Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka I.— dinar Ljubljana, dne 5. novembra 1937 ''4* Izhaja tedensko vsak petek Leto I. — Štev. 12 LIST ZA STROKOVNA, GOSPODARSKA, KULTURNA IN POLITIČNA VPRAŠANJA Uredništvo: Ciglarjeva 41, Ljubljana-Moste — Uprava: Poljska pot 38, Ljub-ljana-Moste - Mesečna naročnina4 Din; za Ameriko mesečno 8 Din; za ostalo inozemstvo 7 Dih. m ...i ■ i i “ii ..................... Za enotnost razrednega strokovnega gibanja Samo mesec dni manjka do kongresa URSSJ, glavne instance vsega razrednega strokovnega gibanja v Jugoslaviji. Vsaka tri leta se sestaja kongres URS-a in vsakokrat za tri leta določi smer vsega delovanja razrednega strokovnega gibanja. Tako bo tudi ta kongres dal sklepe glede vseh sindikalnih vprašanj, ki bodo veljali do prihodnjega kongresa, to je cela tri leta. Ali more biti zaveden delavec in strokovna podružnica, ki se ne bi zavedala, kake velike važnosti je ta kongres in kako važno je kakšni bodo sklepi, ki bodo na njem sklenjeni? Ravno zaradi te važnosti kongresa tlači vsakega zavednega strokovnega delavca velika skrb ali bo kongres odgovoril na vsa ona vprašanja, ki jih današnje stanje strokovnega gibanja tako živo postavlja. Posebno velika skrb nas muči, kaj bo kongres ukrenil glede najvažnejšega vprašanja, na katero mora odgovoriti, to je: vprašanje enotnosti razrednega strokovnega gibanja. Vsakemu delavcu je jasno, da tako ne [more in ne sme več naprej. Delavci bežijo iz strokovnih organizacij, organizacije razpadajo, ali so pa neaktivne in osamljene, nesposobne voditi vsakdanji boj delavstva, nasprot-niške, pod tujim vplivom stoječe Ln razbijaške organizacije pa rastejo. Ali res ne vidijo vsi, da gredo po tej poti strokovne organizacije v razpad, delavstvo brez organizacije pa v poraze in bedo? Samo slepec ali pa zavestni škodljivec mora zapirati oči pred tem žalostnim stanjem. In vendar je to težko stanje tako lahko popraviti. Treba je samo združiti razbite sile, treba se je sporazumeti glede skupnega dela in naše strokovno gibanje bi se razrastlo in razvilo kakor se ni še nikoli tako. Mi smo poskušali odstraniti vse ovire za skupno delo. javno smo v članku povedali, katere napake morajo odpraviti prijatelji enotnosti, da bo postavljeno zaupanje med raznimi tabori in da bo lahko prišlo do enotnosti. Mi delamo v resnici na tem, da se te napake, ki so enotnost in zaupanje ovirale, odstranijo. Uspeh tega ni izostal in marsikdo. ki je bil preje proti sporazumu in enotnosti, je danes za enotnost. Vendar je žalostno, da še večina današnjih strokovnih funikcijonarjev v našem gibanju odločno odklanja vsak sporazum. Prav zato se bojimo, ali bo kongres pravilno odgovoril na glavno vprašanje, ki bo na njem postavljeno, to je ravno vprašanje sporazumne vpostavitve enotnosti. Delegatom strokovnega pokre-ta v Sloveniji, ki. bodo šli na ta kongres, lahko v imenu večine slovenskega delavstva rečemo: enotnost je glavno. Kongres mora biti enoten i n vsi sklepi v duhu enotnosti. Glejte bolj na- « »Straža v viharju nadaljuje s svojim delom »Straža v viharju« odgovarja na našo obtožbo »Nepričakovana sorodnost z denuncijacijo« na isti način kot je prvič pisala o nas. Zato naj vsak pogleda našo 10. številko, pa bo videl, kaj mislimo o »Straži v viharju«. Le še bolj hinavsko zavija oči in pravi: Zakaj pa si nadevate venec mučeništva, zakaj kričite: »Denuncirajo nas, oblast kličejo na nas, naj nas ustavi,« saj mi vam nič nočemo, saj mi vas ne bomo ustavili, to bodo' drugi storili. Saj ste sami krivi, ker tako pišete, mi pa smo nedolžni.