IzdanJ« z« iredo 30- decembra 1896.
155. številka.	(T t «T#*erTM W deceabra 18M.)
„JEDINOST" imkcift po trikrat a« teden v iiiith i»-daaiih ob torkih, 6«*»tklh
ln »obotfch. Zjatranje iadaaja lakaj« oh S. uri i jut ruj, rnlarn* pa ob 7, ari Točer. — Obujao iidaaje staae;
■• JsJ« »aut . f. 1.—, van Atikrlji f. 1.5C trt hmh. , , 3— , , .4.»
m pel UM . . .	, , .
M T4C listo . . „ 12__ ,	, ,18.--
Narsčola« Je plačevati naprej uraibe brez piiložene aaroonln« te iprava a« •lira.
Po»ai»L«;ie £i«vilko »o dobivaj« t pi»--dajalninuh tobaka ♦< 1 rntu po S nt4. Iktpu Tri t a pn 4 uTČ,
DINOST
Oglaai ea rataaa po tarifa ? petita; ia aaslava a defceliai irkami •• plaiaj* »raatar, kaUkar obsega navadnik TraMe. Poslana, ••airtnice in javna R*k»aU, dama«! aflaai itd. aa raianaja ea peg«j4bf.
Tat dapiii naj i« poSiljajo araduiStta tliaa Caseraa it. 1». T*afco pi-«» mara hiti fraokotana, ker nefrankoTaua »e a« aprajeajajo. Bokopiai ju r * rra**j«
Naraiaiao, rcklamaaije ta ogi*«« »pre-ji at upr »v»*iitv* »lic«. Violina fi«-•olo bit. S. TT. nadut. Naro6nlne in oglase ja ptačavati loče Trat, Odr»r»a
^aije io proste piMTiun«.
Glasilo Hloventk«|i političnoga driilva so Rpimortk«,
,f mKhhN J« "»••".
BILO
na Javni narodni shod,
ki ga sklicuje pol. društvo „Edinost"
* gostilni „Konaumnega drudtva" v Rojanu,
v petek, dne I. januvarija ob 3lja uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
3.	Eventuvelni predlogi.
Tržaški in okoličanski Slovenci!
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari VaSe občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost" sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa *eli in zahteva ljudstvo.	Odbor političnega društva „Edinost*.
„Edinost" se prodaja y Gorici
v taliakarni Josipa Schwarz, Yia scuole, cona posamezne številke 4 nvč.
Javni shod
polit, društva .Edinost* dno 20. decembra 1896. „pri lovou".
(Dalje)
Za drom. Gregorinom se je oglasil za besedo dr. R y b d f: Kakor danes smo na vseh shodih pojasnili misel okrajnega glavarstva. Povsod je pozival predsednik, naj se oglasi, kdor ima kaj zoper to. Nikjer se ni oglasil nikdo t protivuem zmislu, vsled česar moramo misliti, da se vsa zavedna okolica vnema za to misel. Agitatorji in istim sledeči zaslepljenci pravijo sicer, da mi Ia* žemo, da to ne bi bilo dobro za okolico. Čudno, da vsi ti ljudje, ki vse bolje vedo, ne prihajajo na naše shode, da bi nam povedali tu iz lica v lice, zakaj bi bilo škodljivo to, kar svetujemo mi I Veste, zakaj nočejo priti ? Zato, ker je naša stvar pravična in ker se oni boje solnca! Tu *6m pred naša lica nočejo priti, pač pa letajo k „Piccolu", k židom. Tam se skrivajo za hrbti družili in streljajo na nas iz varnega zavetja. Tam
PODLISTEK

Krivoscška gostilua.
Srbski spisal Gjuro Jak si 6; preložil A. B.
Ljudje so se temu čudili in gostilna sama je bila videti kakor izpraznjena — kakor soba, v kateri je kaka podoba od nekdaj visela vedno na istem mestu. Ako jo prestaviš, se pokaže nekaka praznota; prav za prav je vse tu, a vendar nekaj manjka.
Ko pa je prišel naslednji praznik, je moral V gostilno, da izvede povelje okrožnega načelnika. Ko je stopil čez prag, so se vsi kmetje spogledali »ačuleno. To ni bil tisti Bogosav, katerega je poznalo vsako dele v vasi. S podivjano brado, na pol osivelimi lasmi, vdrtimi očmi, priklonjenim! pleči in visečimi rokami je delal utis onemoglega, življenja sitega starca. Cincar je precej prinesel „gieukega* najboljše vrste, a sodnik se ga ni dotaknil. Pop je poskušal, da bi ga po stari navadi spravil i razgovor, čei, da se mora kaj pomeniti, .posebno sedaj, ko je toliko in v tolikih stvareh govoriti", a tudi ujega ni pogledal sodnik. Temu
dobivajo svoje menenje od gospodov judov. — Pravijo, da okolica samo prejema od mesta. Jaz pa vprašam: od kje dobiva mesto mleka in kruha, kje se pere umazano mestno perilo. Ali si hočejo mestna «ospdda na Corsu napraviti svoje lastne hleve, kamor bodo blede mestne gospodičine zahajale krave molzit ? ! (Splošna veselost!) Ali si bodo gospftda sami pekli dobrega kruha ? Ali hočejo mestne gospodičine drobnimi ročicami prati umazano perilo? (Ponovna veselost.) Seveda pravijo večkrat, da pojdejo po pomoč ▼ — Italijo. (Smeh.) V Italijo po pomoč, ali ste čuli ? V Italijo, kjer je toliko mizerije, da so nekoliko iste hoteli odnesti celo v Afriko! (Hrupna veselest.; Seveda so si v Afriki spekli jezik in prste. Italijani sani nimajo kaj jesti, kako naj bi pomagali našemu mestu ? t
Potem pravijo, da vara ne bodo dajali dela. To žuganje je smeino. Vedno vas bodo jemali, kajti oni so p r e m e h k u i n i, da bi hoteli opravljati dela, katera opravljate vi. (Ploskanja.) Čudno in ni čudno: dosedaj niso imeli prav čisto nič časa, da bi se spominjali vas. Sedaj se-le, ko so jim naši shodi jeli postajati nekako neprijetni, sedaj jim je prišlo v spomin, da so oni, mestna gospoda, prav za prav vaši prijatelji in varuhi!! (Kaki varuhi so to !)
so se čudili ljudje in sam pop si ni mogel razlagati tega ravnanja.
Kmalu potem se je čulo, da je zbolel.
Nekega dne je dal poklicati starega Stoja-dina in več knnetov.
.Tu imaš dolžno pisno, Stojadin, katero si podpisal v pijanosti*.
In vpričo vseh navzočih je priznal, da je in kako je hotel Stojadina ogoljufati za njegovo imetje in da Mila Mutibarič trpi po nedolžnem.
Po tem priznanju mu je obraz pobledel, ustnice so se mu tresle, prsi so se mu krčevito dvigale in padale. Odprl je usta, a se zaman trudil, da bi izustil besedo. Slednjič se je s skrajnim naporom dvignil v postelji, pošastno pogledal okolu sebe ter zastokal kakor smrtno ranjen človek :
„Jaz sem oropal cerkev, jaz i u pop! Raka je nedolžen 1*
Glas in obraz njegov sta bila grozna. Kmetje so se spogledovali osupli. Lasje na njegovi glavi so se naježili. Kar je planil v sobo pop, bled, pre-padeu.
