IzdanJ« z« iredo 30- decembra 1896. 155. številka. (T t «T#*erTM W deceabra 18M.) „JEDINOST" imkcift po trikrat a« teden v iiiith i»-daaiih ob torkih, 6«*»tklh ln »obotfch. Zjatranje iadaaja lakaj« oh S. uri i jut ruj, rnlarn* pa ob 7, ari Točer. — Obujao iidaaje staae; ■• JsJ« »aut . f. 1.—, van Atikrlji f. 1.5C trt hmh. , , 3— , , .4.» m pel UM . . . , , . M T4C listo . . „ 12__ , , ,18.-- Narsčola« Je plačevati naprej uraibe brez piiložene aaroonln« te iprava a« •lira. Po»ai»L«;ie £i«vilko »o dobivaj« t pi»--dajalninuh tobaka ♦< 1 rntu po S nt4. Iktpu Tri t a pn 4 uTČ, DINOST Oglaai ea rataaa po tarifa ? petita; ia aaslava a defceliai irkami •• plaiaj* »raatar, kaUkar obsega navadnik TraMe. Poslana, ••airtnice in javna R*k»aU, dama«! aflaai itd. aa raianaja ea peg«j4bf. Tat dapiii naj i« poSiljajo araduiStta tliaa Caseraa it. 1». T*afco pi-«» mara hiti fraokotana, ker nefrankoTaua »e a« aprajeajajo. Bokopiai ju r * rra**j« Naraiaiao, rcklamaaije ta ogi*«« »pre-ji at upr »v»*iitv* »lic«. Violina fi«-•olo bit. S. TT. nadut. Naro6nlne in oglase ja ptačavati loče Trat, Odr»r»a ^aije io proste piMTiun«. Glasilo Hloventk«|i političnoga driilva so Rpimortk«, ,f mKhhN J« "»••". BILO na Javni narodni shod, ki ga sklicuje pol. društvo „Edinost" * gostilni „Konaumnega drudtva" v Rojanu, v petek, dne I. januvarija ob 3lja uri popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 3. Eventuvelni predlogi. Tržaški in okoličanski Slovenci! Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari VaSe občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost" sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa *eli in zahteva ljudstvo. Odbor političnega društva „Edinost*. „Edinost" se prodaja y Gorici v taliakarni Josipa Schwarz, Yia scuole, cona posamezne številke 4 nvč. Javni shod polit, društva .Edinost* dno 20. decembra 1896. „pri lovou". (Dalje) Za drom. Gregorinom se je oglasil za besedo dr. R y b d f: Kakor danes smo na vseh shodih pojasnili misel okrajnega glavarstva. Povsod je pozival predsednik, naj se oglasi, kdor ima kaj zoper to. Nikjer se ni oglasil nikdo t protivuem zmislu, vsled česar moramo misliti, da se vsa zavedna okolica vnema za to misel. Agitatorji in istim sledeči zaslepljenci pravijo sicer, da mi Ia* žemo, da to ne bi bilo dobro za okolico. Čudno, da vsi ti ljudje, ki vse bolje vedo, ne prihajajo na naše shode, da bi nam povedali tu iz lica v lice, zakaj bi bilo škodljivo to, kar svetujemo mi I Veste, zakaj nočejo priti ? Zato, ker je naša stvar pravična in ker se oni boje solnca! Tu *6m pred naša lica nočejo priti, pač pa letajo k „Piccolu", k židom. Tam se skrivajo za hrbti družili in streljajo na nas iz varnega zavetja. Tam PODLISTEK Krivoscška gostilua. Srbski spisal Gjuro Jak si 6; preložil A. B. Ljudje so se temu čudili in gostilna sama je bila videti kakor izpraznjena — kakor soba, v kateri je kaka podoba od nekdaj visela vedno na istem mestu. Ako jo prestaviš, se pokaže nekaka praznota; prav za prav je vse tu, a vendar nekaj manjka. Ko pa je prišel naslednji praznik, je moral V gostilno, da izvede povelje okrožnega načelnika. Ko je stopil čez prag, so se vsi kmetje spogledali »ačuleno. To ni bil tisti Bogosav, katerega je poznalo vsako dele v vasi. S podivjano brado, na pol osivelimi lasmi, vdrtimi očmi, priklonjenim! pleči in visečimi rokami je delal utis onemoglega, življenja sitega starca. Cincar je precej prinesel „gieukega* najboljše vrste, a sodnik se ga ni dotaknil. Pop je poskušal, da bi ga po stari navadi spravil i razgovor, čei, da se mora kaj pomeniti, .posebno sedaj, ko je toliko in v tolikih stvareh govoriti", a tudi ujega ni pogledal sodnik. Temu dobivajo svoje menenje od gospodov judov. — Pravijo, da okolica samo prejema od