Si. 90. V Trslu, v sredo 10. novembra 1886. Tt-aij XI. slovenskega političnega društva za Primorsko. >4iMtl t* M«*. »EDINOST« z zhani 2 krat n» teri^n vsako sreda in tabel« o noludne. Cena za v«e o rrilogo T>rl . ?.h poln lata Zt url. 5»kr., za Satrt leta 1 gl. kr. - Sama pri-tga« ane M gl. 50 kr sa celo letJ. — Posamezno številke ae »jnivajo ori onravniitvu n U-aiikan v Tretu oo & kr., v flarlol in v Ajdovičlnl r»r» « *r - rekla- macij « 'm lnanrata prejema Opravnlitva, vla Torrsiita, >Nava tlakama« Val daviti ae poSiljajo Uradnlitva »vla Tarrn.ite« »Nuovn Tlpogratia;. vnak mor* biti frankiran. Rokopial o-ez posebne vr^iiuostl se no vračajo. — lHitratt (razne vrst« naznanila in poslanice) ae zaraSunijo po pogodbi — prav c«u6 ; pri kratkih oglasih z drobnimi ČrKnnn »h plačuje za vsako hnsedo 2 kr Slovenščina v šolah in urađifi. ' v. V Trstu se ima uže prihodnje leto osnovati obrtnijska šola za vse Primorsko. — Poslanec Burgstaller je to zadevo v drž. zboru urgiral in minister mu je odgovoril, da je vlada v ta namen uže postavila zdaten znesek v proračun za leto 1887. — Ali kako obrtnijsko šolo zahteva Burgstaller? — Gotovo tako, da bi uže na vratih Sole stalo pribito: »Tukaj je prepovedano govoriti slovensko«. — In vendar so rokodelci Trsta in okolice večinoma Slovenci, mej tem ko so rokodelci na deželi skoro sami Slovenci. — Vso to rokodelsko mladino naj bi se torej podučevalo v njpj nerazumljivem jeziku. Kaj bi se ta mladina naučila v tujem jej nerazumljivem jeziku. Bi se li s tem dosegel smoter Šole, ki more v primerno kratkem času dosti doseči? NaSe menenje je, da bi bila taka šola sko. Zato mora bit tako osnovana, da jo bodo lahko obiskovali učenci iz Trsta in okolice njegove, iz Istre in Gorice. Večina prebivalcev v dotičnih deželah pa ni italijanska, ampak slovenska in hrvatska. Poslanec But-*;- i staller sicer z nobeno besedo ni ome-j njal učnega jezika nameravane obrtne' šole, ali iz sklepov mestnega starešinstva in trgovinske pa obrtno ka-| more je znano, da hočejo tržaški velikaši in bogataši novo Solo le podpirati, ako bode vpeljan italijanski, učni jezik. Burke tržaških irredentov- j cev nas jako malo brigajo, in svobodno jim, ako si z svojim denarjem napravijo italijanske ali kitajske ali volapiške šole. Ako pa država usta-novlja šole, moramo od nje z vso odločnostjo tirjati šole, ki jih bodo mogli obiskovati vsi prebivalci, za ktere so namenjene, in v kterih so bo gojil patrijotični avstrijski duh, ne pa šol, ki bi bile gnjezda irreden-tovskega lahonstva. Obrtna šola v Trstu bode morala biti toraj tako vravnana, da jo bodo polek italijanska, Kak or pa v tpj zadevi vidimo rešilno pot le v slogi večine državnega zbora, prav tako moremo le potem pričakovati radikalno poprave naših šolskih in uradniških razmer sploh, ako tista večina, ki sedanjo vlado vzdržuje na krmilu, od iste odločno tirja, da se na Primorskem vender začne resno misliti na uve-denje enakopravnosti v šoli in uradu in povsod, ker nadaljeno poitalijan-čovanje ni le nepravično napram Slovanom, temuč tudi protivno dobro razumljenej državnpj ideji. jni pregled. uprav nova fabrika za poitalijanče- mladeži obiskovali tudi slovenski in vanje slovenskega ljudstva na Pri—11----—: J~ 1 - T*-,::—- 1 morskem. Pa kaj mislite, da se bode vlada za to brigala, da se napravita 'hrvatski učenci, da bodo z Italijani vi obrtnih vedah napredovali tudi Slo- v tej šoli dva oddelka, jeden za Slovane, jeden za Italijane? Gotovi smemo biti, da v tem obziru Italijani zopet stere, kar jim drago in da ne bode v tem obziru nihče motil njihovih krogov, razen društva Edinost, venci in Hrvatje na Primorskem, da bodo toraj vsi tamošnji prebivalci v enaki meri deležni državne dobrote, kakor tudi vsi v enaki meri nosijo državna bremena. J Ako naučni minister no teh načelih osnuje novo obrtno Solo v Trstu, ki utegne v tej zadevi vložiti kako-j-mu gotovo radostno pritrdi desnica proSnjo Bo pa li taka prošnja imela kaj uspeha, ako se drugi važnejši čini- državnega zbora, ako bi bila pa nova obrtna šola v Trstu zgolj italjanska, kakor želi irredentovsko starešinstvo telji ne engažujejo za to važno stvar in sploh lahonsko prebivalstvo, se bodo Gotovo ne. — Tudi bi ne zadosto- j slovenski zastopniki in ž njimi ve-valo, da se naši poslanci Nabergoj,; Čina državnega zbora odločno protivili, Tonkli, Vitez č še tako po robu sta-1 ker bi za večino prebivalstva ne imela vijo, ampak pomagalo bi le to, da se noben* koristi, ampak bi bila le vir večina državnega zbora, da se ekseku-I novih zdražb in prepirov med itali-tivni odsek državnozborske desnice za janskimi in slovanskimi prebivalci, stvar uže zdaj ne le zanima, temuč Noben avstrijsk rodoljub, zlasti pa se precej vladi nasproti izrazi, da mora; noben minister Taaffejevega kabineta, biti načrt obrtnijsko Šole v Trstu tako ki je kot najglavnejšo točko v svoj osnovan, da bodo Slovenci in Hrvatje' program zapisal enakopravnost in porazumenje raznih narodov, ne more pomnoževati naredb, po kterih bi se namesto zaželjenega miru napravljal nov nemir in oteževalo porazumenje. imeli svoj oddelek, Italijani pa svo-iga, kakor je to na dež. kmetijskej goli v Gorici. Mogoče je tudi, da bodo tudi Italijani predlagali, naj se slovenski oddelek kje drugje napravi, Boljše nobene Sole, kakor pa tako le v Trstu ne. Tudi toga bi se ne obrtno šolo, kakoršno zahtevajo trža« smelo