.Laže, nesrečnik! Žganje ga je upijanilo! Sam povej, ni-li tako?"
Sedaj se boje za vas, da bi vas ne prodali mi zlobni Slovenci! (Smeh.) Zato litijnkajo zoper naše shode. Mi se jih ne bojimo, ker imamo pravico do tega. kar delamo. Mi smo v;tši krvni bratje, mi vam hočemo dobro, ker nam tako veleva naše pošteno srce! Oni pa se le delajo tako, kakor bi bili vaši prijatelji, ker se bojijo naših shodov.
Zakaj naj bi se jih bali vi, mar ne plačujete tudi vi davke in doklade ? Plačujete iili in raz-merno š* več, nego mastni bogatini. O kmetu se ve vedno, koliko ima; ou ne more potajiti niti novčića svojega premoženja in Uko mora plakati davek do zadnjega novčiča. O mestnih kapitalistih se pa uikdar ne ve prav, koliko imajo in zato rečemo lahko tudi, da nikdar ne plačujejo toliko davkov, kolikor bi jih morali i ozirom na njih imetje in njih prihodke. -- Kje so vaši prijatelji? Ali vam nismo prijatelji mi, ki Mirno, da bi vi uživali — kakor drugi — vse pravice na svoji lastni zemlji ? ! Gotovo smo v.irn prijatelji mi, ki hočemo, da budete jednakopravni državljani in spoštovani, kakor so spoštovani vsi drugi. (Burna pohvala)
Resolucija je bila sprejeta soglasne, na kar je sledilo dlje časa trajajoče ploskanje, sprem* ljano po živio-klicih.
Zborovalec Avton Gerdol izjavlja, da je bil on pisal pismo na shod v Lonjeni, v katerem je izjavil, da se povrača v narodno 'stranko. Posledica temu je bila, da nu je magistrat dva sina odpustil I z s 1 u ž b e. Šel je na magistrat in k g. županu, da bi pozvedel o vzroku. Zvedel ni ničesar, ali povedati mu niso hoteli ničesar, kdo je kriv na temi Take tazmere so žalostne. Zato moramo voliti prihodnjič moža, ki bode ostro tirjal odgovora za take dogodke, moža, ki bode razumen, moža iz lastnega okraja in lastne krvi! (Pohvala.) — Dovolj smo bili tlačeni do sedaj in še-le sedanji shodi so nam jeli odpirati oči. V to nam je dokaz lepo število domačih mož, ki so se zbrali danes tu.
Predsednik M. M a n d i d: V teh pritožbah imamo dokaz, kako postopajo mestna gospoda z okoličani. Odpuščajo naše ljudi iz službe v glavnem zato, da bi na njih mesta postavili Italijane. Ideji,
Na postelji pa se je videlo, kako se je umirajoči buril, da bi planil po koncu, da bi popa zgrabil za grlo, razaesaril ga zobmi v svoji bes-nosti. A grozno ječć je znova padel na ležišče in izteguivši koščeno roko proti popu, je zavpil še slovesuejše nego poprej :
,Vwegamogočni naj čuje! Svet naj čuje! Midva sva oropala cerkev! Raka je nedolžen! Njegova kri teži mojo dušo 1"
Dalje ni izpregovoril niti besedice, in ko se je soluce nagnilo na zapad, je izdihnil dušo v groznih bolečinah.
Kmalu zatem sta bila izpuščena Raka in Mila Mutibarič. Ker stari Mila ni imel svojih otrok, je posinovil svojega netjaka Rako, znova pri Stojadinu zasnubil zanj njega jedino hčer in sedaj mu jo je dal s svojim blagoslovom.
Sumnja, zvaljena poprei na Rako, je sedaj ležala na popu, a obsoditi ga niso mogli, ker ni bilo dokazov. Tisti, ki bi lahko prisegel na njegov zločin, je bil nem. Vzeli so mu službo, a mu pustili uživanje župnijskih dohodkov.
(Zvršetek pride.)
da bi ta okraj odslej zastopal pošten domačin, se pridružuje tudi pol. društvo „Edinost* iz vsega •rca. (Pohvala.)
Zborovalec Anton G e r d o 1 je izrazil željo, da bi pol. društvo .Edinost" storilo potrebne ko-korake za prošnjo, da bi se davki in razne do-klade v notranjosti užitninske črte uredile pravično in razmeram primerno. (Pohvala.)
Predsednik M a n d i č : To željo jemlje na znauje predsedništvo društva »Edinosti*.
(Zvršetek pride.)
Politiike vesti.
V TRSTU, due 5i9. decembra 18»V
Ulični napisi v Ljubljani. Pričakovati je bilo, da načiu, kakor se je rešilo to vprašanje v mestnem zboru ljubljanskem, provzroči živahno diskuzijo v slovenskem novinstvu. Saj bi bilo le žalostno, ako bi ne bilo tako. Ali bi se take stvari ' mogle sklepati in reševati ob uezanimanju javno- j »ti, bilo bi to le znamenje pogubne apatije in sta- i gnacije. Zanimanje za javne stvari je znamenje, da je ljudstvu mari za svoja prava, da torej dozoreva za politiško življenje. S tega stališča moramo biti le zadovoljni, da je nekoliko »zagrmelo* radi uličnih napisov v Ljubljani, bodi to že komu ljubo ali pa ne.
V zmislu dolžne lojalnosti treba, da povemo tu na kratko, kako „Slov. Narod" v včerajšnji ste- j vilki zagovarja odklonitev predloga dra. Gregoriča za samoslovenske napise.	I
Glasilo mož, ki so v večini v mestnem svćtu I ljubljanskem, imenuje nasvet gosp. dra. Gregoriča „lepi m", ali žal, sedaj neizvedljivim, ker je ; stvar rešena po pravokrepui ra«sodbi. Z vsprejet-jem nasveta dra. Tavčarja bi se bil torej storil le udarec po vodi. Tudi ni res, da bi bili govorniki narodne stranke branili nemške napise, ampak le dokazovali so, da je Gregoricev nasvet le ilesk po vodi. »81. Narod" zatrja tudi opetovano, da smo pokrajinski Slovenci nekako seli na lima-niču dr. Gregoriču le zato, ker ga ue poznamo.