mesta. Jaz pa vprašam: od kje dobiva mesto mleka in kruha, kje se pere umazano mestno perilo. Ali si hočejo mestna «ospdda na Corsu napraviti svoje lastne hleve, kamor bodo blede mestne gospodičine zahajale krave molzit ? ! (Splošna veselost!) Ali si bodo gospftda sami pekli dobrega kruha ? Ali hočejo mestne gospodičine drobnimi ročicami prati umazano perilo? (Ponovna veselost.) Seveda pravijo večkrat, da pojdejo po pomoč ▼ — Italijo. (Smeh.) V Italijo po pomoč, ali ste čuli ? V Italijo, kjer je toliko mizerije, da so nekoliko iste hoteli odnesti celo v Afriko! (Hrupna veselest.; Seveda so si v Afriki spekli jezik in prste. Italijani sani nimajo kaj jesti, kako naj bi pomagali našemu mestu ? t Potem pravijo, da vara ne bodo dajali dela. To žuganje je smeino. Vedno vas bodo jemali, kajti oni so p r e m e h k u i n i, da bi hoteli opravljati dela, katera opravljate vi. (Ploskanja.) Čudno in ni čudno: dosedaj niso imeli prav čisto nič časa, da bi se spominjali vas. Sedaj se-le, ko so jim naši shodi jeli postajati nekako neprijetni, sedaj jim je prišlo v spomin, da so oni, mestna gospoda, prav za prav vaši prijatelji in varuhi!! (Kaki varuhi so to !) so se čudili ljudje in sam pop si ni mogel razlagati tega ravnanja. Kmalu potem se je čulo, da je zbolel. Nekega dne je dal poklicati starega Stoja-dina in več knnetov. .Tu imaš dolžno pisno, Stojadin, katero si podpisal v pijanosti*. In vpričo vseh navzočih je priznal, da je in kako je hotel Stojadina ogoljufati za njegovo imetje in da Mila Mutibarič trpi po nedolžnem. Po tem priznanju mu je obraz pobledel, ustnice so se mu tresle, prsi so se mu krčevito dvigale in padale. Odprl je usta, a se zaman trudil, da bi izustil besedo. Slednjič se je s skrajnim naporom dvignil v postelji, pošastno pogledal okolu sebe ter zastokal kakor smrtno ranjen človek : „Jaz sem oropal cerkev, jaz i u pop! Raka je nedolžen 1* Glas in obraz njegov sta bila grozna. Kmetje so se spogledovali osupli. Lasje na njegovi glavi so se naježili. Kar je planil v sobo pop, bled, pre-padeu. .Laže, nesrečnik! Žganje ga je upijanilo! Sam povej, ni-li tako?" Sedaj se boje za vas, da bi vas ne prodali mi zlobni Slovenci! (Smeh.) Zato litijnkajo zoper naše shode. Mi se jih ne bojimo, ker imamo pravico do tega. kar delamo. Mi smo v;tši krvni bratje, mi vam hočemo dobro, ker nam tako veleva naše pošteno srce! Oni pa se le delajo tako, kakor bi bili vaši prijatelji, ker se bojijo naših shodov. Zakaj naj bi se jih bali vi, mar ne plačujete tudi vi davke in doklade ? Plačujete iili in raz-merno š* več, nego mastni bogatini. O kmetu se ve vedno, koliko ima; ou ne more potajiti niti novčića svojega premoženja in Uko mora plakati davek do zadnjega novčiča. O mestnih kapitalistih se pa uikdar ne ve prav, koliko imajo in zato rečemo lahko tudi, da nikdar ne plačujejo toliko davkov, kolikor bi jih morali i ozirom na njih imetje in njih prihodke. -- Kje so vaši prijatelji? Ali vam nismo prijatelji mi, ki Mirno, da bi vi uživali — kakor drugi — vse pravice na svoji lastni zemlji ? ! Gotovo smo v.irn prijatelji mi, ki hočemo, da budete jednakopravni državljani in spoštovani, kakor so spoštovani vsi drugi. (Burna pohvala) Resolucija je bila sprejeta soglasne, na kar je sledilo dlje časa trajajoče ploskanje, sprem* ljano po živio-klicih. Zborovalec Avton Gerdol izjavlja, da je bil on pisal pismo na shod v Lonjeni, v katerem je izjavil, da se povrača v narodno 'stranko. Posledica temu je bila, da nu je magistrat dva sina odpustil I z s 1 u ž b e. Šel je na magistrat in k g. županu, da bi pozvedel o vzroku. Zvedel ni ničesar, ali povedati mu niso hoteli ničesar, kdo je kriv na temi Take tazmere so žalostne. Zato moramo voliti prihodnjič moža, ki bode ostro tirjal odgovora za take