dovoliti, ker potem bi se slo- ški lahoni; tako sodijo na desnici držav-▼enskim rokodelcem v Trstu in okolici, kder jih je največ, odvzela prilika, da se udeleže obrtnijskega uka. Važno se nam zdi, da predočimo našim čitateljem, kar je v tej zadevi jako dobro pisal v Ljubljani izhaiajoČi slovenski dnevnik »Slovenec«. Ta list je pisal v svoji 245 štev. t. 1. tako le: »Gotovo je prav in potrebno, da j nega zbora ter se bodo tega načela tem raje držali, ker bi stroški ne bili v nobeni primeri z vspeliom zgolj italijansko obrtne šole, in je veliko laglje in pametneje se uže pri ustanovi obrtne šole upirati napačni osnovi, kakor se pozneje napenjati za potrebno premembo« Mi smo »Slovencu« jako hva- država tudi v južnih deželah napravi ležni za to rodoljubno in jako pa-obrtne šole in poslancu Burgstallerju metno izjavo in želimo, da se v poradi pritrdimo, da je Trst pripraven slaniških krogih stvar v resnici za tako šolo in da se v njem nahaja zadostno število učencev. Ne smemo pa spustiti spred oči, da obrtna šola v Trstu ne bode namenjena samo za tržaško mesto, ampak za vso Primor- z vso eneržijo v »Slovenčevem« smislu obravnava ter tudi tako dovede, da bode slovenski rokodelec v Trstu mogel se izobraževati v svojem materinem jeziku. Notranje dežele. Delegaciji ste se v soboto poklonili ce« sarju. Na nagovor načelnika avstrijske delegacije je cesar odgovoril: »Zagotovila zveste udanosti, katera ste mi izrekli, na-polnujpjo Me z odkritosrčnim zadovoljstvom. Sprejmite zanju živo Mojo zahvalo. — Obžalovanja vredne zapletke v Bolgariji, ki so se lansko leto s prevratom vlade z»Čele v Plovdlvu, zopet dajo povod ozbiljnim skrbem. Sicer seje združenim prizadevam velevlasti posrečilo, gibanje omejiti in pot potrebiti za zopetno povrnitev zakonitih razmer, vendar so zadnji dogodki v Sredcu provročili nevarno krizo, v katere razvoj, in kar Jaz upam, mirno rešitev prav zdaj Moja vlada pretesa. Ona se prizadeva, da se pri končnej vredbi bolgarskega pra-šanja, katero se mora z sodelovanjem ve-le vlasti zgoditi, v samostojnej kneževini ustvari zakonito stanje, ki bo ugajalo pravičnim željam Bolgarov, pa tudi obstoječm pogolham in evropskim Interesom. Izvrstne razmere z vsemi vladami in zagotovila mirnib namenov, katera dobivamo od vseh vlad, opravičujejo upanje, da se k ljubu težavnemu stanju oa vshodu posreči z varstvom avstrijsko-ogerskih interesov državi in Evropi ohraniti blagoslove miru. Vojna uprava zahteva od vas večjo požrtvovalnost za potrebščine, katere so utemeljene v rmstopkib zakonov za nastanovanje in v napredovajočem razvoju orožnje tehnike. Ona Jse vendar prizadeva te neobhodno potrebne večje zahteve omejiti na kolikor mogoče majhno mero. V Bosni in Hrce-govini se tudi v tem letu kaže v vseh strokah rastoč napredek in prinosa kjuprav-nim troškom teh dežel iz skupnih sredstev tudi letos ni treba. Vlada hoče v prihodnjem letu zopet zmanjšati kredit za vojsko v Bosni iu Hrcegovini. Ptiporočam temeljito preudarjanje podanih predlog vaSej vselej detrjenej domoljubnej razsodbi, In zanašam se na to, da boste vlado pri spol-novanji nje važne, teške naloge z svojo zaupljivo pripomočjo podpirali ter vas vse presrčno pozdravljam. Cesar je po nagovoru v delegaciji z raznimi poslanci govoril; R'ineltu je opazil, da kolera v Trstu ugaša in da ga veseli, da so tržaške oblastnije zoper kolero tako krepko postopale. Z druziml poslanci je govoril o zunanjej politiki ter naglašal, da je mir nujno potreben, in da se prizadeva Njegova vlada ohranili ga, potreba pa je pri tem največje previdnosti in zmernosti. — Vsi večji časniki, domači in zunanji, govore zdaj o cesarjevem nagovoru terg< večinoma miru ugodno razlagajo. »Ftvtu denblatt« ga Imenuje glas miru, kateri so ljudstva države In Evrope z veseljem za- sl šali. »Presse« pravi, da vojne ne bo, ker evropski mir nahaja v Avstriji najbolj odkritosrčnega in zanesljivega varuha in da mora le obžalovati one, ktteri zat o da bi jih bralci hvalili, oznannjejo bolgarsko svobodo in trobijo v vojni rog; ako pa bi se država v resn;c; začela pripravljati na vojno, potem pa bi strahopeto jadikovali in ministra zunanjih zadev tožili, da je odgovoren za vse nesreče, katere prinese vojna. — To Izjavo podpisujemo tudi mi s polnem prepričanjem in ponavljamo Še to, kar smo uže večkrat trdili, da bi vojna z Rusijo bila Avstriji vsakako v nesrečo; zmaga li Avstrija, kaj s tem pridobi? Nič, le dosti več dr-živnih dolgov, državljani več davkov, država pa več sovraštva; zgubi li Avstrija eno, dve bitvi, bati se je najhujšega, ker ni se zanašati na nemško prijateljstvo, še manj pa na italijansko poštenost. Mi se zelo bojimo, da bi Be za dežele v vojni nesrečne Avstrije ne trgali le Rusi, temuč tudi Nemci in Italijani, največ pa bi pri tem trpeli tisti avstrijski narodi, izmej katerih se razlega glas za vojno proti Rusiji, Poljaki in Madjari, posebno zadnji, ker njih globus je tako majhen in krhek, da bi ga pritisk druzih veliclh narodov popolnoma razpršil. Madjari ne vidijo, da so pritlikavci, šopirijo s», kakor bi svetu ukazovali, to je napuh, ki skrajša njihovega živenja dneve ter jim prinese ojib prednikov, Avarov, osodo. Ponižnost skromnost, strpnost bi jim podaljšal« 2i-venje, žal nam pa je za viteške, pleme-menite Poljake, ki niso pozabili Be nekdanje svoje mogočnosti ter se niso mogli še vživeti v razmere nove dobe. Gotovo vsak poštenjak obžaluje njihovo osodo, ali ona je zapečatena; smrtno ranjeni, umirajoči Kosciuko jo je zapečatil z zadnjimi svojimi besedami: »Finis Poloniae!