Tako opravičuje „SI. Narod" postopanje večine v mestnem svetu ljubljanskem, nam pa se zdi, »t« to opravičevanje nikakor ni v soglasju s tenorjem govora dra. Gregoriča. Nam se zdi, da je dr. Tavčar prav inočuo utrjal politiško pozicijo nemške stranke v Ljubljani že z nastopnimi stavki: „da se bode moralo še pogosto apelovati na sodelovanje nemške stranke" ; da „narodna .stranku si noče nakopati odgovornosti, da ona ruši položaj, s katerim so se že h p r i j a z n i 1 i someščani nemške narodnosti* ; in „da se izjavlja za tako obliko uličnih tabel, ki ne bode vzburjala nemških someščanov*. Tako stoji v »Slov. Narodu* od 24. decembra 1896. Iz teh stavkov je razviduo, da dr. Tavčar ni pov-darjal toliko »ueizvedljivosti" nasveta dra. Gregoriča, ampak da se je pozitivno izjavil zoper predlog sam, sklicujć se na dolžne o z i r e do nemške stranke. Da je rekel dr. Tavčar: „V načelu se strinjam tudi jaz s predlogom Gregori-čevem, glasoval bouern vendar zoper istega zato, ker sem uverjen, da je n e i z v e d 1 j i v in nam ne kaže nikakor, da bi mlatili prazno slamo" — razumeli bi ga tudi mi. Našemu nastopu zoper govor dra. Tavčarja ni bilo povod dejstvo, da je branil dvojezične napise, ampak način, kakor jih je bi&nil. Da, še več: mi priznavamo cel<S, da je ob sedaujih razmerah tudi z narodnega stališča, in soseboo z ozirom na periferijo, možno zagovarjati dvojezične napise. Ali tako, kakor je to storil dr. Tavčar, je absolutno nedopustno z narodnega Hta-lišča. Gori navedeni stavki govorć dovolj jasno. A kaj naj rečemo o poročilu v »Laibacherici* ? 1 In temu poročilu ni še nikdo oporekal do danes. Kdor razume nemški, ta razume, kaj pomeuja izjava: ...dass die Stadt aui den guten Willen der deutscheu Parthei ange\vieseu ist."
Pozabiti hočemo, koliko nasprotja je v tem, da je uaroiina stranka dosledno trdila doslej, da nemštvo na Kranjskem nima t>r;»va do obstanka kakor politiška stranka, a da se sedaj delajo toli globoki pokloni pred isto nemško stranko; pozabiti hočemo na dalekosežno dejstvo, da so ljubljanski Nemci členi tiste liberalne stranke, ki je dosledno zauikovala in jo zanikuje tudi danes celo-kupnost naroda slovenskega po različnih pokrajinah, da torej zanikuje obstojni pogoj našemu
naiodu, ampak verjeti hočemo, da so Nemci v Ljubljani,stranka, ki zasluži, da se jo pošteva. Bodi torej: priznajmo Nemcem v Ljubljani toliko politiškega vpliva, kolikor jim gre po razmerju njih števila ! Ali nikdar ne smemo dopustiti, da bi se Nemcem odmerjal politiški upliv po njih lastni dobri ali slabi v o 1 j i 1! Lepo in prav je, ako hočejo tudi Nemci aodelovati za gospodarsko po-vzdigo mesta, ali to se mora zgoditi brez irtev na uaših narodnih in polititkih načelih!
Še jedna beseda nas je usupnila v poročila „Laihacheriee", neoporečenem do sedaj. Tam stoji, da je rekel dr. Tavčar, da je vprašanje uličnih napisov »eine untergeorduete Prage", podrejeno vprašanje. Ti ljubi Bogi Čenu pa je trebalo toli hrupne akcije, toliko srditih polemik po časnikih, toliko moralnega zgražanja na neslovenskem po-stopanju dež. odbora — radi bornega podrejenega vprašanja ?! To so prehudi skoki, za kakorine treba elasticitete, kakoršna ni lastna vsakomur.
Posebno se povdarja tudi kapitalistična moč Nemcev. Pustimo na strani neoporečno dejstvo, da so to moč dali Nemcem v roko Slovenci sami, ne svojo ralačnostjo, se svojo popuntljivostjo in po ne-dostajanju inicijative na narodno-gospodarikem po-gledu. Ali nam se zdi, da močno diši po židovsko-nemških načelih zahleva, da bi ce po kapitalistički moči moral ravnati tudi — politiški upliv!
Iz kratka: s tem svojim člančičem se nisme hoteli izreči ni za načelo samoslovenskih, ni za načelo dvojezičnih napisov, kajti — kakor že rečeno — možno je zagovarjati to in ono stališče, ampak le zoper način, kakor so se v mestnem zboru ljubljanskem zagovarjali dvojezični napisi, smo morali protestovati. Vsakako pa ne bi mogli mi priznati načela dvojezičnih napisov v Ljubljani tako dolgo, dokler se ne bode izvrševalo isto po o n i h m e s t i h ob p e r i f e r i j i, po • katerih žive slovenske manjšine
Resolucije, ki jih je vsprejel minole nedelje ! javni shod »Obrtne zveze za Kranjsko* J v Ljubljani, se glase:
I.	Javni shod »Obrtne zveze za Kranjsko" izreka željo, naj se obrtniki združijo v jedno or-ganično celoto v obrambo narodnih, stanovskih in
i socijalnih pravic, in naj se kaže ta organizacija istotako v obrtniških, kakor političnih vprašanjih.
II.	Javni shod »Obrtne zveze za Kranjsko" izreka želio, naj se kranjski Slovenci združijo v
< jedno politično stranko s pokrajinskimi Slovenci vred, ki bo zastopala narodni in socijalni razvoj celokupnega naroda na podlagi krščanske pravič-1 uosti in napredka. Sprava obrh strank naj bi bila j trajna po razgovoru zaupnih mož in naj bi imela j pred vsem ozir na koristi ljudstva, ki želi sloge in pravega, staluega miru, ne pa samo »premirja*, j Razgovor in način sloge naj se predloži narodu.
Resolucija naj se pošlje obema narodnima t»tran-i kama.
III.	Z ozirom na resolucijo II. izreka javni shod »Obrtne zveze za Kranjsko", da se bo podpiralo samo tiste kandidate, ki se že v naprej obvežejo
i S pošteno besedo, da nastopijo z vso odločnostjo za j oživotvorenje jugoslovanskega kluba in da sami i vstopijo v to skupino. Kandidat naj bo neodvisen in ne sme poznati pri narodnem delu nobene razlike med stanovi.
IV.	Na shodu zbrani obrtniki so sklenili: Mestni zastop iu posebno državni poslanci naj še v sedanjem zasedanju izposlujejo pri visoki vladi na Dunaju, da se potresna podpora, dana oškodovan m ob tnikom in trgovcem, ne izterja, temveč popolnima odpiše.
Volilni mo^je v peti skupini Goriško-gradiščanski. — Iz zanesljivih podatkov posnemamo prihodnje razmerje glasov v peti skupini za državnozborsko volitev v Goriški in Gradiški: Združeni Nemci iu ltalijaui (78.709 preb.) volijo 1B8 volilnih mož; Slovenci pa (135.020 preb.) sami 5170. Po političnih okrajih voli: glavarstvo Goriško 121 slovenskih iu 48 italijanskih (med temi sitnio goriško ineato 44, Ločnik 4) volilnih mož. Sežansko 59 (komenski sodni okraj 30, sežanski 29) slovenskih. T o I m i n s k o 73 slovenskih. GradiSčanako 11 slovenskih in 126 italijanskih. Volilni možje se bodo volili v vsaki občini. Glasovalo se bo ustno. Po tem izkazu imajo Slovenci 90 glasov večine. In gospodje v lašk"in taborju že sedaj računijo na ta sedež!!!
— Vstregli bi občinstvu tudi s podatki iz Iatre, radi tega prosimo rodoljube, naj nam jih do-pošljejo.
