Rilski samostan to,° dr'A- Unle> fragen, ob noch ein Zimmer frei ist.« No, nismo čakali na »papeževo« odločitev in smo si sami poiskali sobo, kjer smo se kar udomačili v čisto turško opremljenem prostoru in si skuhali v kuhinji imenitno večerjo. Pozneje smo hodili še naokrog in si ogledali zanimivi muzej Rilskega samostana. Poleg mnogih starinskih knjig, podob, mašnih posod in plaščev so tam spravljeni zlati in srebrni darovi raznih kro- nanih glav, med njimi tudi ruskega carja Aleksandra Osvoboditelja, ki je počastil to veliko pravoslavno svetišče. Zvečer ob devetih je v samostanu že vse spalo. Mi trije smo stali pod velikimi, rdeče pobarvanimi oboki v drugem nadstropju in smo se zamaknili v čudovito sliko v neskončnost hitečih kolonad, ki so žarele v električni razsvetljavi. Bil je tuj, čisto orientalski prizor. Visoko gori nad temnimi gozdovi so se v mlečnem luninem svitu ostro odražali razsekani stolpi in vrhovi Rilske Planine: to so bile Rupite. (Dalje prih.) Dr. Ii. T uma: Beneška Slovenija VI. Beneško Slovenijo so doslej proučevali večinoma tuji znanstve- niki po arhivih, naši pa na podlagi gradiva, ki so ga nabrali tuji znan- stveniki. Tudi prof. Rutar je sicer spisal zemljepis in zgodovino Be- neške Slovenije, sam je pa ni prehodil in njegovi viri so bili veči- noma duhovniki, ki so ga gostoljubno sprejemali. Kako smo zane- marjali vse, kar sega preko kranjskih meja, kaže n. pr., da se celo arhivi licealne knjižnice v Gorici niso pregledali, dasi je bival ondi mnogo let zgodovinar Fr. Kos in so bili nastavljeni v knjižnici pro- fesorji slovenskega rodu. Po vojni (1. 1922.) me je klical prof. Braun- stein, ki je od italijanske vlade dobil nalogo, da preuredi goriško licealno knjižnico, in mi je pokazal nekoliko kubičnih metrov različnih spisov in dokumentov, ki so se nanašali na srednji vek Goriškega in sosednjih dežel, vse neurejeno in nepregledano. Ne en slovenski profesor se ni dotaknil tega zaklada, morda tudi ni vedel zanj. Čuditi pa se seveda ne smemo, da se ni nikdo oglasil takrat, ko je Italija zasedla Furlanijo in je vlada ukazala uničiti vse notarske in občinske arhive z bogatim gradivom, ki se je tikal naših slovenskih občin, Pogodbe, zapisniki in dr. se je prodajalo kot makulatura in je šlo v roke različnih kramarjev. Kljub temu pa je moralo ostati še bogatega gradiva po občinskih knjižnicah v Furlaniji, gotovo tudi v velikih knjižnicah v Benetkah in v Padovi. V vseučiliški knjižnici v Padovi sem bil le par dni, a sem lahko ugotovil, da je vse gradivo, ki se nanaša na slovenske kraje, neurejeno in da manjka vsaka bi- bliografija. Moramo torej pribiti, da se slovenska inteligenca ni bri- gala za Beneške Slovence, kakor se je malo ali nič zanimala za Ko- roške; temu je pripisati, da se Beneški Slovenci prav nič, Korošci pa premalo čutijo Slovence. Značilno je, da imamo o Beneški Slo- veniji le en izdaten opis, in sicer prof. Simona Rutarja; izdala ga je Slovenska Matica 1. 1899 kot tretji del »Slovenske zemlje«. Prof. Rutar je v svojem predgovoru na čelu knjige zapisal besede: »Slutim, da za menoj ne bo noben Slovenec več pisal tako obširno o tem pred- metu.« Res je prof. Rutar bil prvi in zadnji Slovenec, ki nam je Be- neško Slovenijo opisal, sicer pa je ostala odtrgana veja, prepuščena vplivu italijanske civilizacije in kulture. Slovenci nimamo danes niti pravice reklamirati Beneško Slovenijo zase. Bila nam je vedno tuja, nepoznana; sama je vedno čutila, da je Italija njena domovina. Razmere po vojni so silno in naglo jele vplivati politično in etnično na Beneško Slovenijo. Mladina se naglo italijanči in vasi v nižini ali niže doli po obronkih izgubljajo svojo slovensko besedo takorekoč od dneva do dneva. Ko sem bil v Beneški Sloveniji pred 40 leti prvikrat, se je v občini Čižeriji nad Tarčintom in tudi v Tar- čintu samem v predkrajih govorilo precej slovenskega. Ko sem bil zadnjič 1. 