dogodke, moža, ki bode razumen, moža iz lastnega okraja in lastne krvi! (Pohvala.) — Dovolj smo bili tlačeni do sedaj in še-le sedanji shodi so nam jeli odpirati oči. V to nam je dokaz lepo število domačih mož, ki so se zbrali danes tu. Predsednik M. M a n d i d: V teh pritožbah imamo dokaz, kako postopajo mestna gospoda z okoličani. Odpuščajo naše ljudi iz službe v glavnem zato, da bi na njih mesta postavili Italijane. Ideji, Na postelji pa se je videlo, kako se je umirajoči buril, da bi planil po koncu, da bi popa zgrabil za grlo, razaesaril ga zobmi v svoji bes-nosti. A grozno ječć je znova padel na ležišče in izteguivši koščeno roko proti popu, je zavpil še slovesuejše nego poprej : ,Vwegamogočni naj čuje! Svet naj čuje! Midva sva oropala cerkev! Raka je nedolžen! Njegova kri teži mojo dušo 1" Dalje ni izpregovoril niti besedice, in ko se je soluce nagnilo na zapad, je izdihnil dušo v groznih bolečinah. Kmalu zatem sta bila izpuščena Raka in Mila Mutibarič. Ker stari Mila ni imel svojih otrok, je posinovil svojega netjaka Rako, znova pri Stojadinu zasnubil zanj njega jedino hčer in sedaj mu jo je dal s svojim blagoslovom. Sumnja, zvaljena poprei na Rako, je sedaj ležala na popu, a obsoditi ga niso mogli, ker ni bilo dokazov. Tisti, ki bi lahko prisegel na njegov zločin, je bil nem. Vzeli so mu službo, a mu pustili uživanje župnijskih dohodkov. (Zvršetek pride.) da bi ta okraj odslej zastopal pošten domačin, se pridružuje tudi pol. društvo „Edinost* iz vsega •rca. (Pohvala.) Zborovalec Anton G e r d o 1 je izrazil željo, da bi pol. društvo .Edinost" storilo potrebne ko-korake za prošnjo, da bi se davki in razne do-klade v notranjosti užitninske črte uredile pravično in razmeram primerno. (Pohvala.) Predsednik M a n d i č : To željo jemlje na znauje predsedništvo društva »Edinosti*. (Zvršetek pride.) Politiike vesti. V TRSTU, due 5i9. decembra 18»V Ulični napisi v Ljubljani. Pričakovati je bilo, da načiu, kakor se je rešilo to vprašanje v mestnem zboru ljubljanskem, provzroči živahno diskuzijo v slovenskem novinstvu. Saj bi bilo le žalostno, ako bi ne bilo tako. Ali bi se take stvari ' mogle sklepati in reševati ob uezanimanju javno- j »ti, bilo bi to le znamenje pogubne apatije in sta- i gnacije. Zanimanje za javne stvari je znamenje, da je ljudstvu mari za svoja prava, da torej dozoreva za politiško življenje. S tega stališča moramo biti le zadovoljni, da je nekoliko »zagrmelo* radi uličnih napisov v Ljubljani, bodi to že komu ljubo ali pa ne. V zmislu dolžne lojalnosti treba, da povemo tu na kratko, kako „Slov. Narod" v včerajšnji ste- j vilki zagovarja odklonitev predloga dra. Gregoriča za samoslovenske napise. I Glasilo mož, ki so v večini v mestnem svćtu I ljubljanskem, imenuje nasvet gosp. dra. Gregoriča „lepi m", ali žal, sedaj neizvedljivim, ker je ; stvar rešena po pravokrepui ra«sodbi. Z vsprejet-jem nasveta dra. Tavčarja bi se bil torej storil le udarec po vodi. Tudi ni res, da bi bili govorniki narodne stranke branili nemške napise, ampak le dokazovali so, da je Gregoricev nasvet le ilesk po vodi. »81. Narod" zatrja tudi opetovano, da smo pokrajinski Slovenci nekako seli na lima-niču dr. Gregoriču le zato, ker ga ue poznamo. Tako opravičuje „SI. Narod" postopanje večine v mestnem svetu ljubljanskem, nam pa se zdi, »t« to opravičevanje nikakor ni v soglasju s tenorjem govora dra. Gregoriča. Nam se zdi, da je dr. Tavčar prav inočuo utrjal politiško pozicijo nemške stranke v Ljubljani že z nastopnimi stavki: „da se bode moralo še pogosto apelovati na sodelovanje nemške stranke" ; da „narodna .stranku si noče nakopati odgovornosti, da ona ruši položaj, s katerim so se že h p r i j a z n i 1 i someščani nemške narodnosti* ; in „da se izjavlja za tako obliko uličnih