« Človek ne more najti pravega izraza, da bi pokazal, kako nizko in umazano je pisanje »Straže v viharju«. Poglejmo samo tale odstavek : Je res čudno in zanimivo povrh, da dobita dopisnika »P role ter j a« in »Delavskega lista« včasih ob isti priliki isto nav-dahnjenje, da zapišeta v dva različna lista, od katerih eden izhaja tam nekje v Belgiji, drugi pa pri nas, iste besede, kot n. pr. »pristavljanje piskrčka«, »dol s fašizmom«, »živela demokracija«. Kaj naj človek na to reče? »Pristavi jan j e piskrčka« nismo vzeli ne iz Moskve ne od kod drugod, ampak od trboveljskega dopisnika »Delavske politike«. »Dol s fašizmom«, »živela demokracija« pa sta gesli, ki jih rabi ves demokratičen svet, odkar je fašizem prišel na oblast v Italiji. Te parole kličejo španski, francoski, kitajski, češki in drugi predsedniki vlade, sam predsednik USA Roosevelt vpije »dol s fašizmom«, »živela demokracija«. Samo »Straža v viharju« ve iz zanesljivih virov, da je »Delavski list« dobil ti dve paroli iz Moskve specielno za svojo 3. Tn 4. številko. Kaj naj res človek na to reče? Ali imamo opraviti z največjimi nevedneži ali pa s podlimi obrekovalci? Na napade »Straže« zaradi vsega tega ne bomo več odgovarjali. Najbrž bi dr. Alfred Šerko, univerzitetni profesor, lahko da- nes ponovil, kar je lani rekel o Straži v viharju«. Tudi takrat je »Strdža« fantazirala o komunističnem poreklu iger »Tujega deteta« in »Veselega vinograda«, katere je baje poslal inž. Gustinčič vprav iz Harkova v Rusiji. Takrat je dr. Šerko javno napisal: »Ker se ponaša »Straža v viharju« kot akademski list, naj mi bo kot predavatelju forenzične (psihopatologije dovoljeno tole vprašanje: Od kedaj so akademiki, ki izdajajo »Stražo«, tako strahovito prismojeni, da pišejo ali vsaj dopuščajo pisati v svoj list take fenomenalne budalosti — in kdo je kriv temu? Dr. Alfred Šerko.« Mislim k tem le še to, da tu ne gre samo za neumnost, ampak tudi za vse hujše stvari. Omenjam samo še. da pri »Straži« sodelujejo colo univerzitetni profesorji kot n. pr. dr. Ušenič-nik in dr. Ehrlich. Žal mi je prav resnično, da si Straža v viharju« za svoje ogabne napade na nas lahko pomaga s Strokovno komisijo 'in njenimi resolucijami. »Straža« prinaša »mišljenje starih socialistov« t. j. odlomke iz resolucije Strokovne komisije, češ: poglejte, kaj pravijo naši dobri socialisti o »Del. listu«, tudi oni namigujejo na to, kdo financira ta list, tudi oni so proti njemu, res je, uničiti ga je treba. Jaz mislim, da večje klofute in večje sramote za socialista ne more biti, kot je to, če ga »Straža v viharju« vzame za zaveznika. Rad bi tudi vedel, ali nas bo še kdo napadal, da smo se prodali |RZ. L. F. DELAVSKI PEVSKI KONCERT se je vršil v Zagrebu, na katerem so nastopila delavska pevska in glasbena društva, in katerega je obiskalo okrog 5000 ljudi. To kaže visoko zanimanje delavstva za kulturno življenje. O vprašanju delavske kulture v Sloveniji bomo še pisali. Na Vzhodu Šanghajsko predmestje Čapej gori. Zavzeli so ga Japonci. Šanghaj je popolnoma obkoljen. Kitajske čete se bore za vsako ped zemlje in se umikajo. Japonci dovažajo vsak dan nove sile. Na severu v pokrajini Šansi je kitajska osma armija dosegla zopet uspehe in prišla že do meje pokrajine Čahar. Japonci postajajo radi neuspehov v Šansiju vedno bolj divji. Uporabljajo na veliko strupene pline in bombe dum-dum«. Kitajci so trdno odločeni, da se bore do konca in vzorno disciplinirani. Japonski pogoji za mir, ki so bili predloženi Čangkajšeku: 1. Kitajska mora priznati Notranjo Mongolijo za neodvisno državo. 