« Poljaki naj bi pomislili, da so ena najkrep-kejšib vej mej Slovani, in da imajo kakor laki mej slovanskim svetom veliko in slavno bodočnost. Da se zopet povrnemo k razlaganju cesarjevega nagovora, nam se zdi treba še to nagiasiti, da celo »Neue frele Presse,« glavni organ nemške stranke, vidi v njem poročilo miru. Iz druzih domačih časnikov ne zdi se nam treba navajati argumentacij. Naj omenimo le nekoliko še menitve angleških časnikov. Angleški časniki, kakor je znano, hujskali so dan na dan Avstrijo zoper rusko postopanje proti Bolgariji, na Avstrijo so se oni največ zanašali, obečali j»j hribe in doline, podporo vsega angleškega i neangleškega sveta, sočutje vseh izobraženih in svobodnih krogov, laskali se nje moči, pravičnosti, ter naštevali vse njene kreposti, kar jih ima i nema, da bi jo zvabili na boj zoper Rusijo, da bt segla v žrjavico pa kostanj ter opečena vrgla ga v nikdar sita angleška usta. Posrečilo se jim to ni, in angleška vlada, ki je v začetku bolgarske homatije Rusiji tako pretila, vedno bolj je od svojega pretenja popuščala ter na zadnje tako strašno odjeujala, da je bol-garskej vladi priporočila, naj se nepogojno podvrže vsem ruskim zahtevam. Z vso io angleško lisičjo politiko se ujemajo tudi izjave in tolmače..ja cesarjevega nagovora angleških časnikov. »Morning Post« n »Daily News« ne dvomita, da bo cesarjev nagovor imel pomirljiv vpliv. *Daily Chronickle« pa meni, da Ima govor, če tudi je pomirljiv, vendar take stavke, ki kažejo, da Avstrijsko-ogerska nazadnje vendarle na noge stopi. »Daily Telegraph* K D I N O 8 T se tolaži a trm, da v govoru ni nobene besede, ki bi Rusiji kak poseben vpliv v Bolgariji priznavala. Angleška se pridruži avstrijsko-ogerskemu programu. Te izjave pač kažejo angleško vrtoglavnost. »Nov. Vremja« vi ti i v avstrijskem pre-stolnem govoru neposredno izjavo, da ko-nečna rešitev bolgarskepa prašanja ni odvisna od tirnovskih hnjskačev. Izrečeno upanje mirne rešitve dokazuje Irden sklep avstrj-ke vlade, da ne prekriži namenov i načrtov Rusije, Rusija pa tudi ne misli bolgarskega prašanja sama rešiti ter se zadovoljuje s pripoznavarjetn njene pravice, da tam napravi red tako, kakor zahtevajo ruski inteiesi. — Temu pritrjuje tudi Bismarkov organ »Nordd. AI lg. Zeitung,« ki pristavlja, da je avstrijski prestolni govor skrbi, da nastane vojna, prepodil. — Po vsem tem vznemirjujoča govora načelnikov obeh delegacij nista mogla imeti druzega namena, nego da sta bila olje na kolesa poljske iti madjarske politike. Vnanje dežele. Bolgarsko prašanje. Iz Timove, 5. novembra: Zdi se, da so dogovori s Zunkovci obtičali. Udje vlade 1 nje pristaši žele po-raziim le pod tem pobojem, da se deželi obvaruje neodvisnost in da se prepusti sobranju volitev iz vseh strank sestavljene vlade; sobranje naj bi se potem zaključilo, da ne bi kneza volilo. Zankovci bi zapustili sobranje, ako bi to volilo kneza, vendar pa menijo, oa Zankov satu pri daleč sega in da bi dobro Lile, da se vladi nekoliko približa; ali on tega neče in misli se, da je njegova menitev Kaulbarsova. Poslanci so te misli, da bi zdaj Rusiji lahko bilo, spravo doseči, če ne misli Bolgarije zasesti. Mej tem pa sobranje dalje posluje, in po odgovoru na vladin nagovor, če se zopet ne prlčno razgovori v dosego porazuma , postavi na dnevni red kneževo volitev. Iz Tirnove, 5. novembra: V Burgasu je vstal upor, v kateri so vpleteni tudi Črnogorci. Pod vodstvom nekega nekdanjega ruskega častnika i necega popa, ki je bil zapleten tudi v zaroto zoper kneza, polastili so se uporniki, s katerimi se je zdr užiJ tudi en del posadke, poveljeuika in treh častnikov. Poveljniku se je posrečil ubeg, za sabo je zvabil tudi eno kompanijo, ali mesto je moral prepustiti upornikom. Vojaki so se tja poslali in mesto zaprli in misli, seda vladina vojska mesto jutri zopet zasede. Kri doslej ni tekla. Iz Tirnove, 6. novembra: Sobranje je odložilo adresno razpravo na ponedeljek, ker načert Se ni dovršen. Kneževa voiitev, katero Še vedno hočejo izvršiti, odložena je to raj za dva tri dni več. Uporniki v Burgasu neki zapuščajo mesto. Vladini vojaki ga na večer skoraj gotovo brez boja zasedejo.— Drugo poročilo od Istega dne pravi: Poveljnik posadke v Burgasu se je danes z dvema kompanljamu aitoSke posadke vrnol v Burgas in zopet red napravil. Zaprli so necega črnogorskega popa in več druzih Črnogorcev. Povzročitelj napada, hjtenant Kiselski in več druzih častnikov se je na morje otelo. Iz 'limove, 7. novembra: Sobranje je v včerajšnjej tajnej seji odobrilo odgovor na vladin nagovor ter izreklo vladi zahvalo zu upravo deželnih zadev; Izreklo je tudi, da bode volilo kneza. Iz Timove, 8. novembra. Vlada je prosila zunanje upravnike, naj velevlasti vprašajo, glede kandidata za bolgarski prestol. Odgovora ni tako hitro pričakovati, vendar ni nemogoče, da se uže v denašnjej seji stavijo predlogi glede kneževe volitve. Iz Tirnove, 8. novembra: Sobranje je danes soglasno sprejelo adreso na vlado ter jutri skoraj gotovo izvoli kneza. — Ruski konzul v Burgasu je naznanil prefektom, da je ruska kanonica prišla pred Burgas na Kaulbarsov ukaz, da se zveza z Varno ne pretrga, ker je brzojavna zveza vsled zadnjih dogodkov pretrgana. Ruski konzul