tabel, ki ne bode vzburjala nemških someščanov*. Tako stoji v »Slov. Narodu* od 24. decembra 1896. Iz teh stavkov je razviduo, da dr. Tavčar ni pov-darjal toliko »ueizvedljivosti" nasveta dra. Gregoriča, ampak da se je pozitivno izjavil zoper predlog sam, sklicujć se na dolžne o z i r e do nemške stranke. Da je rekel dr. Tavčar: „V načelu se strinjam tudi jaz s predlogom Gregori-čevem, glasoval bouern vendar zoper istega zato, ker sem uverjen, da je n e i z v e d 1 j i v in nam ne kaže nikakor, da bi mlatili prazno slamo" — razumeli bi ga tudi mi. Našemu nastopu zoper govor dra. Tavčarja ni bilo povod dejstvo, da je branil dvojezične napise, ampak način, kakor jih je bi&nil. Da, še več: mi priznavamo celr;»va do obstanka kakor politiška stranka, a da se sedaj delajo toli globoki pokloni pred isto nemško stranko; pozabiti hočemo na dalekosežno dejstvo, da so ljubljanski Nemci členi tiste liberalne stranke, ki je dosledno zauikovala in jo zanikuje tudi danes celo-kupnost naroda slovenskega po različnih pokrajinah, da torej zanikuje obstojni pogoj našemu naiodu, ampak verjeti hočemo, da so Nemci v Ljubljani,stranka, ki zasluži, da se jo pošteva. Bodi torej: priznajmo Nemcem v Ljubljani toliko politiškega vpliva, kolikor jim gre po razmerju njih števila ! Ali nikdar ne smemo dopustiti, da bi se Nemcem odmerjal politiški upliv po njih lastni dobri ali slabi v o 1 j i 1! Lepo in prav je, ako hočejo tudi Nemci aodelovati za gospodarsko po-vzdigo mesta, ali to se mora zgoditi brez irtev na uaših narodnih in polititkih načelih! Še jedna beseda nas je usupnila v poročila „Laihacheriee", neoporečenem do sedaj. Tam stoji, da je rekel dr. Tavčar, da je vprašanje uličnih napisov »eine untergeorduete Prage", podrejeno vprašanje. Ti ljubi Bogi Čenu pa je trebalo toli hrupne akcije, toliko srditih polemik po časnikih, toliko moralnega zgražanja na neslovenskem po-stopanju dež. odbora — radi bornega podrejenega vprašanja ?! To so prehudi skoki, za kakorine treba elasticitete, kakoršna ni lastna vsakomur. Posebno se povdarja tudi kapitalistična moč Nemcev. Pustimo na strani neoporečno dejstvo, da so to moč dali Nemcem v roko Slovenci sami, ne svojo ralačnostjo, se svojo popuntljivostjo in po ne-dostajanju inicijative na narodno-gospodarikem po-gledu. Ali nam se zdi, da močno diši po židovsko-nemških načelih zahleva, da bi ce po kapitalistički moči moral ravnati tudi — politiški upliv! Iz kratka: s tem svojim člančičem se nisme hoteli izreči ni za načelo samoslovenskih, ni za načelo dvojezičnih napisov, kajti — kakor že rečeno — možno je zagovarjati to in ono stališče, ampak le zoper način, kakor so se v mestnem zboru ljubljanskem zagovarjali dvojezični napisi, smo morali protestovati. Vsakako pa ne bi mogli mi priznati načela dvojezičnih napisov v Ljubljani tako dolgo, dokler se ne bode izvrševalo isto po o n i h m e s t i h ob p e r i f e r i j i, po • katerih žive slovenske manjšine Resolucije, ki jih je vsprejel minole nedelje ! javni shod »Obrtne zveze za Kranjsko* J v Ljubljani, se glase: I. Javni shod »Obrtne zveze za Kranjsko" izreka željo, naj se obrtniki združijo v jedno or-ganično celoto v obrambo narodnih, stanovskih in i socijalnih pravic, in naj se kaže ta organizacija istotako v obrtniških, kakor političnih vprašanjih. II. Javni shod »Obrtne zveze za Kranjsko" izreka želio, naj se kranjski Slovenci združijo v < jedno politično stranko s pokrajinskimi Slovenci vred, ki bo zastopala narodni in socijalni razvoj celokupnega naroda na podlagi krščanske pravič-1 uosti in napredka. Sprava obrh strank naj bi bila j trajna po razgovoru zaupnih mož in naj bi imela j pred vsem ozir na koristi ljudstva, ki želi sloge in pravega, staluega miru, ne pa samo »premirja*, j Razgovor in način