2. Kitajska mora priznati, da ima pet severnih kitajskih provinc pravico, da osnujejo svojo obliko države. 3. Japonska bi vrnila Kitajski tista področja pri Šanghaju, ki bi jih Japonci zavzeli do zaključka premirja. 4. Japonska mora dobiti posebne pravice na vsej kitajski obali do meje francoske Indokine. 5. Kitajska mora izstopiti iz Društva Narodov. 6. Kitajska mora predati svoje letalstvo Japonski. Kitajci so predloge odbili — kateri svobodoljubni narod bi jih spro.jel? Konferenca devetih V kratkem se bo vršila v Brusi u konferenca devetih držav. Njen namen je: najti mirno rešitev v japonsko-kitajskem sporu, ali pa vsaj preprečiti samovoljo zmagovalca nad premagancem v tej vojni; zaščita interesov tujih držav na Kitajskem in obramba ozemelj, ki meje na bojna polja'. Poleg devetih sil, ki so 1922 podpisali- Vašingtonsko pogodbo (Združene države Amerike, Belgija, Anglija, Kitajska, Francija, Italija, Japonska. Nizozemska, Portugalska) so pozvane na konferenco tudi tiste, ki so pozneje k pogodbi pristopile (švedska. Norveška. Danska, Bolivija, Meksiko ter Nemčija). Japonska pa je že naprej odpovedala svoje sodelovanje na tej konferenci, češ da se lahko spor reši samo med njo in Kitajsko, ki naj bi vendar že uvidela, da želi Japonska le uničiti boljševizem, potem, pa iskreno prijateljsko sožitje s Kitajsko. Japonska pa računa, da se bo za njene interese zavzela na konferenci Italija. Sodelovanje je odpovedala tudi Nemčija, ki noče sodelovati v protijaponski akciji. Pelestina Upor Arabcev proti Židom iii-angleški vladi divja naprej. — Arabci se poslužujejo terorističnih dejanj, da bi dosegli svoj men. Italija, ki ima interes na slabljenju Anglije, krepko podpira to arabsko »osvobodilno« borbo. in Zapadu Zakaj Je padla severna fronta Minister republikanske narod-' ne obrambe je izdal poročilo, v katerem navaja vzroke, ki so dovedli do padca severne fronte., V poročilu pravi med drugim, da je severna fronta bila ze od vsega početka državljanske vojne radi izoliranja v zelo neugodnem položaju za obrambo. Pomanjkanje vojnega pristanišča, je posebno otežkočalo republikansko prej kot nazaj in sporazumite se tako, da ne bo ne poražencev in zmagovalcev, ampak enotna armada organiziranega delavstva. Strokovno gibanje v Franciji je pred dvemi leti tudi stalo pred vprašanjem: ali razbito na dve strokovni zvezi — ali enotno v eni strokovni zvezi. Kongres je zaklical: »enotnost francoskega delavstva je sklenjena.« In kakšne posledice je to rodilo. V enem letu so strokovne organizacije zrastle od enega na pet milijonov članov in enotno delavstvo si je življenje nep.rimerno izboljšalo in tudi drugače se je v Franciji marsikaj spremenilo. Zato kličemo vsem delegatom, ki še ne verujejo v možnost skupnega dela: »Poglejte vašega in našega sodruga soeijalista Jauhauxa, ki je glavni tajnik enotne C. G. T. in za katerim stoji vse francosko delavstvo, ravno zato, ker je za enotnost delavstva. Ne hodite po poti onih