Slovansko dobrodelno dru&tvo v Pe< terburgu. Dne 21. t. m. je imelo to društvo v Peterburgu svojo slavnostno zborovanje. Tega zborovanja se je udeležilo tudi več viših vojaških in cerkvenih dostojanstvenikov. Zborovanje so je otvorilo s pesmijo na čast sv. Cirilu in Metodu. Zatem je govoril grof I gnat 6 v o dogodkih v minolem letu. Omenivši na kratko kronanja carja in razstave v Nižjem Novgorodu jel je govoriti o potovanju carske dvojice ruske po zapadni Evropi in je rekel o tem : »Noben ruski car še ni bil tako slovesno pozdravljan na svojih potovanjih kakor car Nikolaj II., in še nikdar ni ruski narod občutil tolikega veselja na spoznanju oblasti iu moči svojega carja, nego ga je občutil sedaj, ko se je pred istima spoštljivo in pokorno klanjala vsa Evropa. To je bil pravi triumfalni sprevod. Ves izobraženi svet je čutil, da sta v rokah ru« skega carja moč in oblast. Mladi car ni donesel nikakih groženj evropskim narodom, ampak ljubezni in miru".'
Govornik je omenjal na to tudi povod nji v Srbiji in Črni gori in je objavil, da je slovansko dobrodelno društvo zasnovalo nabiranje darov za bedne v onih dveh slovanskih deželah. Potem 30 imenovali pisateljico Leontčvo-Levicko častnim členom društva radi nje zaslug za slovansko stvar. Zborovanje se je zaključilo s predavanjem I)rago-mireekega o Malorusih v Galiciji.
Msgr. Macario o Meneliku. Papežev odposlanec msgr. Macario je te dni v Kairu predaval : o vspehu — svoje misije za osvobojenje italijanskih ; ujetnikov. Opisal je težavno svoje popotovanje v i Adis Abebo ter je povdarjal, da ga je Menelik i vsprejel jako sijajno in ravnal žnjim kakor z vi-; sokim cerkvenim dostojanstvenikom. Povedal je, da ima Menelik na razpolago kakih 200 000 mož, i od katerih je 70.000 pod orožjem, ostali pa so t raztrešeni po pokrajinah, toda pripravljeni na prvi migljaj. Ta mina vojska je dobro oborožena ;n iz-
•	vežbana; tudi za obskrbo je preskrbljeno dobro, i ako je treba v vojno. Ta vojska torej nikakor ne 1 zaostaja za evropejskimi, kajti Menelik je pohlepen
Časti Vrhunec njegovih Želja je, da bi vladal po 1 vsej gornji nilski dolini; pristanišče v Rdečem morju mu je torej potrebniše, ker želi povzdigniti i abesinsko industrijo in trgovino po nasvetih Rusije j in Francije.
Kar se dostaje posebne njegove misije, rekel S je msgr. Macario, da je italijanska politika kriva ! na tem, ako se njemu ni posrečilo osvoboditi italijanskih ujetnikov. Vendar pa je dosegel kljubu i vttem spletkam Italije velik mor&len vspeh, kajti: j prepričal je Abesince, da je papež vladar, nio«očen ! iu še mog.jčniši nego so drugi.
Razprava proti morilcem Stambulova. i Dnć 25. t. m. bila je zaslišana vdova Stambulova i kakor svedokinja. Izjavila je, da ne mara govoriti.
•	Omenila pa je le toliko, da po njenem mettenju 1 obtoženca nista kriva, ker sta bila le orodje in j žrtvi vlade. Treba da je torej kaznovati mordlne 1 provzročitelje tega zločina.
Pomiloščeni Armenci Glasoin dnč 27. t. i m. iz Carjegagrada došlega poročila so pričeli iz-! puščati na svobodo Armence, katere |e bil pomi-; loatil sultan. Carigrajski patrijarh je bil odredil, ' da se je nasledil ega dn6 po vseh armenskih cer-; kvah v Turčiji obhajala slovesna zahvalna služba božja
Francozi žele vojne! Pariški „Radical" je objavil t« dni čluuek, razpravljajoči o možnosti
•	splošnega razorožeuja ter došel do teli-le zua-: meuitih izvajanj :
Franciji je absolutno in m>»nMno nemogoče j razorožili ali razpustiti svoje vojsko. Zakaj ? Zato, i ker z razoroženjem bi Francija proglasila glasno in jasno, — naj se smutra stvar s katerega koli stališča, — da se definitivno uda v svoj poraz, da , prepušča jarmu prisvojevalčevemu one Fraucoze, katere je sila ločila od domovino in katere more osvoboditi in združiti z domovino le sila. Ako pa bi Francija izjavila kaj tacega, bilo bi to očevidno i znamenje nje propadanja, pričetek završetku, pri-) znanje, da je drage volje vsprejela in nosi svoje
j ponižanje".
Te besede so ponatisnili tudi drugi francoski
' listi, dodavši jim popolno odobravanje.
Različne vesti.
Imenovanje. Nj. Vel. ceBar je imenoval dvornim svetovalcem in deželnim finančnim ravnateljem v Zadru višega finančnega svetovalca Ludo-vika Hočevarja v Trstu.
Imenovanja. Predsedništvo prizivuega sodišča v Trstu je imenovalo namestništvenega računar-skega asistenta Karla K o v a č i č a računarskim oficijalom, raounarskega vežbeuika Friderika P a u-lija rač. asistentom in namestništvenega račun, veib. Valterja S a rdi j a vežbenikom na računar-skem oddelku pri/.ivnega sodišča. — Kouceptni vežbenik Karol Al e d i t z je imenovati koneepi-stom na poštnem ravnateljstvu v Trstu.
Število volilcev Trstu. Mestni magistrat tržaški je seštel, — ieveda ne oziraje se na slovenske utoke proti volilnim listinam, — da je v Trstu (mesto) naslednje število volilcev: v I. razredu 441, v II. 403, v III. 2671 in v IV. 1667, vkupno torej 5075 volilcev.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi še enkrat slavno občinstvo na veliki svoj koncert due 3. januvarja. Opozarja osobito na igro, pri kateri bodo sodelovali .Slovansko pevsko društvo* in godci. Dasi že namen sam — v korist družbi sv. Cirila in Mdtoda — dovolj vabi iu kliče naše rodoljube na veselico, vendar se usojamo pozvati jih še enkrat in opozarjati na lepi program. Oziraje se na to, da je dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, se radodar-nosti ua bodo stavile meje.
Za .Božičnico* podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti so darovali v gostilni bar-kozjanskega obrtuijskega društva: gg. Jakob Pertot, A. M., F. Ščuka, Vinopivec A., A. Pertot, Zdravko Krokar, Človekonosnipomikajočibrzodalnivozilni kolesar, Jakob Pertot Slovenec, Šauto, kateri pije špirituš (Špirito Šauto), Škrinja orehova, N. A. Guobar, Drag. Pertot S., Mihael Vičič Čižbe »manja—usnje", vsak po 1 krono ter gg. ,Eu malo več ko žonta« 2 kroni, Juri Martelanc 120 *t. in Dragotin Pertot Pendla 80 st.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v pušici nabiraluika v gostilni g. Katalaua pri dvanajstih Murvah v Rojanu 4 gl. 26 nč.