je tudi zahteval, naj se mu izroči zaprti Nabokov, prefekt pa je odgovoril, da je njegova pričujočriost pri preiskavi neobhodno potrebna. Vlada je sklenola, Nabokova izročiti ruskim go-aposkam po izvršenej preiskavi. Papež skliče na 8. dan meseca decembra konclstorij, v katerem se bode imenovalo nekoliko novih kardinalov. V francoskem državnem t boru so razprave precej burne; rsled česar je minister za javna dela odstopil i na njegovo mesto bil imenovan Miiaud. V zadnjih dneh j* posebuo vroča razprava o tem, kako bi se zopet prišlo do enakotežja v državnem gospodarstvu; menjenja so različna. Nekateri poslanci priporočajo veliko carino na uvfžnjo žita, drugi pa na vso moč pobijajo ta davek, ker ga ljudstvo sovraži Iz vrega se vidi, da so tudi v francoskih lonc:h pišči-ta vedno redkeja. Italijanski državni zbor se odpre 23. t. m. V Tonkinu so Francozi v zadnjih dneh Imeli srečo, zaseli so nekoliko* važnih krajev brez zgube. DOPISI. V Trstu, 3. nov. — (»Absolviran (?) osmoMec in izprašan meščanski (l) učitelj«)I (Konec). To oi povsem resnično. Nekoaj je luoral učiteljski kandidat pred vstopom v preparandijo dovršiti 3 realko ali 4 gimnazijo, po tem takem mu pieparandlja ni bila kak »refugium.« »Refugium« je bila le za one, ki so uže dovršili bili 3 realko ali 4 gimnazijo ter se jim je v kak-m višem razredu »kolo ustavilo.« Kar pa dandanes veČino kandidatov vabi v učiteljišča, to so stipendiji, ki so zdaj mnogo več, kakor nekdaj. Žalostno pa je res, če n.ora biti denar ona »iiena, ki vabi mladeniče v učiteljišča, kakor je tudi prav opomnil letos »Oe sterr. Schulbote.u »\bso!. osmoŠolec itd.* trdi, da moje započetje ni bilo moško. Jaz hi naj hii svoje premisiike« naznanil cesarskemu namestniku ali deželnemu šol. nadzorniku. »Ma bravo il nostro signor Giovannll« Radoveden seru, da bi on bil tako korajžen in »tolik mož!« Kak pomen naj bi potem imela javna glasila! Do slediio po dopisnikovih nazorih naj bi se potem tudi pedagogi, ki pišejo krit knjoče peda?. članke (n. pr. v »Osterr. Schulb.*) raji naznanjali svoje »premisleke« naravnost ministerstvu Itd.? Lepa tudi tal Kar se tiče tega, da bi se temu ali onemu spretnemu učitelju utegnolo prigoditl, da bi mu kdo očital, da je iz znane »fabrike«, omenjam le to, da ^možnega učitelja znal bo S7et spoštovati vse-rod, kajti pričalo bo njegovo delo, da ni iz fabrike puhloglavcev, akopram bi mu to »ne bilo zapisano na čelu.« Gospod dopisnik prafia, keiaj sem Še čital, da bi bil ud kacega omikanega stanu pisal tako o svojih tovariših. Na to odgovarjam, da resnica ne sme imeti nobenih ozirov, in da sem hude napade Čital še celo ti 'peresa g.*absolv. osmošolca« itd. v prejlnjih letih. Le naj pomisli g. dopisnik, kako je septembra meseca 1874. aurovo napadal gosp. učitelji P. v V.! (Primeri »Slov. Učitelja«, štev. 9. letnik II., pag. 142). Kaj ne, to je pisava, ki naj bi nam služila za vzgled! In potem nas taki ljudje hočejo učiti še dostojnosti! Konečno še neko opomnjo. Z nekakim ponosom se g. dopisnik podpisuje »absol-viranega osmoŠolca in izprašanega meščanskega učitelja.« Jaz pa pravim, da ab-solviran osmofiolec je le tisti, ki dovrši gimnazijo bre\ kljuke; če je gosp. dopisnik res dovršil gimnazijo, naj nam to dok že, ker dokler tega ne stoii, dotle ostanemo neverni Tomaž1. Mogoče, da ie tudi njemu bila preparandija kak »refugium.« Kako je pi delal učiteljske izpite, vemo dobro. Za ljudske Šole je zlezel se spričevalom III. reda, odičenim z jednim ali dvema »kaum geniidendom-a.« Zi meščanske šole mu j* pa tudi bito prisojeno le spričevalo lil. reda. Vemo tudi, da je posebno srečo Imel, da ga Iz geografije in zgodovine za meščanske šole ni izpitoval kak strokovnjak; pa tudi iz slovenščine ga je izpitoval m'ž, ki niti sam ni bil izpitan za meščanske šole. Nam so znana tudi prašanja, ki jih je dobil meščanski naš učitelj, prašanja, na koja bi bil lehko odgovoril vsak kandidat za ljudske Šole. Čemu torej toliko pcnosa na tisto »osmo šolo« in na izpit za »meščanske šole?« ... Mi bi radi videli, k.ko bi se učeni dopisnik sukal pri »zeleni mizi«, ako bi ga izpital kak Vjekoslav SpinČiČ .... Ne vem, ne vem, Kako bi mu bilo, akopram bi na pomoč klical vso gorostasno svojo učencstl . . . Toliko »ahsolviranemu osmoŠolcu in meščanskemu učitelju enkrat za vselej; — a na repliko Gabrščekovo v »Slovenskem Narodu — nobene besede! . . . X Goriškega na 2. novembra dan. 1886,— Dopisnik iz Seia v »Soči« Št. 44 od 29. okt.t. 1. spominja se županstvenih shodov,'ter želt, ker se isti niso sklicevali, da bi se narodni shodi sklicevali, na kojih naj bi se potrebe naroda razpravljale; res izverstna misel, prašanje pa nastane, kdo naj bi vzel v pest take shode In late skliceval zdaj v tem, zdaj v onem okraju in istim sestavljal dnevni red. Po mojetn mnenju ni nobeden v to poklican, razen društva »Sloga«, katere naj bi se sleherni narodnjak oklenol, v kojem društvu bi se potem izročilo vodstvo takim osebam, ki bi jim v renici bilo mar sklicevati take shode; Sloga, naše edino polit. društvo na Goriškem naj bi se interesovalo in razpravljalo vsakovr>tne točke, ki stoje v tesnej zvezi z napredkom nam milega slov. naroda. O seRtavi glavnih pravil za bralna diuštva in čitaluice naš^ dežele se ne vjemam z gosp. dopisnikom iz Sela v prej ome njen ej štv. Suče, kajti bralna društva in čitalnice nemajo (razun onih z poltt. značajem) pravice