voditeljev angleških Trade unionistov, ki so se izrekli proti enotnosti in katere zato hvali ves fašistični in reak-cijomami tisk. Delavstvo pa na kongres ne sme samo mirno gledati, ampak mora podpreti akcijo za enotnost in strokovni sporazum. Ne sme biti ne podružnice ne podružničnega odbora, ki se ne bi do kongresa izrazil ali je za enotnost, to je za sporazumno rešitev vseh sporov v našem gibanju, ali proti enotnosti, t. j. za nadaljevanje razdora in borb v našem po-kretu. Ni pri tem najvažnejše iskati krivce (glavni krivec je neenotnost) ampak izjaviti se: za enotnost ali proti njej. To je ze- lo važno, da bodo delegate iz Slovenije spremljale na ta kongres številke: toliko in toliko organiziranih delavcev v Sloveniji je za enotnost in sodružni lojalni sporazum, toliko in toliko delavcev pa je bilo proti vsakemu sporazumu in proti enotnosti. Delegati bodo poznali voljo slovenskega delavstva in vsem iskrenim in poštenim delegatom bo olajšana odločitev na kongresu. Delavci! Vprašanje enotnosti ni torej samo stvar kongresa in kongresnih delegatov, ampak od vsakega zavednega delavca mno- j go zavisi. ali bo letošnji kongresi potekel v duhu enotnosti, ali se1 pa bomo zopet tri leta med seboj prepirali in zmerjali ter izključevali, medtem ko nas bo sovražnik vedno hujše tepel po glavi. akcijo, lrun je padel radi tega, ker ni mel dovolj, municije, a njegov padec je pomenil začetek kolebanja severne fronte. Za tem je postalo vojaško področje pokrajina Baskov, ali tudi ona se ni mogla uspešno braniti brez avijatike. Radi tega je Bil-balo tudi padel. Odpor se je zmanjšal vkljub ofenzivi na Madridski fronti, ki je bila zapečeta ravno zato, da bi se razbremenila in olajšala severna fronta. Odpor Santandra ni bil takšen kakršen se je pričakoval, a umik v Asturiji se ni izvršil v času, ki ga je vlada označila. Vzrok temu je politične narave, katerega bo treba še podrobno razjasniti. Na koncu svojega poročila pravi minister narodne obrambe, da se še vedno nahajajo izolirani deli teritorija, na katerem se bore vladne čete, ter da so se pogoji sovražnika za borbo spremenili. Ne podcenjujoč moč upornikov izraža minister čvrsto upanje, da bo nezlomljivo upanje republikanske armade žasiguralo končni triumf. Zavzetje Asturlje Iz Londona poročajo: Po informacijah iz raznih virov se ocenjuje moč nacionalističnih čet. ki so zavzele Astunijo na 100.000 ljudi; od teh je 40.000 Italijanov, 3000 nemških strokov- Konferenca katoliških škofov Jugoslavije se je vršila 6 dni v Zagrebu. Zavzela je stališče do konkordata, uredila vprašanje Katoliške Akcije v Jugoslaviji, izrazila svoje simpatije s preganjanimi nemškimi katoliki, pa tudi popolno solidarnost s stali- PRIJATELJI »DELAVSKEGA LISTA«, KI OBISKUJETE LJUBLJANSKE KAVARNE V ljubljanskih kavarnah dobite vse mogoče časopisje med drugimi tudi naj reakcionarnejše. Tako »Del. politika« poroča, da ponekod natakarji sami prinašajo »Volkischer Beobachter«. »Fiihrerjevc list nenaročenega na mizo. Naš »Delavski list« pa je večina kavarn vrnila, ko smo jim ga poslali! Zahtevajte v vsaki kavarni »Delavski list«! Dva praznika 28. oktober slavi Čehoslovaška republika kot svoj naj večji narodni praznik. Na ta dan je bil 1. 