1922 tam, pa se je vsakdo ogibal slovenščine, tudi če jo je še znal. Gotovo je, da je naraščaj po veliki vojni ni več umel. Danes so čisto slovenske občine le še Brda, Platišče in osem občin Šempetr- skega okraja. Težko, da se izpolni želja beneškega rodoljuba C. Po- dreca v listu »Soča« iz 1. 1871, s katerim konča svoj napev Sloveniji v zadnji kitici: »Naj pride še sila peklenska, ne uniči se slovenski zarod.« Vrhovišče Beneške Slovenije in skoraj središče je vrh Ivanac. Pomaknjen je pred le malo nižje vrhove proti severu, zato nima po- sebno značilne oblike od juga. Pa tudi na sever odpada na precej visoko planoto, tako da je komarj 300 m nad njo in se človek ne za- veda, da je Ivanac najvišji vrh hribovja Beneške Slovenije. Iz nižine je komaj viden in se težko razloči. Manjka mu od vseh strani lastne značilnosti: ko stojiš na njem, je kakor travnat, pohleven holm. Ivanac je zlahka pristopen od vseh strani, tako tudi od Šem- petra ob Nadiži, ki je središče Beneških Slovencev. Št. Peter leži na zeleni rodovitni gredini 175 m visoko, torej komaj 30 m nad Nadižo. Sedaj, po vojni, napravi na zunaj docela vtis laškega mesteca in slovenski živelj je kakor skrit^ V okolici cerkve so zasledili tudi se vidi kamenita miza, okoli ka- ^^^U || ^R^H nekdaij budila pozornost učenja- kov in je bila večkrat opisana. SloDenka iz Šempetra ob Nadiži Za Veliko noč in 24. junija vsa- kega leta se ondi vrše cerkveni shodi iz vseh strani Beneške Slovenije. Bilo je vlažnega, meglenega jutra, ko sem odrinil s skrbno iz- branim vodnikom Petrom Venuttijem, p. d. Chichin, poljskim čuvajem iz Šempetra ob Nadiži. Prenočil sem bil v hotelu Belvedere, precej dobro postrežen, in sem bil radi tega tudi odpočit. Bilo jn že proti koncu avgusta, tako da je prosvital okoli 5. ure zjutraj prvi mrak. 1 Glej opis v Rutarjevi zgodovini Beneške Slovenije str. 36 i. si. Krenila sva z vodnikom čez brv pod Šempetrom naravnost na desni breg Nadiže, po senožeti Kalamont in potem mimo gozdiča V Bukovju do sela Puler. Pomena besede nisem mogel določiti. Nad selom moli vrh Mladasena 727 m. Do tu sva rabila iz doline skoraj poldrugo uro. Vse pobočje desnega brega Nadiže je obdelano, večinoma ga pokri- vajo senožeti in raztreseni gozdiči. Kakor Soča, je Nadiža bistra hči planin, mrzlih voda; že v sred- njem svojem teku se zarije nizko v dolino, tako da hlapi iz nje vsled razlike topline obilo vlage. Kakor iz Soče nad Tolminom se dvigajo poleti, ko solnce posije na vodo, celi oblaki hlapov. Ko sem korakal v jutranji vlagi počasi po desnem bregu Nadiže kvišku gori, mi je bilo nekako čudno in tesno pri srcu. Čutil sem se kakor zapuščenega v tem delu naše rodne zemlje. Bolj ko se zarije tujec v to zemljo, bolj otožnega ga delajo prirodne lepote, ki ga obda- jajo. Tod čutiš morda najbolj, kako je človek z obdajajočo prirodo ena celota. Ko manjka človeku na zemlji, po kateri prehaja, svoboda, se mu zdi, kakor da bi težke verige oklepale tudi zemljo. Ko obču- duješ peneči Peričnik v temnozeleni dolini Vrat, srce radostno drhti nad vso prirodno krasoto; ko pa zreš pršeče skokiče Barmana, leske- tajoče se v solnčni mavrici v kotu zapuščene Rezije, te kar obhaja otožnost. Vsakokrat sem čutil tako, tudi v samotnih Ladinskih do- linah — kakor da bi bil legel težak vzduh nad globoke doline pod leskečimi ledeniki. Zdelo se mi je, da bivam tudi med Ladinskim ljudstvom brez diha svobode. Vdanost in odrekanje bereš na licu ljudem, katere srečavaš. Zdi se ti, da bi tudi gore in snežniki bili mrki in temni. Veselje do svobode te vabi na gore in če je ni, si kakor prekanjen od prirode. Velja pač tudi tod, da polagamo v pri- rodo, kar imamo v sebi. Ko je neutešena tvoja želja po svobodi, vidiš tudi okoli sebe robstvo, polagaš tudi na prirodo svoj težek vzdih. Od Čedada (Cividale) čez Volovjak 420 m (Monte dei bovi) je v vijugah izpeljana vojaška cesta do kapelice sv. Duha ob 668 m nad vasjo »Na Vrh u« 608 m, laški Spignon. Od tu pelje kolovoz in po- zneje steza naprej ves čas precej položno po slemenu z odprtim po- gledom na dolino Nadiže, na desno gor pa po dolini Torjanska Bi- strica, Chiaro del