in tudi ne morejo se spuSčiti v take politične zadeve, kakoršne želi omenjeni gosp. dopisnik, namen takih društvev je edino čitati razne novine in koristne knjige, Širiti v svojem delokrogu narodno probuienost, v ta namen prirejati vsakovrstne veselice in zabavne večere in v poslednjih razpravljati važnejše zadeve kmetiško-obrtniškega napredka in s tem ljudstvo odvračati od pogubonosnega popivanja žgat ih in opojnih pijač, pardou, utegnolo bi se meni oporekati pri polletnem stavku, da sem prijatelj vinopivcev, kratko nikar, v takih zabavnih večerih bi društveni pevci pri kozarcu ruj-nega vinca kako zakrož li in vrstili se razgovori in govori Času in kraju primerni, vsako politikovanje se mora dal^čin naših bralnih društev postaviti, drugače ee zajde čez rob, ki se mu z drugo besedo pravi področje. Ivalto se bosta dostojno ;-livila naša slovanska blagoveatnika sv. G.ril in Metod, bode že skrbtla družba enakega imena, ki ima sedež v Ljubljani, združeno se svojimi podružnicami, ki so že in ki se imajo še postaviti, v ta namen bodi skrb slehernega, ki se med narodnjake prišteva, da postane član edne ali druge podružnice v tistem razredu, ki mu njega gospodarske razmere dopuščajo in naj se ski bi, da se v vsakej večjej vasi ustanovi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ; pri tem podjetju naj nam bodo v zgled naši slovanski bratje Čehi, ki eo še zdavna ustanovili tak šolski zavod z imenom »školska Matica«, ki ima naloga odbijati delovanje nemškega Sulferajna. Mi pa tukaj na Goriškem in sploh na Primorskem imamo se v narodno gospodarskem obziru boriti z dvema nam sovražnima in še od zgorej poipiranirra narodoma: namreč z lšemcein in Lahom, z obžtlovanjem pa moram izreči, da tukaj pri nas se borimo le za zvonec in kdor ga ne vdohi, ta je najprej odpadnik in podiratelj vsega prej težko sezldanega, nobeden noče delovati v blagost nam milega naroda, ako ne nosi zvonca in ne prijemlje niki.k^ provizije svojega delovanj«, bodimo složni, drug druzega podpirajmo v svetih narodnih opravilih, razdelimo si medsebojno vsak po eden tak zvonček, katerih rnili glasovi naj zbrano poj6, ne da bi drug drugega motili ali nadarilovali z mehanično učenostjo, poglejte čebelice in mravlje, kako vsaka teb družin za se v lepej slogi živita in skrbita za svoj obstanek, enaki tem moramo tudi mi biti, naj si bomo 2e v tem ali onem društvu, ljubezen in sloea je nenadomestljiv pogoj društvenemu ži-venju, poleg teh pa marljivost In neumorna delavnost pri vršitvi posameznih društvenih opravkov; pred očmi pa moramo imeti in prepričani bit*, da ako tako delujemo, gotovo prej ali slej pridemo k onei bogato ohloženej mizi, raz katere zdaj naši nasprotniki nam Še mrvic ne privoščijo. Vrnimo se pa holj v notranjost In poglejmo, kako stoji pa po naših vaseh, je II naša Inteligenca v narodnim oziru združena, so večji posestniki člani društva, (ako je kako v vasi) je mladina taka, da je upati od nje, da postanejo sedajni mladeniči pridni gospodarji, kadar jim zročimo, to kar smo prejeli od naših dedov in kar smo si še k temu z žuljevo dlanjo pridobili, in dekline da postanejo pridne gospodinje v narodnem in verskem duhu; po vsej pravici moram vse to zanikati in obsoditi, da ne bode tako, kakoršno bi v resnici imelo kedaj biti, ker nafia inteligenca je čestokrat si v laseb, ni ši sedajni kmetiški gospodarji so še zmirom prestaro-kopltni f.zimŠi nekterih, ki so pa redki, kakor bele vrane) nočejo in tudi ne morejo spoznati, pri četu so, in nočejo sprejeli in se oklsnoti novošegnih metod, bodi si pri živinoreji ali kmetijstvu, iz mej katerih je prvo glavni obstanek vsemu; naga mladina obojega spola |k premalo narodna, nasprotno je pa možki spol, t. j. fantje so bolj divji in lazujzdanl od nekiaj in to vs« zarad tega, ker premalo uli pa čisto nič ne čitajo časopisov in podučnih knjig, iz katerih naj bi si blažili srce in um v versko-narodnem oziru ter se s tem pripravljali za svoj boioči težavni gospodarski stan, ob nedeljah in snloh tudi v tednu obiskujejo preveč pivnice in slabe tovarš'je, namesto da bi čitali kak časopis ali kako podučno knjigo sebi In svojim v korist; pa ka| govornu o čitanju Časopisov pri mladini, ker se sramuje pristopiti v društvo (ako je v vasi kako), ker je še za-slep jena, da bi si pa posamezniki naro-Čevali ta ali oni časnik, o tem še govora n', ker stane preveč za kmeta siromaka, in tudi niso toliko zavedni; še Mohorjevih knjig ne pogledajo, kl jih &koro vsaka hiša v lepem številu ima, slastno pa taki mladeniči kakor tudi njih stariŠi poslušajo kako izmišljeno po kakem na&em nasprotniku in jo potein dalje trosijo. Di se pa moj dopis preveč ne raztegne, sklepam ga z ž-ljo, da bi se tem prej t^m bolj-? kak tak naroden shod sklical, katerih pi drugače ni mogoče oživeti, nego po ustavnem potu in najlažej po društvu Sloga, h kiteremu naj bodi skrb vs; kaga narodnjaka da pristopi in po svo-jej moči v istem za prospeh nam milega naroda slovenskega deluje, da s združeno močjo kdaj dosežemo vse to, kar nam sedaj pomanjkuje, popustimo osebne prepire in združ no za blagost naroda de-iujmo ter namesto sovražnih spisov polnimo časopise s podučnimi stvarmi. V Vellkemdolu, 3. novembra, (Izv. dop.) — NI več med živimi našega ljubljenca Jožeta Trobca. Izdahnol je v ponedeljek zjutraj svojo blago dušo v 49. letu starosti, previden se svetimi zakra* menti za