Silvestrov večer. Še nekoliko ur iu leto 1896. — je bilo ! V četrtek zvečer o poluuoči se zaključi ra/.dobje jeduega leta in se Sasnnje razdobje nasledniku istega. Z zaključenjem starega leta pokopati je nebrojuo neizpolnjeuih nad, a v očigled oovtuni lotu nam ustajajo — nove nade. Gorjo človeštvu, ako bi ne imelo tega božjega daru — neprestanega upanja in nadejanja. Novo leto vzbuia v nas nove nade. A kje je brat, ki ue bi privoščil bratu, kje je prijatelj, ki ne bi privoščil prijatelju, da, kje jo človek, človek s čutečim srcem, ki ne bi privoščil sočloveku, da se mu iz-polui to, kar mu kakor goreča želja klije v srcu ? !
Zato se radi shajajo ljudje na Silvestrov večer, da si čestitajo na tem, da so srečno prebili nevšečnosti minolega leta in da si roka v roci, v prijateljskem objemu, obžvenkatanju čas, voščijo za novo leto — vse dobro !
Tudi „Tržaški Sokol" poživlja svoje prijatelje na .Silvestrov večer*. To ne bode navadna društvena veselica, to bode večer prijateljstva, večer ljubezni, večer izražanja ukupnih nad za bodočnost. V prijateljskih pogovorih, ob lepi slovenski pesmi, ob zvokih naše tamburice, ob proizvajanju dramati' škili prizorov hočemo pričakati one usodne ure, ko nas priljubljeni starosta .Tržaškega Sokola« prisicnimi besedami sprovede čez prag i/, starega v novo leto. Po njegovih besedah pa hočemo vskli-kati drug drugemu v bratski harmoniji: Srečno novo leto ! V tem trenotku, ko se leto pogreza v neizmernost za svojimi predniki, ko v isti hip že itopa na njega mesto drugo leto, čuti še le prav človeško bitje, kako neznatno je v velikem, neizmernem stvarstvo božjem, in v tej zavesti svoje obne-rooglosti čutimo še le, kako potrebujemo drug drugega, kako potrubuo je, da se ljubimo iu da si odpuščamo l
Slovenci l OJzovite se torej v velikem številu pozivu „Tržaškega Sokola" ! Pridite na shod ljubezni, na shod pobratimstva! Pridite, da bode prihodnji četrtek o poluuoči orilo iz naših grl: Srečno novo leto]
Ona uboga vdova, ki smo jo priporočili usmi-
ljenim srcem naših čitateljev, nas je naprosila, da izrečemo v njenem imenu iskreno zahvalo oni gospodi, ki so jej doposlali toliko daril, da je mogla poravnati vsaj stanarino. Doposlali so jej: Ivan Vyzourek iz Tolmina 1 gl., nepoznana Slovenka 5 gl., Ivanka Beninger v Tomaju gl. 1.95, E. A. Jazbec iz Trsta 4 gl., „dobre duše" iz Trsta gl. 2.60, dva usmiljena Slovana v Raben gl. 1 45, Marija Mahorčič iz Sežane 1 gl., neimenovani 50 nč., neimenovani 50 nč., Katinka Cotičeva 50 nč. in nekaj stare obleke.
Še jedenkrat: hvala prisrčna tem dobrim dušam. Da ni bilo njih, bila bi danes ta nesrečna žena s celo kopico nedolžnih otročičev na ulici! Na ulici v zimskem času — to ni šala. Bog povrni torej stotero 1 — In če bi mogel še kdo pogrešati kak novčić, naj se spomni te nesrečne žene. Ista stanuje: Via molin a vento h. it. 51, vrata 31, časa Rigutti, II. nadstropje.
Legar (ali tifui) v Pulju Stanje epidemije dne 26. t. m.: Meščanstvo: nevih slučajev 23, ozdravilo 10, umrla 2 ; vkupno 691, od kojih 99 v bolnišnici. — Vojaštvo: novi slučaji 4, ozdravilo 7, umrl 0, vkupno 520.
Dne 27. t. m.: Meščanstvo: novih slučajev 7, ozdravilo 18, umrlo 8, vkupno 676. od kojih 98 v bolnišnici. — Vojaštvo: novih slučajev 12, ozdravilo 10, umrl 1, vkupno 521.
Slaba voda v Pulju. Zdravstvena komisija, ki je te dni analizovala vodo Karolinškega vira, zasledila je v tej vodi bacile ter vsled tega pro-i glasila vodo nepitno. Magistrat pnljski je to v ! posebnem lazglasu priobčil občinstvu.
Samomor. Lloydov uatakar Anton Brajko vic*
se je uied vožnjo iz Benetk v Trst vrgel s krova
parnika .Arciduehessa Carlotta* v morje, ne da
bi ga bil kdo opazil. Potniki se le videli, da je
ob 2 po polunoči ostavil svojo kabino in šel na
i krov. Od tedaj ni sledu o njem. Bržkone se mu je
| zmešalo v glavi. Stvar so prijavili pomorski vla<ii i tržaški.
Oprava sodnih uradnikov. „Reichswehr" poroča, da se govori v Dunajskih parlamentarnih krogih, da namernje minister pravosodja, grof Gleispach, uvesti z novim civilnim postopanjem tndi neko novost v opravi sodnih uradnikov. Sodniki, državni pravdniki iu brauitelji bodo namreč morali prihajati na razprave, opravljeni v togo in s čepico.
Zvonenje odpravljeno. Na kolodvorih državnih železnic avstrijskih je vsled ministerskega odloka odpravljeno zvonenje s 1, januvarjem 1897. Prihod in odhod vlaka se bode naznanjal z ustmenim i naznanjanjem ali ua kaki drugi način.
Vitez Nabergoj zoper list „Indipendente". — ! (Zvršetek.) Tožitelj pa sploh ni imel potrebe re-| kurirati zoper navedeni odlok, s katerim je prvi sodnik izrekel svojo nepristojnost, a v istem času j odstopil kazenske spise c. kr. deželnemu sodišni j za daljnje njegove ukrepe.
Naravno je bilo torej, da je tožitelj moral j čakati na te daljuje ukrepe, ki uiso mogli ptiii ; drugače, uego so prišli. Deželno sodišče je nam i reč, vsled nezakonitega in nepopolnega postopanja kazenske Preture, vrnilo nanje došlo ovadbo, poslednjemu sodišču za nadaljnje postopanje. S tem je prišla stvar zopet v pravilen tir. A z istim opravičeujem, kakor je tulil gosp. zautopnik obtoženca, da bi bil moral tožitelj rekurirati zoper odlok Preture, trdim lahko jaz, da bi bil moral toženec rekurirati zoper odlok deželnega sodišča ter da je s tem, ker ni rekuriral, priznal opravičenost odloka c. k. deželnega sodišča. Ni torej govora o tem, da bi l»il tožitelj kedaj firmaluo odstopil od svoje ovadbe.