sloge naj se predloži narodu. Resolucija naj se pošlje obema narodnima t»tran-i kama. III. Z ozirom na resolucijo II. izreka javni shod »Obrtne zveze za Kranjsko", da se bo podpiralo samo tiste kandidate, ki se že v naprej obvežejo i S pošteno besedo, da nastopijo z vso odločnostjo za j oživotvorenje jugoslovanskega kluba in da sami i vstopijo v to skupino. Kandidat naj bo neodvisen in ne sme poznati pri narodnem delu nobene razlike med stanovi. IV. Na shodu zbrani obrtniki so sklenili: Mestni zastop iu posebno državni poslanci naj še v sedanjem zasedanju izposlujejo pri visoki vladi na Dunaju, da se potresna podpora, dana oškodovan m ob tnikom in trgovcem, ne izterja, temveč popolnima odpiše. Volilni mo^je v peti skupini Goriško-gradiščanski. — Iz zanesljivih podatkov posnemamo prihodnje razmerje glasov v peti skupini za državnozborsko volitev v Goriški in Gradiški: Združeni Nemci iu ltalijaui (78.709 preb.) volijo 1B8 volilnih mož; Slovenci pa (135.020 preb.) sami 5170. Po političnih okrajih voli: glavarstvo Goriško 121 slovenskih iu 48 italijanskih (med temi sitnio goriško ineato 44, Ločnik 4) volilnih mož. Sežansko 59 (komenski sodni okraj 30, sežanski 29) slovenskih. T o I m i n s k o 73 slovenskih. GradiSčanako 11 slovenskih in 126 italijanskih. Volilni možje se bodo volili v vsaki občini. Glasovalo se bo ustno. Po tem izkazu imajo Slovenci 90 glasov večine. In gospodje v lašk"in taborju že sedaj računijo na ta sedež!!! — Vstregli bi občinstvu tudi s podatki iz Iatre, radi tega prosimo rodoljube, naj nam jih do-pošljejo. Slovansko dobrodelno dru&tvo v Pe< terburgu. Dne 21. t. m. je imelo to društvo v Peterburgu svojo slavnostno zborovanje. Tega zborovanja se je udeležilo tudi več viših vojaških in cerkvenih dostojanstvenikov. Zborovanje so je otvorilo s pesmijo na čast sv. Cirilu in Metodu. Zatem je govoril grof I gnat 6 v o dogodkih v minolem letu. Omenivši na kratko kronanja carja in razstave v Nižjem Novgorodu jel je govoriti o potovanju carske dvojice ruske po zapadni Evropi in je rekel o tem : »Noben ruski car še ni bil tako slovesno pozdravljan na svojih potovanjih kakor car Nikolaj II., in še nikdar ni ruski narod občutil tolikega veselja na spoznanju oblasti iu moči svojega carja, nego ga je občutil sedaj, ko se je pred istima spoštljivo in pokorno klanjala vsa Evropa. To je bil pravi triumfalni sprevod. Ves izobraženi svet je čutil, da sta v rokah ru« skega carja moč in oblast. Mladi car ni donesel nikakih groženj evropskim narodom, ampak ljubezni in miru".' Govornik je omenjal na to tudi povod nji v Srbiji in Črni gori in je objavil, da je slovansko dobrodelno društvo zasnovalo nabiranje darov za bedne v onih dveh slovanskih deželah. Potem 30 imenovali pisateljico Leontčvo-Levicko častnim členom društva radi nje zaslug za slovansko stvar. Zborovanje se je zaključilo s predavanjem I)rago-mireekega o Malorusih v Galiciji. Msgr. Macario o Meneliku. Papežev odposlanec msgr. Macario je te dni v Kairu predaval : o vspehu — svoje misije za osvobojenje italijanskih ; ujetnikov. Opisal je težavno svoje popotovanje v i Adis Abebo ter je povdarjal, da ga je Menelik i vsprejel jako sijajno in ravnal žnjim kakor z vi-; sokim cerkvenim dostojanstvenikom. Povedal je, da ima Menelik na razpolago kakih 200 000 mož, i od katerih je 70.000 pod orožjem, ostali pa so t raztrešeni po pokrajinah, toda pripravljeni na prvi migljaj. Ta mina vojska je dobro oborožena ;n iz- • vežbana; tudi za obskrbo je preskrbljeno dobro, i ako je treba v vojno. Ta vojska torej nikakor ne 1 zaostaja za evropejskimi, kajti Menelik je pohlepen Časti Vrhunec njegovih Želja je, da bi vladal po 1 vsej gornji nilski dolini; pristanišče v Rdečem morju mu je torej potrebniše, ker želi povzdigniti i