umirajoče. Rajnki je bil premožen in priden kmet in več bt zaporedoma tudi vesten župan. Že kot mladenič se je odlikoval z izvanredno srčnostjo in duhovitostjo, ter ostal tak do svoje, žil'bog, predane smrti. Kaj rad je rajnki obiskoval slovenske tabore in ve^lice, na katerih se je navzel narodnega duha. naučil se lepih slovenskih pesem ter jih v domačej vasi močno razširjal in s tem izpoirinol prej pevane italijanske »klanf.irske,« Bil je bistre glave. Če prav ni imel priložnosti brusiti hlač po šolskih klopeh, vendar rp je toliko izučil, da je sam opravljal lajn šr,vo. Imel je zelo dober spomin. Će je enkrat kaj slišal ali čital, nt več pozabil.Pridno je prebiral »Edinost« in »Sočo«, katerih uvodne članke je znal na pamet. Bil je značajen človek. Z gotovostjo lehko trdimo, da je bil rajnki vzgled Kraševca stare korenine, ki gi ni omajala vsaka sapa, bodisi Še tako močna. Ostal je v pravem prepričanju vedno nepremičen, kakor kraška skala; posebuo pa pri volitvah v deželni ali državni zbor je kazal trdni svoj značaj. Ljubil je pravico in sovražil krivico ter držal se v svojem poslu vedno siednje poti. Zato je pa už val spoštovanje povsod, kder so ga pozuali. Ljubilo in spoštovalo ga je staro in mlado izimfii kakega oderuha ali samopašnega človeka, kajti rajnki je vedno delat na to, da so se poš.teni ljudje takih izogibali. Najboljši dokaz spoštovanja do rajn-eega bil je današnji pogreb, kakoršnih se na deželi malo vidi iu katerega se nismo udeležili le domačini, temveč tudi ljudje bližnjih občin. Udeležili so se pogreba tudi domači in pliskoviški pevci pod vodstvom gosp. Korena, ter zapeli na grobu prav izvrstno in ganljivo »Blagor mu«; srčna jim hvala. Preobčutljiva Izguba našej občini, kajti prerano nas je zapustil naš ljubljeni voditelj Jože ter se preselil v večnost, kder vlada mir in bratoljubje, kder ni sovraštva in prepira. — Sladko naj počival Občinarji velikodolski. 12 Ribnice, v novembru. (Nai% • Bralna družba« in — mi.) »Kakova pošast je pa zopet to?« — bodete morebiti prašili, gospod urednik. Čuden predmet zanima včasih nekaterega človeka I A pošast. gospod urednik, pošast naša »Bralna družba« niso, da je pa zanimiva, če tudi ne posebne važnosti, tega smeste v.sa-ka ko si svesti biti. No, in »zanimivosti« je v Ribnici polna zaloga, zbog teg i bi bilo pri sedanjih razmerah neumestno, v nemar jih puščati. Pred desetimi meseci je bilo in tedaj se je nek gospod oglasil, podpiran po dveh ali treb, k stvari, in sklep je bil le-ta: s pomočjo mesečnih doneskov, kateri naj bi se začetkom vsacega meseca pobirali pri onih gg, »bralcih«, ki Imajo pristopiti kot »udje* k »hralnej družbi« ali »Lese-Glub-u«; naj se zatem naroče razni slovenski in tudi nemški časnikj, potem petrebni Škripci zanje i. dr. — Soba ali prostor temu časopisju in branju določen je bil v uekej krčmi, in na krČmarja adre-sovani imajo biti dotični časniki, kateri se naroče. — Tako je stvar počasi prišla v tek. »Lese-CInb« je bil osnovan, namreč: 1. po mesečnih vplačilih, 2. po prostovoljno družbi prepuščenih lastnih časnikih, in 3. po — uspešnem agltiranji v to svrho, kar je zaželen sad rodilo (?/) . . • Pri snovanji te zanimive in pomena polne »Bralne družbe« rodila se je bila oh enem pa tudi misel na osnovanie tolikanj potrebnega in važnega Bralnega društva, in v to svrho sestavila so se tudi dotična pravila. Ali — naš up je šel po vodi (po 8mradljtvej Bistrici namreč); iz nameravane ustanovitve tega društva ni bilo nič in »Lese-Club« pojema tudi užet kakor kakšen star ribniški konj na Brezji, — ker mu »udje« oicepajo, drugi vplačujejo le še raaihen del, in tr'jJ, štirje *o le, ki so »zvesti ostali« obljubi! — Tako tedaj bomo v Ribnici k malu na tistem mestu, kder smo— glede društva bili pred letom dni! Prosit I Pa kaj bi več lamentirali o tem in se • z bikom boli«, ua bi se nam svet potem smijal. Ali se prokleto goljufa, kdor meni, da je stvarnik podelil ali ulil slehernemu človeku enako Število talentov. Gitovo ne EDINOST bi se našel mož. ki bi bii takov duševen berač in podpihovilec nesloge, kakorfcnib je baš sedaj obilo na zemlji. In ti vsaj niso vredni, da jih tako potrpežl|ivo nosi — uboga zemlja 1 Tako sem tedaj dospel k koncu dopisa, katereg i sklenem z stavkom : V R b-nici nemamo nikacega narodnega društva, ne iivenja, a tudi ne mož domaČih, ki bi je oživili/ A. S—n. Domače in razne vesti. Cezarjev dar. Cesar je podaril 300 gld. iz lastnega premoženja momjan-skej občini v poreškem okraji kakor donesek za sezidanje šole. b t Albert liurnlk, dober slovenski ljudski pesnik, samouk, umrl je v četrtek v Ljubljani. Uže mnogo let ae o njem nič ni slišalo, a p te l tridesetimi leti je bil Znan in priljubljen vsacemu, kdor je bral »Novice«. Jako ma ljivo je nabiral slovenske prego\oc4.iri čuje s*,, da se jih je našlo v niegovej zapušćini jako veliko. Imenovanje. Višji davkarski nadzornik Ferdinand Baudit^ch je bil imenovan računskim svetovalcem pri računskem odseku finančnega vodstva v Trstu, čestitamo I Urad iržaSkesa daca potrebuje enajst tisoč kil pečatnega voska za leto 1887. Zapečatene ponudbe naj so pošljejo do konca t. m. vo Kreditne de'"'ce .... 283 • 90 • London 10 lir sterlin . . 125 • 25 » Napoleon..............9 • H9 » C. kr. cekini............5 • 91 » Kr. državnih mark ... 61 » 30 » Listnic« upravuištva. 