Gledd trditve nasprotnikove, da bi se lahko psovke, storjene tiskopisom, policijsko kaznovale, ter da ni torej opravičena moja argumentacija, da bi morale biti take psovke po teoriji nasprotnikovi svobodne kazni, je omenjati, da bi bilo pač čudno in proti duhu kazenskega zakona, ako bi se psovka, izrečena pred več ljudmi ali pa očitno, kaznovala soduijsko, torej strožje, a psovka v tiskopisu, torej psovka, katera se razširja daleč na okolo, da bi se kaznovala le policijsko, torej blažje. Da bi pa psovka, ki se mora sicer kvalificirati po §. 496, kaz. zak. že radi tega postala kažnjiva po §. 491. k. z. kakor izločevanje javnemu zaničevanju, ker se je napisala v listu, za to ne morem pač najti ravega kriterija.
Ne vera, zakaj bi psovka, izrečena recimo pred več tisoč ljudi, ne značila istotako izročeva-nje javnemu zaničevanja, kakor psovka, katero čita v listu morda manj ljudi, ako bi bila nasprotnikova teorija prava ?
Ponavljam pa, kar sem že prej rekel, da Žaljenje v smislu §. 491. k. z. obstaje le tedaj, ako gre za zaničljive lastnosti, ki se eventnelno dajo dokazati ali pa, ako se koga izroča javnemu zaničevanju na način, da oni, ki je žaljenje čul ali čital, lahko verjame, da je žaljenec tak zaničevanja vreden človek. Pretirani, sani ob sebi neverjetni žaljivi izrazi so pa le proste psovke, kažnjive po §. 496. k. z.
Nasprotnikova trditev, da mi istotako ločimo vsebino vprašavnega članka, kakor da bi državni pravdnik reduciral poškodovančevo nezmožnost za delo od 45 dni na 3 dni, v svrho, da napravi iz zločina prestopek, pač ni vredna, da bi *e resno bavil žnjo; v novem slučaju gre za žaljive iu ne-žaljive navedbe istega članka ter je tožitelj tožil za vse žaljive besede; nespametno bi pa bilo ga siliti, naj toži za nežaljive besede samo radi tega, ker so v istem članku.
Glede eventuelne objave razsodbe v listu »Indipendente*, katero sem zahteval v prvi instanciji, opaziti moram, da se danes razpravlja le prašanje priatojnosti ali nepristojnosti kazenske Preture ter da vprašanje objave meritorne razsodbe ni danes na dnevnem redu. Ta sicer opravičeni zahtevek, bodem ponavljal in utemeljeval, ko se bode zopet razpravljalo meritorno o kaznji-vo»ti inkriniinirauih besed. Ponavljam torej prošnjo, naj veleslavno c. k. deželno sonišče dvigne lazsodbo prvega sodnika, s katero se je isti izrekel nepristojnim ter izreče pristojnost ka/.enske Preture.
Na to je sodni dvor po kratkem posvetovanji, uvažujč iu osvojivši razloge zastopnika tožite-Ijevega, g. dra Gregoriua, dvignil razsodbo prvega ; sodnika ter izrekel pristojnost kazenske .'r*ture.
Kazenska Pretura imela bode torej i azBoditi, se je li žalila čast gosp, Nabergoja s tem, da je „Indipendente" psoval ga z izrazi „muso rottou, »intelligenza da dindio* ter mu nakazal mesto mej prašiči. O kone^iem izidu te kazenske pravde poročali bodemo svoječaBno,
Sodnijsko. 56letna postrežniea Leopoldina Sanci u iz Trsta našla je letos februvarja meseca na ulici novčarko, v koji je bilo par uhanov, vrednih 280 gld. iu par goldinarjev gotovine. Nezve-: sta ženska je par tednov pczueje zastavila naj-| deuy dragocenosti in tako ji je došla policija na ! sled. Seveda je bila denar — 120 gld. je dobila v | za>tuv!janici — že zapravila. Včeraj j > je obsodila i sodiš, e na dva ;ueseca težke ječe.
Dva vojaka obsojena zaradi beyuna Škrija. j Naši čitatelji so iz vestno še spominjajo, da je m o-t rilec Andrej Škrl ušel iz tukajšnje vojaške bol-i nišnice, ohlekši opravo nekega domobranca ter o pasiv-« i preko le oprave srajco bolniških postre-ščekov. Na hodniku je stal na straži v<< k Ivan Lah, kateri seveda ni ustavil Škrija l r ga je smatral bolniškim postreščekoin. Siromašni Lah je prišel zaradi ,malomarnosti na straži* v preiskovalni zapor. Sedel je 50 duij, iu poteua ga je vojno sodišče obsodilo na tri mesece zapora. Baš za Božič pa je bil pomiloščen. — Doiuobra.uec, Anton Strnad, čigar opravo si je bil oblekel Š<rl ko j« ušel iz bolnišnice, je dobil 7 mesecev ječe, ker je ua suuau, daje posodil svojo opravo Škrlju in s tem olajšal beg morilcu.
Ubegla kaznenca. Kaznenca Fran Žmderšič in Ivan Bosketič izvršila sta v koperski kaznilnici več let ječe. Sedaj so ju morali oddati v Liubljaii« sko prisilno delavnico. Zaprli so za par ur ot«a v občinski zapor, toda od tam sta pobegnila. Koper-ske oblasti so prijavile to tržaškemu policij.-ketnu ravnateljstvu.
Tržaški želodec. Od 1. januvarja do konca oktobra t. 1., torej v desetih mesecih prebavilo je mesto tržaško (oziroma: prebivalstvo) glasom statistike : 15.123 volov, 24 bikov, 2037 krav, 1101 konjev, 20.716 telet, 7853 koštrunov, 21.884 jagnjet in 5032 prašičev, ukupno torej 73.770 glav klavne živine.
Milijoni iahovi. Pokojni šah Nasr-ed-Din, umorjeni vladar Peizije, ostavil je jedno milijardo fiankov privatnega premoženja. Sto milijonov je ! določenih za obče korutue svrhe.
VtiHotapljani biseri. Tržaški finančni organi se našli pravi zaklad za boiične praznike. V Lloydovi zgradbi za ekspedicije v novem pristanišča so iztaknili namreč celih 427 kilogramov (t) biserov, nabranih v vence in skritih v omotih surovih kož, ki niso podvržene carini. Carina in globa xa te bisere iznaia kakih 680 gl. Najlepše na vsej •tvari pa je to, da se niti ne zna, kdo je lastnik temu zaklada.
Kulturna stika iz Italija. Na Sodišču v Sira-kusi, Sicilija, razvil se je strašen škandal. Pred tremi meseci je bila namreč pred porotniki na istem sodišču razprava zoper zadrugo 'sleparjev. Dasi so bili dokazi gledć krivnje obtožencev očevidni in kljubu temu, da so nekateri obtoženci popolnoma priznali svojo krivnjo, spoznali so jih porotniki nek rive in sodišče moralo je vsled tega verdikta V3e "btožene sleparje rešiti obtožbe ! Ta čudna ^razsodba" porotnikov je vzbudila že takrat občo pozornost in par dni se po vsem mestu ni govorilo malone o drugem, nego n tej „razsodbi". Culi ho se že takrat glasovi, ki so trdili javno in glasno, da so bili porotniki — pod-knpljeni. Sodišče pa je na tihem uvelo preiskavo. Le-ta pa je gotovo dokazala, da so bili dotični glasovi opravičeni, kajti bas na božično noč so zaprli 6 tedanjih porotnikov in 17 drugih oseb, zoper katere je opravičen sum, da ao bile podkupljene. Med temi je odvetnikov, uradnikov, posestnikov in gostilničarjev. A govori se, da bodo v kratkem aretovane še razne, vplivne osebe in da se ta umazana stvar v obče razširi neverojetno. No, med tem so že stavili pod ključ vse porotnike, ki so bili svoje-časno „razsodili" tako — .vestno". Govori se, da ao nekaterniki priznali jako zanimivih stvari).