abesinsko industrijo in trgovino po nasvetih Rusije j in Francije. Kar se dostaje posebne njegove misije, rekel S je msgr. Macario, da je italijanska politika kriva ! na tem, ako se njemu ni posrečilo osvoboditi italijanskih ujetnikov. Vendar pa je dosegel kljubu i vttem spletkam Italije velik mor&len vspeh, kajti: j prepričal je Abesince, da je papež vladar, nio«očen ! iu še mog.jčniši nego so drugi. Razprava proti morilcem Stambulova. i Dnć 25. t. m. bila je zaslišana vdova Stambulova i kakor svedokinja. Izjavila je, da ne mara govoriti. • Omenila pa je le toliko, da po njenem mettenju 1 obtoženca nista kriva, ker sta bila le orodje in j žrtvi vlade. Treba da je torej kaznovati mordlne 1 provzročitelje tega zločina. Pomiloščeni Armenci Glasoin dnč 27. t. i m. iz Carjegagrada došlega poročila so pričeli iz-! puščati na svobodo Armence, katere |e bil pomi-; loatil sultan. Carigrajski patrijarh je bil odredil, ' da se je nasledil ega dn6 po vseh armenskih cer-; kvah v Turčiji obhajala slovesna zahvalna služba božja Francozi žele vojne! Pariški „Radical" je objavil t« dni čluuek, razpravljajoči o možnosti • splošnega razorožeuja ter došel do teli-le zua-: meuitih izvajanj : Franciji je absolutno in m>»nMno nemogoče j razorožili ali razpustiti svoje vojsko. Zakaj ? Zato, i ker z razoroženjem bi Francija proglasila glasno in jasno, — naj se smutra stvar s katerega koli stališča, — da se definitivno uda v svoj poraz, da , prepušča jarmu prisvojevalčevemu one Fraucoze, katere je sila ločila od domovino in katere more osvoboditi in združiti z domovino le sila. Ako pa bi Francija izjavila kaj tacega, bilo bi to očevidno i znamenje nje propadanja, pričetek završetku, pri-) znanje, da je drage volje vsprejela in nosi svoje j ponižanje". Te besede so ponatisnili tudi drugi francoski ' listi, dodavši jim popolno odobravanje. Različne vesti. Imenovanje. Nj. Vel. ceBar je imenoval dvornim svetovalcem in deželnim finančnim ravnateljem v Zadru višega finančnega svetovalca Ludo-vika Hočevarja v Trstu. Imenovanja. Predsedništvo prizivuega sodišča v Trstu je imenovalo namestništvenega računar-skega asistenta Karla K o v a č i č a računarskim oficijalom, raounarskega vežbeuika Friderika P a u-lija rač. asistentom in namestništvenega račun, veib. Valterja S a rdi j a vežbenikom na računar-skem oddelku pri/.ivnega sodišča. — Kouceptni vežbenik Karol Al e d i t z je imenovati koneepi-stom na poštnem ravnateljstvu v Trstu. Število volilcev Trstu. Mestni magistrat tržaški je seštel, — ieveda ne oziraje se na slovenske utoke proti volilnim listinam, — da je v Trstu (mesto) naslednje število volilcev: v I. razredu 441, v II. 403, v III. 2671 in v IV. 1667, vkupno torej 5075 volilcev. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi še enkrat slavno občinstvo na veliki svoj koncert due 3. januvarja. Opozarja osobito na igro, pri kateri bodo sodelovali .Slovansko pevsko društvo* in godci. Dasi že namen sam — v korist družbi sv. Cirila in Mdtoda — dovolj vabi iu kliče naše rodoljube na veselico, vendar se usojamo pozvati jih še enkrat in opozarjati na lepi program. Oziraje se na to, da je dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, se radodar-nosti ua bodo stavile meje. Za .Božičnico* podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti so darovali v gostilni bar-kozjanskega obrtuijskega društva: gg. Jakob Pertot, A. M., F. Ščuka, Vinopivec A., A. Pertot, Zdravko Krokar, Človekonosnipomikajočibrzodalnivozilni kolesar, Jakob Pertot Slovenec, Šauto, kateri pije špirituš (Špirito Šauto), Škrinja orehova, N. A. Guobar, Drag. Pertot S., Mihael Vičič Čižbe »manja—usnje", vsak po 1 krono ter gg. ,Eu malo več ko žonta« 2 kroni, Juri Martelanc 120 *t. in Dragotin Pertot Pendla 80 st. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v pušici nabiraluika v gostilni g. Katalaua pri dvanajstih Murvah v Rojanu 4 gl. 26 nč. Silvestrov večer. Še nekoliko ur iu leto 1896. — je bilo ! V četrtek zvečer o poluuoči se zaključi ra/.dobje jeduega leta in se Sasnnje razdobje nasledniku istega. Z zaključenjem starega leta pokopati je nebrojuo neizpolnjeuih nad, a v očigled oovtuni lotu nam ustajajo — nove nade. Gorjo človeštvu, ako bi ne imelo tega božjega daru — neprestanega upanja in nadejanja. Novo leto vzbuia v nas nove nade. A kje je brat, ki ue bi privoščil bratu, kje je prijatelj, ki ne bi privoščil prijatelju, da, kje jo človek, človek s čutečim srcem, ki ne bi privoščil sočloveku, da se mu iz-polui to, kar mu kakor goreča želja klije v srcu ? ! Zato se radi shajajo ljudje na Silvestrov večer, da si čestitajo na tem, da so srečno prebili nevšečnosti minolega leta in da si roka v roci, v prijateljskem objemu, obžvenkatanju čas, voščijo za novo leto — vse dobro ! Tudi „Tržaški Sokol" poživlja svoje prijatelje na .Silvestrov večer*. To ne bode navadna društvena veselica, to bode večer prijateljstva, večer ljubezni, večer izražanja ukupnih nad za bodočnost. V prijateljskih pogovorih, ob lepi slovenski pesmi, ob zvokih naše tamburice, ob proizvajanju dramati' škili prizorov hočemo pričakati one usodne ure, ko nas priljubljeni starosta .Tržaškega Sokola« prisicnimi besedami sprovede čez prag i/, starega v novo leto. Po njegovih besedah pa hočemo vskli-kati drug drugemu v bratski harmoniji: Srečno novo leto ! V tem trenotku, ko se leto pogreza v neizmernost za svojimi predniki, ko v isti hip že itopa na njega mesto drugo leto, čuti še le prav človeško bitje, kako neznatno je v velikem, neizmernem stvarstvo božjem, in v tej zavesti svoje obne-rooglosti čutimo še le, kako potrebujemo drug drugega, kako potrubuo je, da se ljubimo iu da si odpuščamo l Slovenci l OJzovite se torej v velikem številu pozivu „Tržaškega Sokola" ! Pridite na shod ljubezni, na shod pobratimstva! Pridite, da bode prihodnji četrtek o poluuoči orilo iz naših grl: Srečno novo leto] Ona uboga vdova, ki smo jo priporočili usmi- ljenim srcem naših čitateljev, nas je naprosila, da izrečemo v njenem imenu iskreno zahvalo oni gospodi, ki so jej doposlali toliko daril, da je mogla poravnati vsaj stanarino. Doposlali so jej: Ivan Vyzourek iz Tolmina 1 gl., nepoznana Slovenka 5 gl., Ivanka Beninger v Tomaju gl. 1.95, E. A. Jazbec iz Trsta 4 gl., „dobre duše" iz Trsta gl. 2.60, dva usmiljena Slovana v Raben gl. 1 45, Marija Mahorčič iz Sežane 1 gl., neimenovani 50 nč., neimenovani 50 nč., Katinka Cotičeva 50 nč. in nekaj stare obleke. Še jedenkrat: hvala prisrčna tem dobrim dušam. Da ni bilo njih, bila bi danes ta nesrečna žena s celo kopico nedolžnih otročičev na ulici! Na ulici v zimskem času — to ni šala. Bog povrni torej stotero 1 — In če bi mogel še kdo pogrešati kak novčić, naj se spomni te nesrečne žene. Ista stanuje: Via molin a vento h. it. 51, vrata 31, časa Rigutti, II. nadstropje. Legar (ali tifui) v Pulju Stanje epidemije dne 26. t. m.: Meščanstvo: nevih slučajev 23, ozdravilo 10, umrla 2 ; vkupno 691, od kojih 99 v bolnišnici. — Vojaštvo: novi slučaji 4, ozdravilo 7, umrl 0, vkupno 520. Dne 27. t. m.: Meščanstvo: novih slučajev 7, ozdravilo 18, umrlo 8, vkupno 676. od kojih 98 v bolnišnici. — Vojaštvo: novih slučajev 12, ozdravilo 10, umrl 1, vkupno 521. Slaba voda v Pulju. Zdravstvena komisija, ki je te dni analizovala vodo Karolinškega vira, zasledila je v tej vodi bacile ter vsled tega pro-i glasila vodo nepitno. Magistrat pnljski je to v ! posebnem lazglasu priobčil občinstvu. Samomor. Lloydov uatakar Anton Brajko vic* se je uied vožnjo iz Benetk v Trst vrgel s krova parnika .Arciduehessa