151. g. S. M. Klisa -- tirjall smo Vas naročnino od 1. Juliju t. 1. do 31. decembra. -BI. g. St. J. M. — vsega vkupe ste nam poslali f. 5.25 manjka torej Še 7f> kr. da se dopolni let. naročnina. — HI. g Z. M. v K. Dne 2. januvarja t. I. st < nam poslali f 3 namreč naročnino od 1. . ktobra 1883 do 1 aprila t. 1. sedaj ste doposlali f. 5, ostane že kr do konca tek. leta. — b. g. J. F. v Lokvi. — Obžalujemo, da ne moremo Vusej želji popolnoma vstreti. — Zapovednik »Minerve« ima svoja pnvelja osebno in neposredno od ministarstva. Tukaj nI drugo znano, nego da »Minerva« doplovi od časa do časa v Aleksiuidrijo v ligiptu, kjer prevzame pošto zanjo določeno. Javnu zalivala. Visoko častiti gospod France Kofol je, povodom odhoda iz Kihenberga v Kanal, izročil gosp. Ivanu Licen-u 20 gl. za uboŽne učence tukajšnje občine. Za ta blagoduŠni dar so mu ti reka od podpisanega kraj. šols. svrta in v Imenu tukajšnje šolske mladeži naj gorke is a zahvala. Krajni šolski svćt v Rihenbergu, dne 7. novembra 1880. Jožef Kodrič, predsjednik. ZASTONJ! Xaijlepše otj rinjare za gospe! Radi trajajoč*, slabe trgovine mi pičlega izvajanja nem primoran, celo mojo zalogo 3000. duc. najlepših, ogrinjal za vsako ceno oddajati prodajajoč jih po tako nizkej ceni, da s • s tem izplača komaj surova volna, ne pa delo in moderniflacon. Prodajem dokler je še kiij zaloge : I lep, moderni olavni rebec za gospe po 70 kr. I leoo moderno glavno veliko ogrinjačo po f.1.40 iz pristne berolinske volne v tiajkrasnejših barvah bordeaux, granat gensdarme, drappo, lila, teume, Črne, rudeče, bele, rumene, zelene, sive, škotske, turkinska itd. v 00 najfinejših faconih, naj elegantnej in naj modernima noša za vsako damo, za dom, sprehod, promenade, ples itd. j>rijet.na kakor tudi pr .laična 7a jesen in zimo. Vsaka dama naj op >rabi to v godno prihko, t r si okupi skoraj zastonj jedno teh lepih elegantnih ogrmjuč kajti vsled obilnih tiaročb bode vsa zaloga kmalu razprodana. Pri naročbah prosmi za natančen nas'ov, želeno kakovost in barov lla'poSilja po vsem svetu v 21 urah proti povzetju ali proli gotovini samo Wiener Tticher Fabriks-Niederlage A.. GAN8 IFien, III. Kolonitigasse N. S. 1—5 Fiir Verpuekung wird nichts bereehnet. Mokrota — mrzlotu — ne škodi! Samo gld. 1.85 tsnsiinih* 1 /a «r/,'-ljcnoklalikit, natroni in li-tlil"nn je rml-vanska kisla voda k t Kpecilikti m pri: l<*«. Kopel j I, utannvftnju, i'vauivrac'ju ruvdtaurucija cubo. Kisla voda, kopeliščo \ RADENCE vinu jnko dUilii jiunr"-lltliion-kislilio«. (In rodovi !>' kuhi »o dokit-»ii, da je ojfljuno-UiAli »Llthlon« pri protiu-kili bole-elnah najlioljfe lilij ffovej« ■ dravilo. Z»lo(fii 1'th • F. 1'laiKz v Izubijani, P. Hollin»,'flr Tlft gi'ppa |j iiu, A. Muizoll v Gorici v Celju in Mariiorn. Glede mer« zadostuje povedati je li stas velik, srednji ali majhen. Potem imamo v zalogi: 1200 komadov gorkih zimskih životnikov iz volne nierino v različnih barvah, prepotreb-nlh za gospode in gospe 1. kak. f. 1-^0, 11. kak. f. 1 20. 1300 komadov gorkih zimskih hlač iz volne nierino, v različnih barvah, prepo-trebne gospodom in gospem. I. kak. f. 1*40, 11 kak. f. 1 20. 1000 komadov močnih in gorkih zimskih nogavic, i a tri pare samo t'. 1 98. 900 komadov spodnjih sukenj zagospe tiicot, gostih in gorkih kakor kožuh z krasnim 3—5 vrstnimi bordurami In francoskim obši-vom, poprej f. o sedaj samo f. 1*70. RazpoŠilj i po poštnem povzetju jedino J. H. Bnbino\vics "VVien, III., Hintere Zollarntsstrasse 0. ££ A "CU ^ A A ^ £Xt ^ A A 99 Sredstvo varujoče pred kolero G El L S I O R« tekočina za želodec Specijr liteta 14—20 Bratov Zanardi & Comp. v Trstu Izvrstno sredstvo za teženje v želodcu in t^žko prebavo za smrde?, vzduh in 2T anatniških boleznih, Cisti in jači krv. — Želodčna tekočina „EseelNlor'* vživa se lahko v vsakem dnevnem času in pri jedi toliko od odrušenih, kakor »k tudi oii otr»k, ima prav prijeten okus ter je napravljena iz najboljš h zdravilnih ST trav brez kakega škodljivega primeša. — Na razpolaganje so svedočbe bolnice v »J* Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi Glavna zaloga v Trstu : RAJMUND MA\TR, Piazt.i Ponterosso. jjfe Naročila se brezmudna opravljajo. EDINOST (C 99 F'ilip poalovenjenalAlflerijeva Žalostna igra v petih dejanjih, katera j.» izhajala v pniogi k nsšemu listu, dobiva se zdaj v nišej t varni voziti;. \ posebno knjižico ter velja JO goldov. - Pri tej priliki nainajamo, da se pri nas dobiva tudi Se »Antigono* od istega pisatelja no znižan i ceni OO kr - Po pošti 5 kr več. Cegnarjev Viljem Teli v tiskarni Dolenčevi se nrodaja *ol ninnffo ilulireira niVka. Zamot.pk 7. rabiinim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov m mit o t gl. Vsa ta našteta zdravila se samo v ljekarni TRNKOCZY zraven rotovža in vsak dati s pošto razpošiljajo. kriniP Najboljše mazilo za konje, ' pornagra pri jir.dOgn «11, ote-kanjl kolon,kopitnih bolezni, otrp-neiiji v boku, kri«, itd o'ek.inji no«, nviiurjih na no-ffali. izvijenji t S-Catiji 8t>.1la, opravo, suSioi itd..h kratka pri vn.'h vnanjih noio^nln lil hibah. Stoklotiica z rabiinim navodom vred stane lo 1 icld., 5 stoki. z rabiinim navodom vred samo 4 gld prava dobijo -j a v L.j "ubij ani (5) 1 1 I Žrebanje UŽS pr'h. mesec incsem ^M p .. PmsrečkepoMfr.U srečk le lQf- J Glavna dobitka gotovine | tor. 50.00 Q a. v. |io.ocor,50oot»««; !0°lo|4788wt Kincsem-srecke se dobe po Lotterie-Bureau ogerskega Jockey-kluba: Budapest, \Vaitznerg (» mg II« it! ce W <-> a. S ~ a. Z Cd _ it! 2 ~ ij (Tii —. m * '-si < 03 t— OO O) H Z < S O U 70» £ • ■ c o g.2 — ® tj ** E Jh ® <«<00 ~ S« g. ■o • — »- ® = OM® -S* S H ^ H 1 < (/j cs u Sr O u C m c « w lis E = ® o a > > ^ ^ -5. > C a. 0 S Ji ? S.5 Ou u rt * S S M a. ra on v m —o ■ a a 1 'n aj e — eJ w o m t "o "J? — .Sca; ««« ■v i Univer J Odprto pismo ć. bralcem Edinosti IBS- Priporočamo dobro znan« radi solidnegi blaga sal-Export-Bureau S. Lovv, Wien, II, Nordbahnstr.se b. sti prodaje in razpošilja proti gotovini, >li po poštnem povzetju: llrn%k» | sukno za obleko za jesen i zimo iz čiste ; volne, v vseh modernih barvah za jedno popolno moško obleko 1 ostanek f 4 75 1 Najboljši! vrsti f. 6-75. Spodnje hlače za gospode iz najboljše robe Eroisć) G komadov f. G. Namizje obstoječe is 1 namiznega prta in fi prtičev iz platnenega damasta krasno narejeni Garnitura (.4-80 Damaat- Gradi za posfpljno prevleko 1 vatel širok, najboljše vrsti, 1 komad (30) vatlov) f. 5 50. Platnene O D E JE (nejivane) 3 vatle dolge, 2 vatla široke iz najboljšega platna, zidostne za i največe postelje, 2 kom. f. 3— Posteljne ODEJE iz rudečeg.i in turšk. kretonn,elegantno prešite, popolne velikosti za največo postelj 1 kos f. 3. C. kr. priv. pat. Phonix srebrno namizje ostane vedno belo 6 nožev, g vilic, G žlic, ti žličic za kav, vseh 24 kosov vkupej samo f. 5 Platnene o ti race z rudečlmi, plavim! široelmi krajci, G kom. r. i r>o Kuhinjske otirače iz sivega platna, kom-pl. dol/, in širokosti 6 kosov 8© novcev Oiirače iz damasta iz Čistega platna, 50 ctm. široku, kompl. dolgosti z širokimi krajci, najboljše vrsti 6 komadov for. 2 Ponočne jopice !x šifona, pretkane 3 kose 3 for. iz najfinejšega šifona celo finim, širokim švic. vezenjem, zelo dolge z obšivom plisse, 3 komadi 5 for. Posteljni predlagavec iz g st • flanele, vkra-šen z podobami pred-stavljačiml živali ln okolice, podaje se za darove. Popotni plajdi iz čiste volne 3 i pol ; ni. dolgi, 1-00 m., široki i 1 kos f. 3 50 en po-, potni plajd najsoljše vrNti 1 kes f 4 50. i - rS • / jako do- olIODbreba*e izvrsten, za žensko, moško in otročje p rilo 90 ctm širok, 1 kos (30 vatlov) r s so. Dežni plašči iz kaučuka z kapucami vred ne-premočljlv , dobri tudi za gornjo nošo celo za najvisokejŠ4 gospode, 1 komad f. 8 50. Zaslori iz inte z drapi r jo ln franžaml vr d, krasno izvedeni t okno f 2-50, nfj-boljŠe baže f. 3 50. Ostanek prepro ge 10—12 m. Širok, vseh barv, jako trpežen samo r. 4 50 Ogrinjače za jesen in zimo kompletni, veliki, celo za najviše gospe, vseh modnih barv 1 kom. samo 1 tor. jMaflofli najaCTafla PUTlCl beli. platneni, • \ v kvadratih, fi komadov f 150. Kavni prilČI platneni, vs^h barv, 6 kosov l for. Mizni prti vsakovrstne barve, ®/4 velikih 3 ko«e » ror. ®/4 veliki 3 k«»«c f ft e»o ••••• S raj cegospe iz šifona z bogatim prešivom, elegantno izveden 8 kos t f. 3")0. 91>m»IN««N Ena garnitura iz jute obstoječa iz 1 namiznega prta. 3 postelj neb odej v najnovejših uzorclh okolo in okolo z frtniaml, za vse tri odeje f 5.50 Haljine iz ne-valjanega sukna i z najboljšega štajerskega surovega sukna 7. podstavo, vsakrt velikosti In barve, obite se zelenim suknom 1 komad f. 5*75. Svilene za postelje, kompletne, dolge, za največo post Ije v b:irv,.h bor-deanx, plave in rumene 2 kosa za for. IG 50. ŽEPNI RUBCI obrobljeni z barvato tkanimi krajci O leP° Izvedeni O 12 za gospoda f. 1.20 12 za gospe for. 1.— 12 platnenih for 2" 50 •MMII9MHII Ponočne iz najboljšega duble-sukna vsake velikosti, dokler je še kaj zaloge komad po f 8 50 Sternbergsko Hlap za pstfilie 1 vatel široko, vsake barve,pasastol, garant, proitne bnrve 1 kos (30 vatlov) f. 6.50. U s ® t o M 1 kos [30 v.) Prožnič-kega pluvega burhana najboljše sorte samo f. (i-00. 1 kos (30 v.) belega burbana n»j-linejŠe ba/.e samo f. 6 75 Garnitu re iz ripsa prekrasnih barv, obstoječe iz dveh posteljnih odej 111 1 miznega prta, obrobljeni se svilo iti šopki, 1 garnitura f. 5. ml^rp^l 3 Levantsko Zdrave volnrne žimnice od slovcčib prof.sorj^v JJ'^JJ spoznane kot koristne zdravju, izvedene v različnih krasnih uzorclh iz najfinejšega sukr a pristno narejene barve. Da so iste pristopne vsake baž»' ljudem, za občno blagost dobivajo se v naslednjih fortnh najboljše kakovosti le pri nnni po nu» slednjih jako nizkih cenah : št. I. J*'dna meščanska žimnica za varovanje zdravja. 3 delov samo f 6,2 postelji f. 11 50. Št. II. Z iravstvena meščanska ilmnlra boljše vrste zdćlana si-mo f. 9, 2 postt Iji f 1750. Št. III Salon-zdravstvena žimnica najboljše baže z najfinejšim snlon grandlom iz damasta nekrita po f. 13 50, 2 postelji f 8650 št. IV. Zelo elegantna salon-zdravstvena ž nmica krita z elegantnim salon -do mastovlm suknom, zdelana samo f 19.75. 2 postelji f. 3S.50. T« levantske zdravstvene žimnice pod a jejo se za vsako postelj ter so radi tega zelo priporočljiva vsakej družini, kakor tudi vsem v7drŽev«lcem hotelov, gcstilnic, odgojivaliSČ Onrantuje se za reelno, s< lidno in izvrstno blago. K ni* hc kntoremu no dopada, ho Hprojnte nazaj, nionjn in donar nnzaj |>o-vriie, - Prodajalnica je odprta v delalnlkih ves dan, v nedeljah in prainikih pu do poludne. — Korespondenca v vseh jezikih. — Ako kdo kupi blaga /.a for.25, dobi po vriiu Še 5 platnenih žepnih tnbcev 7 — l.kRinik nrufttvj .KlilNo,- . i^aimj c. oa«ovorni V1KTOK DOLKNL S u o * h tiskarna V. Dolenca v Trstu.