Čudno spričevalo o siromaštvu. Iz Lvova pišejo : Županstvo občine Kuhinin pri Stanislavo-vera (Galicija) je izdalo nekemu prooitelju to-le spričevalo o siromaštva : „Lev Zurakovaki, 43 let star, bivajoči v Kuhiuiuu, preživlja se že nekaj let sem s tem, kar mu prinaša tatvina. Sedaj pa si ne more preskrbeti živeža, ker je zaprt*. — Umevno je, da so više obla-iti vrnile to „spričevalo* dotičnemu županstvu, da si je — stavi v okvir.
Prevajanje.
Času primerno premišljevanje.
Spisal Dr.
Slično Nitzsche jevernu preobratu pojmov pripravlja in pojavlja se v naših dneh počasen prevrat v rabi neke važne, vsakdanje jestvine. Ne samo od zdravniške strani, tudi iz omikanih, ne-idravuiškik krogov se čuje veduo glasneji klic, naj popustimo novodobno hrano in naj se povrnemo k stari priprostosti in prirodnosti jestvin, da se ubranimo bolehnosti in bomo spet krepki in zdravi. Ta klio dobiva vedno več odmeva. Higijena, ta važni del zdravniške delavnosti, ki ima nalogo, bolezni zaoiaiijevau, |cs vaduo borila zoper obžalovanja vredno razvado, da ljudje sprejemajo v svoje telo počaBne strupovine v podobi škodljivih jestvin.
Ta vojaka velja v prvi vrsti alkoholu in tobaku, v novejšem času pa tudi bobovi kavi, odkar se je v njej našel strupeni kofejin. Znano je, da splošno uživanje teh strupovin, katerim se mora prištevati tudi opij, hašiš itd. itd., ne samo posamičnemu človeku zdravje spodkopuje, temveč slabi in ngonoblja cele uarode telesno iu mor&luo.
Po znanstvenih preiskavah slovečih zdravnikov (Med drugimi prof. Virchow v Berlinu, dr. Meudel v Essenu, zdrav. svet. dr. Lutze, dr E. Almquiat, dr. Bardell v Nuvem Jorku, prof Silv. Gr»ham v Londonu, prof. Brillat-Savarin v Paiizu, prof C. Binz v Bonnu, prof. dr. F. C. Faye v Kri »tiiauiji, prof. Bullard, Eloj 8tayter, Sidnay-Riuger, Aubert, Frerichs, Zehmann, Httring, Pe« tersen, Schroff itd.) ni kemikov je bobova kava škodljiva posebno v dveh ozirih. Po eni strani ovira naoireč prebavljanje, po drugi strani pa slabo upliva na živce, kateri se po njej najprej razbu-jo, poleta pa otrpuejo. Trčanje v žtltdcu, težaven stol, zgaga, omotica, glavobol, tresoče se roke, bojazljivost in bolehna razdražljivost so navadne posledice stanovitnega uživanja bobove kave. Naravno je, da se pod takimi pogoji telo slabo redi in da gineva tudi delavna moč Kdor opazuje slabotue otroke, razdražljive, upadene može, bledična dekleta, katerim je bobova kava douesta neozdravljivo bolehnost, uriva se mu želja, naj bi se vendar bobova kava nadomestila s kako drugo, kar mogoče enakovredno pijačo. Tej želji, ki je postala že nujna potreba, ustregla je nova, v^duo bolj razvijajoča se obrtnija, namreč izdelovanje sladke kave, in v tej stroki si je, kakor smsmo s ponosom reči, ravno neka avstrijska
tvrdka pridobila posebnih zaslug. Surova tvarina tega izdelka je ječmen, ki stoji najbližje pšenici, tej najvažnejši jedilni tvarini človeški. S tem, da se ječiaen v alad spremeni (poslajenje, žganje itd.), pridobi unogo na avoji vrednosti. Njegova redilna moč se pomnoži, ker se s poslajenjem škroba ali krtka (štirka), ki je prej teike prebavljiva, spremeni v dekstrin in sladkor, torej v lahko prebavljive tvarine. Tudi dobi bolj prijeten okus.
Znani kemik dr. M. Manafeld, vodja prei-skovaJnice za jestvine in pijače na Dunaju, je sladno kavo preiskal in potrdil, da ima v sebi vte dobre lastnosti slada in mnogo redilnih snovij. Posebna prednost je še to, da je sladna kava svobodna testih ničvrednih tvarin (posebno celuloz), ki jih sicer prejemamo v želodec z močnatimi jedrni. Zavoljo tega pa sladno kavo še lahko pre-bavljajo otroci, in na želadcu bolehni ljudje, ko jim že nobena druga hrana več ne diši.
Koliko redilne moči ima pa bobova kava t Dr. Smita, asistent dvor. svet. prof. Ludvriga na Danaju, jo je lani preiskal iu se preveril, da nema v sebi nobene redilne snovi. Če se bobovi kavi vendar se pripisuje nekolika redilna vrednost, prihaja te od mleka, ki se jej primeša navadno Ta zmota prihaja tudi od tod, ker ljudje še ne poznajo učiukov bobove kave. Ona je za živce kakor bič, da jih razburi in poživi, in človeku se zdi kakor da bi bil na svoji moči kaj pridobil; to je pa le za kratko časa, potem pa kite spet upadejo in bo slabejSi ko prej. Bobova kava le živce prijetno razburja, da je človek za nekaj časa bolj živ in vesel, ne da bi na svoji moči kaj pridobil. Ravno to razburjanje živčevje škodljivo, ker jih slabi, tako, da nazadnje čisto otrpnejo. Sladna kava pa obuja ravno tako prijetne počutke dobre volje, ne da bi živce razburjala in vznemirjata. Ona ima posebno prednost v svojim milem, prijetnem okusu iu poživlja človeško truplo brez vseh nezdravih posledic.
Posebno prednost pred bobovo ima aladna kava z ozirom na želodec in čreva. Ona želodca ne šegače, kakor bobova kava, in ne nareja preveč kisline v želodcu, katera nareja zgago in podobne težave. Sladna kava nareja kri ter je lahko prebavljiva; v pogledu na zdravje je torej mnogo boljša mimo bobove kave.
Toliko znamenitih prednostij sladne kave obudilo je seveda tudi zanimanje zdravnikov, tembolj, ker se je pokazalo, da deluje včasih cel6 kakor pravo zdravilo, zlasti pri pomanjkanji krvi, pri splošni slabosti in živčni zdražljivosti, posebno še pri težavnem prebavljauju. Dostikrat so se dolgoletne težkoče te vrste v kratkem času olajšale ali pa čisto odstranile po uživanju siadne kave.