1918 proglašena njena neodvisnost in svoboda. Konec je bilo tujega jarma in bratska država se je pod vodstvom prezidenta Masaryka razvila v trdno demokratično državo, ki je obenem največja garancija za mir. Istega leta, 29. oktobra pa smo doživeli svoje vstajenje tudi mi Slovenci. Tudi nam je 29. oktober naš narodni praznik, ko smo na razvalinah Avstro-Ogrske monarhi-svobodno zadihali. Slovenski narod pa tedaj še ni bil zrel ; svobodo. njakov, 9 portugalskih oddelkov s po 800 mož, 4000 Arabcev, torej 54.000 tujcev in 46.000 Špancev. Notranje posolilo Valendjske vlade poponoma vpisan Republikansko finančno ministrstvo sporoča, da je posojilo, katerega je vlada razpisala pred nekoliko dnevi v pokrajinah, ki so pod njeno oblastjo, popolnoma vpisano. V svojem manifestu kon-statira vlada z zadovoljstvom, da so pri vpisu posojila sodelovali vsi družabni sloji. Spoštovanje mednarodnih dogovorov Po sporazumu o akciji proti gusarslvu v sredozemskem morju. napadi »neznanih« ladij in avijonov niso prenehali. Nedavno je nek avijon potopil francosko tovorno ladjo blizu Balearskih otokov: v bližini afriške obale pa je bila potopljena nemška ladja. Tako. da se v Sredozemskem morju dejansko vrši vojna brez vojne napovedi. Odbor za »nevmeSavanje« sefe . . . Ved no jasnejše postaja, da so odbor izrabile nekatere države za to. da premotijo in potolažijo vest demokratskim silam in s svojo krepko pomočjo med tem pomagajo generalu Francu do zmage. Italija in Nemčija na vse možne načine skuša doseči, da se prizna general Franco za vojskujočo silo in ne za upornika. Sovjetska Rusija pa zahteva, da se najprej umaknejo dobrovoljci. Kljub temu. da se je toliko umaknilo, da v vprašanje priznanja generala Franca ne bo glasovala niti za uiti proti, pa Nemčija in Italija zahtevata, da se Rusija izjavi. Ako bi Rusija pri stala na italijanski predlog, bi bila pomoč- priznanemu Francu še bolj izdatna, ako pa glasuje proti, jo hočeta Italija in Nemčija pred svetom napraviti krivo za vojno v Španiji. Tako je delo odbora zopet na mrtvi točki. Židje In konjsko meso »Naši germanski praočetje so jedli konjsko meso, toda krščanstvo. ki so ga ustvarili Židje, je začelo kampanjo proti tej sijajni hrani. Zato upamo, da bo uničenje židovskega vpliva v Nem čiji privedlo ponovno do ugleda konjsko meso. kot tipično germansko hrano.« Dr. Noffkess. naeion. socialist, zdravnik iz Diisseldorfa. Li peto ve Štorje V skušnjavah. Lipe je nerad mislil na prestane bridkosti, ki so bile največ zapopadene v stradanju in klatenju brez doma. Križaril je križem kražem po prelepi, srčno ljubljeni domovini, iskal dela za svoje krepke roke in kruha za zdrav želodec. Tu pa tam je nažagal drv in očistil zasmrajene kanale, zagrabi je za vse, samo da se ni opotekal od lakote. Večkrat po več dni ni pokusil toplegu jedila, marsikdaj je skoraj pozabil, kako hrešče trde krušne skorje pod trdimi zobmi, vodo pa vzlic vsemu ni skočil, Medvedja vas ni imela jezer in ne tako širokih potokov, da bi se vaščani navadili na kopanje. Duše jim je očistil gospod župnik. a telesa so si umili v lastnem znoju. Zato Lipe ni silil v vodne vrtince, nikdar mu ni kanilo v glavo, da bi v valovih skrajšal svoje bedno popotovanje po dolini solz. Nekaj drugega mu je včasi rojilo po butioi. Če je hodil mimo bogato založenih izložb in cedil sline ob dobrotah za debelim steklom, ga je prijelo, da bi odprl veliko okno in se založil vsaj za prvo potrebo. Koliko stvari počasi strohni in segnije. je mislil, ljudje pa samo ogledujejo. Mar