Carlotta* v morje, ne da bi ga bil kdo opazil. Potniki se le videli, da je ob 2 po polunoči ostavil svojo kabino in šel na i krov. Od tedaj ni sledu o njem. Bržkone se mu je | zmešalo v glavi. Stvar so prijavili pomorski vlatuv!janici — že zapravila. Včeraj j > je obsodila i sodiš, e na dva ;ueseca težke ječe. Dva vojaka obsojena zaradi beyuna Škrija. j Naši čitatelji so iz vestno še spominjajo, da je m o-t rilec Andrej Škrl ušel iz tukajšnje vojaške bol-i nišnice, ohlekši opravo nekega domobranca ter o pasiv-« i preko le oprave srajco bolniških postre-ščekov. Na hodniku je stal na straži v<< k Ivan Lah, kateri seveda ni ustavil Škrija l r ga je smatral bolniškim postreščekoin. Siromašni Lah je prišel zaradi ,malomarnosti na straži* v preiskovalni zapor. Sedel je 50 duij, iu poteua ga je vojno sodišče obsodilo na tri mesece zapora. Baš za Božič pa je bil pomiloščen. — Doiuobra.uec, Anton Strnad, čigar opravo si je bil oblekel Š. i spamlftd 1C9« s 31 do S 33 Oveo z* spomlad 5-94—6-9 6 R4 7« apomUd 6.8 —0.87. Koroaa »n maj-juni 1897. 3.8« 8 87 i'*i>nii»i. nov«. ni kil. f. 8 05 815 d cvo. 8.35—8*40.. .vi kil. f. 840—845 od 81. HI. f. 8-45 8 BO , ori Uit. for. —.---.—. io-n .'l*. Hantoi ."j«il mci:iir« • - deeombor 50.75 r.* samara 1897. C. 52.—, za september 52.50 DnnivlaMrA 89 decembra -a® rlHtif!« vzorni Držav ui v papirju . . . 101.25 l0l.4o „ „ r srobrn . . [Ol-4.r> 101.50 ivfltriiflli* r<*nt» ▼ zlatu . , . 122 90 122.90 „ » kronah . . . 100.80 1(^0.85 Krenitn« :>h.25 London JO Lat....... 119 9i'» 1U0 — Napoloni......... 9.5 3'/, 9.58'/, JJOmarh ...... 11.74 11 7fi 100 ItHli. Sir ...... 45.45 45.4*'/, železniški vozni red! a) Drtevna ialaanlosk. (PoBtaja pri sv. Andreja Od dni 1. oktobra 18H6. ODHOD: 6.30 pred p. t Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, t Beljuh. 8.35 „ r Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 papol. t Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v Herpelje (in od Her>>*>lj brzovlak t Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih B.20 popo!. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. ir. Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"r«elj, Ljubi]a -10, Duntia. 7.05 popol h Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak ii Pulja, Kovinja, Dunaja, Uoljuka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: 8.38 popol. i i P'vačo. Stenski koledar za 1.1897 Od več strani 8e je naglašala potreba koledarja ▼ slovenskim jeziku za rabo v pisarnah. ^ Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 2<> nč. komad, s pošto 25 nvč Kdor si ga želi, naj poMje omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in natančen naslov, ali pa naj pride sam v tiskarno, trg velike vojašnice št 2, kjer dobi ga po 20 nvč. komad. SI« občinstvu naxnanjHiii <1k sem prevzela Slovencem jnko dobro poznano krčmo v ulici Sorgente, prej imenovano „Alla Vittoria" 1 >a Urttrežfin enstitim gostom na vse Rtrani, preskrbela sem ai dobrih, pristnih vin domačih, črnih in belih, kakor tu li dalmatinskih t>o zmernih cenah. Držim na razpolago vsaki čas različnih okusnih jedil napravljenih na raniig * načinov Priporočujć se p. n. občinutvn. da me blagovoli često počastiti ae svojim obokom. Lel^žim ae udanostio Marija Modio. _ Dovoljujem si Vas opozoriti na avoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza iit Farneto). Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti. Jamčim za toCno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso udatiostjo __Vekoalav Grebeno. Borzni trp čt 14 Sednnja razstava: Umetnosti iu rokodelstva v Bandinu leta 1896 vštev&i razstavo .Kairo" v Bero-llnu-Ustopniua 20 novč. otroci 10 nov. Lastnik kensercij lista wEdiuest". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.