Torreano, na levo dol. Ob 691 m je pri Škrbini prehod iz ene doline v drugo. Pod seboj v Bistrici zazreš prvo slo- vensko vas K a n a 1 i č (Canalutto) in preko doline Nos 692 m, Monte Noas; laško ime je prav fonetično pisano po slovenskem izgovoru. Iz Škrbine se pot dviga do Kraguvence (od 912 m do 951 m), ki je naj- višji vrh v slemenu nad Nadižo in Bistrico ter nudi obširen pregled vse vzhodne Beneške Slovenije. Prof. Rutar besedo Kraguvenca na- pačno razlaga kot Kravnica, dočim je le izgovor za Kragolnico, kar morfologično ustreza, kajti Kraguvnica obsega v obodu dolino Bi- strico. To ime v istem pomenu se ponavlja tudi jugovzhodno pod Matajurjem, onkraj Nadiže za vrh 1075 m, ki je tudi viden odtod. V Zatrepu2 Bistriške doline ob 660 m na obronku je velika slovenska vas Macaroli, nad njo ob 806 m vasica T a m o r j i (Tamoris) in 2 zatrep, Talschluss. nad vasjo Vršič 977 m s prehodom iz Bistriške doline v dolino Bo- drina, ki se izliva proti severovzhodu v Nadižo. Stopila sva na vrh ob 8 uri 15 min. ter postala nekoliko zaradi razgleda. Bližnje hribovje je kakor razmetano nad Furlansko ravnino, proti jugu pa moli špičasti vrh Sv. Lovrenca 914 m. Od Kraguvence dalje se imenuje sleme čerenčišče. Pomena te besede se domačini več ne zavedajo. Beseda čeren pa je mnogoterega pomena. Pleteršni- kovo čerenje od besede čer, čeri, Klippe morfologično ne gre prav, še manj češki in poljski čeren v pomenu ribja mreža ali pa Miklo- šičev črenov zob, t. j. kočnik, Backenzahn, ali ruski čerenok, cepič, ali čeren, ponev. Ostaja in morfologično prav ustreza edinole srbski čeren, ki v slovenščini pomeni petra, to so prekladi nad ognjiščem, da se suše drva, ali v skednju, da se nanje nalaga seno ali slama (gl. Cvijič, »Balkansko poluostrvo« str. 340). Obod slemena se ne- koliko sloči proti jugu. Steza pa zapelje na Krot, t. j. zveriženo pe- čevje. Ta beseda je jako značilna in važna za nomenklaturo. Morfo- logično pomeni krutost, nemški schroff, skrotje, Geschroffe. Beseda se nahaja daleč na zahod v ladinski obliki Crot in Croz. Sleme se konec Krota zavije naravnost proti jugu čez vrh Kaludernica (Kalu- drovnica) 976 m3. Po Krotu mole iz tal čuklje4 in krepe5. Pot zavije proti severu čez Lažna6. (Dalje) Dr. J os. C. Oblak: Škrlatica (Konec.) Veličastna točka je krničasti, ogromni okrešelj tik pod njeno južno steno s silno razpoko po sredi, v katero sili strm, za Škrlatica kaj značilen veliki plaz. Ta plaz vzbuja tvojo pozornost od vsepovsod že iz dalje, od kjerkoli gledaš v južno stran njenega ostenja, zlasti s pota na Triglav, najlepše od Tominškovega pota. — Kakor kaže podoba na prvi pogled, bi menil, da moraš naravnost v ta strmi plaz in v raztrgani, zasneženi kamin nad njim, ki je ponekod skoraj na- vpičen in te odbija, tako da res marsikomu, ki ne pozna nadaljnjega pota, upade volja. Toda pomislek ne drži v tem slučaju. Kajti pot, izvedena na Škrlatico, je sama na sebi tako zanimiva — sicer deloma precej izpostavljena, a zavarovana — da je ni sile, ki bi te naj za- držala od pohoda na njo. Niti ti ni treba strmo v prod, niti v oni 3 Ime Kaludrovnica se ponavlja za potok, ki se ovija okoli Ruševe Glave pod Loško Steno ter v vrhu Kaluder 1985 m nad dolino Lepenje nad Sočo. 4 C u k 1 j a je Felsspitze, 5 k r e p e pa so razbite skale, ki mole iz zemlje. 6 Lažno pomeni toliko kakor hodno, svet, katerega zlahka prelaziš, odtod je tudi beseda laz, t. j. planica na hribu ali v gozdu, ki se lahko preorje in obdela. Miklošič ima opazko, da je beseda nejasnega izvora. Krajevno ime Lažna, Laz, ki se ponavlja po vsem Slovenskem in sega daleč na zahod do Švice, pa je docela razložljivo in ustreza morfologični obliki za lažen svet. Neki slovenski profesor se tudi pri tem imenu klanja germanščini in hoče nanašati besedo na nemško lassen, Gelaes ter razlaga besedo s tem, da je bila gosposka tlačanom sredi gozda dovolila posekati gozd in prekopati zemljo, da postane njih zasebna last. Slovenska beseda pa mi je tako jasna, da ne dopušča nobenega dvoma.