bi se vsi najedli in oblekli! V časopisih je bral, da veletrgovci zažigajo ali pa mečejo v morje kavo, žito, moko, volno in podobne človeške potrebe, pa kar ni verjel. Narobe svet! Naj bi razdali med ljudi! Čudni so gospodje tam v Škofovska konferenca ščern španskih škofov do dogodkov v Španiji; strašne razmere, ki vladajo danes na svetu pa ne bodo spremenile niti krvave revolucije. niti nove poganske vere, niti človeška znanost, ampak samo popolni povratek h Kristusovemu evangeliju. PREOBREMENITEV ŽELEZNIČARJEV V SLOVENIJI Kakqr poroča »Slovenija«, se je število uslužbencev državnih železnic povečalo v zadnjih dveh letih za 8.628 v celi državi. Torej od 71.200 na 79.828. V Sloveniji pa je to število v tem času zrasl-lo od 9.392 na 9.549 ali za 157 novih uslužbencev. To se pravi, da je v celi državi za 12.12% novih železničarjev, v Sloveniji pa za 1.67%. Od vseh novo nastavljenih uslužbencev nima ljubljanska direkcija niti 290. Dr. Ivo Štempihar: Med pariSkimi kovinarji V teh utrdbah je razstava spo- slov za gostilno sredi mesta. In minkov na dni groze, ostanki ve- j res smo za Louvre-om v mali likih nemških granat, plinskih prečni ulici »de 1 Echelle« (ulica mask, zarjavelih pušk, čelad itd. jlestvice) na št. 8 našli »la taver-Dovoljeno pa je tudi obiskati del ne Lyonnaise« (Iransko gostilno), podzemeljskih hodnikov, v ka- katere lastnik, g. Vincent, je bil terih veje moker, vlažen in za- poročen s Slovenko z Bleda. V tej gostilni naročiš lahko vse v slovenskem jeziku, samo na drobno plavolaso gospo za pultom e moraš obrniti. Cene so v primeri s kakovostjo jedil zmerne, ne smeš pa pozabiti, da se nahaja gostilna v prvem pariškem dušljiv mraz. Slabotna razsvetljava te spremlja tako, da komaj, komaj razločiš svarilne napise, ki ti pripovedujejo, da bi se podal v temne postranske prostore. Čeprav se glasijo vsi napisi v smislu, da je nevarnost v bra so stopili v stavko uslužbenci avtobusnega podjetja poljskega glavnega mesta Varšave in oko-ice, ker se vodstvo ni držalo določb kolektivne pogodbe, sklenjene pred pol leta in ker je tudi odpustil« 11 oseb. Da se izogne sporu, so se vršile že pred tremi tedni pogajanja med vodstvom in sindikatom uslužben-v. toda zaman. Uslužbemtvo Drobne vesti Francoski bojevniki v Jugoslaviji. V Jugoslaviji so se te dni mudili francoski častniki in vojaki, ki so pomagali v svetovni vojni zrušiti avstro-ogrski jarem. Kot predstavnike bratske rancije jih je ljudstvo povsod prisrčno sprejelo. Sprejem v Beogradu se je spremenil v pra-manifestacijo za demokratsko zaveznico Francijo. Znižanje plač železničarjem v USA. Ker so železniške Ifompa-nije odbile zahtevo zvišanja plač so železničarji zagrozili s stavko, katero bi se tudi izvedlo, a je posredoval arbitražni odbor in se je spor mirno poravnal. Po razsodbi tega odbora se je zvišalo plače železničarjem za 6 in pol odstotka, kar je zmanjšalo kompaniji 30 milijonov dobička. Stavka avtobusnih nameščen-v Varšavi. Koncem septem- cev in uradnikov. Vodstvo je tem, ker še niso odstranjeni vsi okrožju »Louvre«. Zato, ker se izstrelki iz časa vojne, se te po- je dalo z gospo tako dobro spo-loti vendarle sum, da ni to ne-J razumeti, je bil pa g. Vincent varnost, temveč v »tihi likvida- prvi 1’rancoz, ki ga nisem raz-ciji« brez opozorila, če se boš umel. tako »svojo«, francoščino kljub prepovedi drznil vstopiti j