tudi lepe zunanje oblike, tako da So v kras in prid vsaki hiši. Cena je vsaki knjigi ob današnji splošni draginji tako nizka, da jo zmore prav vsak. ■ 10—12 snopič Dostojevski P.: Bele noči, Mali junak, «i9IOZD9 ■ posl. dr. Borštnik V. . . . . . broš. K 12—' vez. K 16 — ... .. , . , , . _ v Q, wr ,n. 13 —15 snopič Cankar Ivan: Moje življenje.. 14— „ „ 20 — Albreht Ivan: Slutnje, pesmi ...•'••••* broš. K 8 vez. K 10* iq . snopič Albreht Iv.: Paberki I* Koža, Gteser Janko: Pohorske po«, pesmi ■ „ 8*- , , 10— koroške pravljice ....... i . „ „ 8— Pugelj Milan: Mimo cUjev, novele ........ , , J J— 17 — 18 snopič Kmetova Marija: Bilke, novele.10— Golar Cvetko: Kra*čke povesti . . ,............... * » JJ— 19—23 snopič Anatol France: Kuhinja pri Kraljici Gosji Komanova Marica: Šopek samotarke, novele . . . . , .10*— M n 12— Nožiči, preve! Oton Zupančič .... * M 34— „ „ 40 — Azov In Teffi: Humoreske, zbirka ruskih grotesk ... „ „ 10*— 24 snopič Puškin A.: Pikova dama, prevel Dr. V. Štuhec Janez Ev.: Slovenska narodna mladina ... * „15— Borštnik , „ 10— Seidel Ferdo: Rastlinstvo naših Alp...........* <> *> 15*— 25 — 26 snopič Glaser J.: Slovenska narodna lirika . „ „ 25— ,, „ 30'— Kurentov Album, humorističen almanah s karikaturami 5*— 27 — 28 snopič Albreht Iv. Malenkosti ...... „ 18— Zbirka rudarskih in fužlnarsklh Izrazov ...... „ „ 2 — _ Machiavelli N.: Vladar . 4 ......... * „ „20*— „ „ 25— RVACIirO * Gruden Igo: Narcis............»••«*•* „ », 24*— „ „ 30— HlWilllC • „ „ Primorske pesmi«. .. • > ,. . * • * * 24*“ » » 30*— Carantanus: Koroška . .........................: I . • K 4 — Albreht — Gaspari: Mlada Greda navadna 40*—-finejša 60*— Vošnjak Dr. B.: Gosposvetsko polje . , , , .2*— _ _ ____ _ ' _ ■■ a« Naša Istra, spisal Fr. Erjavec ....... .. . 1 — KniizVliCfl . Juaoslaviie S Abditus: Problemi malega naroda . . 2— ■ A|re. jugoslovanska žena za narodno svobodo .2— I. zv. Larisch: Razkrinkani Habsburžani IL izd. . . . broš. K 10— Štefanovi? Emil: Moji zapiski z Dunaja .. - • • • . „ 10— H. in III. zv. Levstik VI.: Višnjeva repatica, satiričen V teh brošurah se obravnavajo naša življenska vprašanja, ki bi |in moral poznati roman v dveh delih „ „ 40— vez. K 50— vsak zaveden Slovenec I IV. zv. Waldova O.: Vera, roman . % , * • » • * broš. KP20— ” „ Mala pesmarica: _ _ * _ _ " St- t Jenko Dav.: Što iutifi Srbine tužnl........................K 1*— Narfidna knilinica a „ 2pl. ZajcIv.:Zrinsko-Frankopanska. . ..........................1 — I^Oa M 3 Hajdrih A.: Slabo sveča je brlela . . . ..................... 1 — K tej knjižnici lakko vsak pristopi kot naročnik s tem, da javi „Zvezni knjigarni", „4 „ „ Pod oknom .......................................................... 1*— da se ga vpiše kot naročnika „Narodne knjižnice44. Kot tak dobi vsako knjigo „5 „ „ V sladkih sanjah ....................................... 1 — „Narodne knjižnice44 z 1.0 % popustom in Še poštnine proste ter se mu pošlje vsaka „6 „ „ Jadransko morje .......................................................................2 — novo izšla knjiga »Narodne knjižnice44 brez posebnega naročila. Tudi vse ostale „ 7 „ Pri oknu sva molče slonela .............................. 2-— knjige iz založbe »Zvezne knjigarne44 dobi dotičnik poštnine prosto. Ker vrši „Na- „ 8 „ „ Slovo ........................................................... 2— rodna krfjižnica44 velevažno kulturno halogo s tem, da izdaja najboljša izvirna in „ 9 P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko , ................................. 2— prevodna dela, je vsestransko priporočljiva in podpore vredna. Doslej je izšlo v „10 „ „ „ Na planine . . . .................... . . „ 1*— »Narodni knjižnici44 28 snopičev: Pevci, pevski zbori! Z izdajo „Male pesmarice14 je „Zvezna knjigarna44 odpomogla 1--2 snopič Val. Vodnika Izbrani spisi ...... broš. K 4— pomanjkanju po primerni in priročni žepni obliki najpriljubljenejših pesmi. Naj ne 3 — 5 snopič Andrejev L.: Gaudeamus, komedija, _________bo slovenskega pevca brez »Male pesmarice41._ 6—9 snopič L^evsti^VK*: GatHe gnezdo, povest iz dni * * Vse te knjige se naročajo pri-Zvezni kiijigarnl" v Ljubljani, Marijin trg 8, - trpljenja in nad .......... „ „ 14— vez. K20 — dobe pa se tudi v vseh podružnicah Jugoslavije44 v Mariboru, Celju in Ptuju. »ZVEZNA KNJIGARNA** V LJUBLJANI, Marijin trs 8. O&ovorgi uradnik; Dominik Cebfe, Udaia Ismmii dQfiV{Uj&a Tiska »Zy?zna tiskarna« y Ljubljani..