Toda navada je železna srajca, zato se ni Čuditi, da se bobova kava ne d& tako hitro odpraviti, čeravno je njena škodljivost zuaustveno dokazana, kakor tudi velike prednosti sladne kave. To je le počasi mogoče in le tako, da se hladni kavi utisne podobna vonjava iu podoben prijetni okus, kakor ima oboje bobova kava, ker tega vonja in okusa je človeški rod vajen že skozi stoletja. Pred nekaterimi leti se je rešila ta težka uganjka. Znani kemik Trillich, bivši asistent slo-večega profesorja in tajnega .svetovalca Petten-kofera v Monakovem, je x izvlečkom iz kavinega drevesa vonjavo in okus bobove kave srečno prenesel na ječmenov slad Tvrdka Kathreiner pa ima zaslugo, da je spoznala važnost te iznajdbe, da je g. Trillicha, ki je zdaj tehnični vodja Kathrei-nerjevih tovaren, v svojo službo vzela, in izdelovanje sladne kave po tem novem načinu na debelo pričela. S tovarniškim izdelovanjem tako imenovane »Kneippove kave" iz slada in z okusom bobove kave ustanovila je ta tvrdka novo obrtnijo, ki stega svoje veje že daleč preko mej Nemčije in Avstro-Ogerske. Po raznih delih sveta se izdeluje zdaj ta kava v devetih velikih tovarnah.
Ta nepričakovani, nedosežui u*peh dobre atvari mora vsacega človekoljuba napolniti z veseljem iu priznanjem. Čas ui več daleč, ko se bo okusna in zdrava Kathreinerjeva sladna kava uživala v vsaki hiši, vsaki družini. Kdor le par* krat poskusi, da zmanjša škodljivost bobove kave s primesjo Kathreinerjeve sladne kave, se kmalo prepriča o prijetnih dobrodejuih učinkih te primesi, in sčasoma, kakor se je že zgodilo, postane mu primes ljubša mimo prave kave, tako, da začne uživati samo in čisto sladno kavo. Tako se bo dala polagoma odstraniti škodljiva bobova kava v blagor človeštva, v prospeh splošnega zdravlja in v prid našega kmetijstva. K temu naj bi VBak kaj pripomogel po svojih močeh v krogu svojih znancev, zlasti pa častite gospodinje in matere.	_
Najnovejše vesti.
Sredsc 28. Danes seje nadaljevala razprava proti morilcema Stambulova. Senzacijo jc provzro-čila prijava predsednika sodišča, da je nekdo ukradel revolver, ki je bil na sodišču kakor eor-pus delieti. Javni tožitelj Gergjev je utemeljeval zatožbo v govoru, ki je trajal pet ur. Apeloval je do porotnikov in sodnikov, da jim je soditi o zločinstvu tolike važnosti, kakor je še ni imela nobena pravda. Dokazoval je, da sta toženca imela
namen umoriti Stambulova. Intelektuelni provzro-čitelj da je Tufekčijev. Jatri bodo govorili z«, govorniki.
Rim 38. Danes se začela pri papeža vsprt-jemanja zbora diplomatov povodom novega leta. Papež je najprvo vsprejel poslanika avstrs-oger-skega jrofa, Revertera kakor stamuto diplomatov.
Varšava 28. Stanje grofa Šuvalova ue je shujšalo.
Bombay 28. Kuga ae širi v mestu in v predmestjih_
Trgovinska brzojavk« in v tati.
-tialiapri . Pšenic* m jentm —•— —•— ;>. i spamlftd 1C9« s 31 do S 33 Oveo z* spomlad 5-94—6-9 6 R4 7« apomUd 6.8 —0.87. Koroaa »n maj-juni 1897. 3.8« 8 87
i'*i>nii»i. nov«. ni kil. f. 8 05 815 d cvo. 8.35—8*40.. .vi kil. f. 840—845 od 81. HI. f. 8-45
8 BO , ori Uit. for. —.---.—. io<Wu 6'i0—8 —
pn v 5 65- 610.
Bogat* ponudba, jako žito povpraševanj«. — Prodaja 80000 mat. Htot. IS nč. dražje. V rame: oblačno.
Praga. Nerafinirani »ln.lkor tor. 11 97, november« daoenher 13— n««nanako bolje.
Pr»n*. Oentrifugal aori. puiituvlju« * tri«'. • carini rr<vl ,iJpo*)!int»* perm f, 381— —■— Corni-ia* •460—'ĆJiMv.-.r , !»6'50- • \ J-Iffrth fodih 37'— mlačno"
Hfcvr« fin** .Santo« ;oul »»nmjH zn docerabitr 6275 sa april 6f 75.
3»>-n .'l*. Hantoi ."j«il mci:iir« • - deeombor 50.75 r.* samara 1897. C. 52.—, za september 52.50 DnnivlaMrA	89 decembra -a®
rlHtif!« vzorni
Držav ui	v papirju . . . 101.25 l0l.4o
„ „ r srobrn . .	[Ol-4.r> 101.50
ivfltriiflli* r<*nt» ▼ zlatu . , . 122 90 122.90 „ » kronah . . . 100.80 1(^0.85
Krenitn« :>h<ije.......«75 85 37.">.25
London JO Lat....... 119 9i'» 1U0 —
Napoloni......... 9.5 3'/, 9.58'/,
JJOmarh ...... 11.74 11 7fi
100 ItHli. Sir ...... 45.45 45.4*'/,
železniški vozni red!
a) Drtevna ialaanlosk. (PoBtaja pri sv. Andreja Od dni 1. oktobra 18H6. ODHOD:
6.30 pred p. t Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, t Beljuh. 8.35 „ r Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 papol. t Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v Herpelje (in od Her>>*>lj brzovlak t Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih B.20 popo!. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. ir. Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"r«elj, Ljubi]a -10, Duntia. 7.05 popol h Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak ii Pulja, Kovinja, Dunaja, Uoljuka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: 8.38 popol. i i P'vačo.
Stenski koledar za 1.1897
Od več strani 8e je naglašala potreba koledarja ▼ slovenskim jeziku za rabo v pisarnah. ^ Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 2<> nč. komad, s pošto 25 nvč Kdor si ga želi, naj poMje omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in natančen naslov, ali pa naj pride sam v tiskarno, trg velike vojašnice št 2, kjer dobi ga po 20 nvč. komad.
SI« občinstvu
naxnanjHiii <1k sem prevzela Slovencem jnko dobro poznano
krčmo v ulici Sorgente,
prej imenovano „Alla Vittoria"
1 >a Urttrežfin enstitim gostom na vse Rtrani, preskrbela sem ai dobrih, pristnih vin domačih, črnih in belih, kakor tu li dalmatinskih t>o zmernih cenah. Držim na razpolago vsaki čas različnih okusnih jedil napravljenih na raniig * načinov
Priporočujć se p. n. občinutvn. da me blagovoli često počastiti ae svojim obokom. Lel^žim ae udanostio	Marija Modio.
_
Dovoljujem si Vas opozoriti na avoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza iit Farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za toCno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
udatiostjo
__Vekoalav Grebeno.
Borzni trp čt 14
Sednnja razstava: Umetnosti iu rokodelstva v Bandinu leta 1896 vštev&i razstavo .Kairo" v Bero-llnu-Ustopniua 20 novč. otroci 10 nov.
Lastnik kensercij lista wEdiuest". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.