GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK< CENA IZVODU 20 DIN Nova ustava je odraz stvarnosti Okrajni odbor Socialistične zve- te v Celju je v torek pripravil razgovor s podpredsednikom Iz- vršnega sveta ljudske republike Slovenije, tovarišem Jožetom Vil- fanom o naši novi ustavi. Razgo- vor je bil izrazito delovnega zna- čaja in vprašanja, ki so jih ude- leženci posredovali tovarišu Vil- fanu, so dala čutiti, da bodo tudi kasnejše množične razprave na- iih delovnih ljudi živahne. V uvodu je tovariš Vilfan opo- zoril na nekatera stališča, ki bi jih pri razlagi predosnutka nove ustave morali nujno upoštevati. Med drugim gre tudi za to, da v razpravah poudarimo izredno hi- ter razvoj sistema samouprave in vsega našega življenja od leta 1950 dalje, od leta torej, ki pome- ni uvedbo delavskega samouprav- ljanja. Vsa leta nato se je ta si- stem poglabljal, dopolnjeval z de- lovnimi izkušnjami in proizvaja- lec je dobival vedno več pravic upravljalca. S tem pa mu je druž- ba naložila seveda tudi nove dolž- nosti. Ustanovitev delavskih sve- tov je sprožila proces samoupra- ve tudi na drugih področjih na- Sega življenja, razvila se je ko- muna .v taki obliki, kot jo pozna- mo danes. Naša nova ustava je posnetek te stvarnosti, stvarnosti, ki so jo ustvarili naši delovni ljudje, je formulacija delovnih izkušenj, njihova sistematizacija, osvetlitev teh izkušenj s teoretičnega stali- šča, je odpiranje novih perspektiv, je dopolnitev in korektura naših izkušenj, kjer je to potrebno, vendar je predvsem rezultat dela nas vseh. Prav je zato, da vsi občani vedo, da je zvezna ustava tudi odraz njihovega dela, njiho- vih prizadevanj in izkušenj. Vzporedno z razpravo o zvezni astavi bodo potekali tudi razgo- vori o republiški ustavi. Le-ta je izredno odprta za nove sugestije; postavljena je tako, da ne bo iz- ključevala sprememb v dokončni formulaciji nekaterih stališč. Pri- čakujemo lahko, da bodo občani razpravljali predvsem o tem, ali je republika Slovenija dobro for- mulirana v naši ustavi, ali je prav postavljeno njeno razmerje do komune itd. Vedeti pa mora- mo, da je pomen republiške usta- ve zdaj veliko večji kot je bil do- slej, ker je tudi pomen republik večji. V podkrepitev teh besed je tovariš Vilfan odgovoril na vpra- šanje o spremembi našega držav- nega grba. Namesto petih plame- nic — kot je bilo to doslej — bo novi grb Federativne socialistič- ae republike Jugoslavije imel šest plamenic. Gre namreč za to, da je naša federacija federacija republik. Ob tem pa nalaga nova ustava glavnim narodom posa- meznih republik dolžnosti, da še posebej krepijo bratstvo in enot- nost vseh narodov v republiki in da krepijo vso federacijo. Zanimivo je ,tudi vprašanje po- srednih volitev v republiškem in iveznem merilu. Bistvo tega vprašanja je v spremenjeni, v drugačni obliki teritorialne skup- nosti pri nas kot v svetu. Ker so sestavni deli komune delovni lju- dje, je prav, da so tu volitve ne- posredne. Sestavni deli širših te- ritorialnih družbeno političnih enot pa niso več posamezniki, temveč komune. Vendar nova ustava še posebej obravnava si- stem referenduma, ki omogoča javnosti, da pove svoje mnenje, da torej določanje delegatov za skupščine ne ostane zaprta stvar. Važno je, da vemo, da je vse, kar sprejemamo, še vedno proces. Napredek od leta 1950 je bil silen, vendar to ne pomeni, da ne bi bilo mogoče, da bi prišlo pri izva- janju ustave do nekaterih nespo- razumov. Kot primer za to je to- variš Vilfan navedel primer dolo- čevanja cen in podobno. Druga pomembna ugotovitev, ki bi nas morala spremljati ob razgovorih o predosnutku nove ustave je velik pomen, ki ga ima v našem sistemu človek. Pojmuje- mo ga kot polno angažirano oseb- nost, ki se lahko uveljavlja po- vsod, kjer hoče. V zvezi s tem je zanimivo vprašanje dveh izrazov — »^občan« in državljan«. Prav zato, ker si naših delovnih ljudi ne moremo predstavljati izolira- no, temveč kot bistvene člene de- lovnih in drugih skupnosti, jih imenujemo občane. Seveda pa ostanemo državljani še vedno ta- krat, kadar na zunaj predstavlja- mo državljana Jugoslavije. Po- dobno je tudi z izrazom »-zbor ob- čanov«, ki naj bi povsem zame- njal »-zbor volivcev«. Ko je tovariš Vilfan govoril o pravicah in dolžnostih občana, je poudaril, da le-te niso vedno for- mulirane samo kot konstatacija določenega stanja, temveč da so marsikdaj tudi napotila za reši- tev določenega stanja. In ne samo to, te dolžnosti so formulirane kdaj pa kdaj tudi kot cilj, h ka- teremu stremimo. Torkov razgovor s tovarišem Jožetom Vilfanom lahko pojmu- jemo kot uvod v množičnejše raz- prave o predosnutku nove zvezne ustave, republiške ustave in sta- tutov komun v našem okraju. Proizvajalec o ustavi Predsedstvo Okrajnega sindi- kalnega sveta v Celju je na zad- nji seji, ki jo je vodil tov. Vlado Grešnik, obravnavalo naloge, ki v naslednjem obdobju stoje pred sindikalnimi organizacijami glede razprav o predosnutku ustave. Na sestanku so začrtali načelno smer za orientacijo sindikalnih organi- zacij pri obravnavanju nove usta- ve. »Domenili smo se,« nam je de- jal tovariš Grešnik, »da bodo po- sebni aktivi, ki bodo tolmačili ustavo, ustanovljeni povsod tam kjer obstajajo pogoji za notranjo organizacijo pogovorov o novi ustavi. Večji kolektivi bodo usta- novili lastne aktive za tolmačenje ustave. Med prvimi je tak aktiv ustanovila Železarna v Storah, ki je tudi že izdelala podroben na- črt pogovorov po ekonomskih enotah. Podobno bodo storile tu- di ostale velike tovarne in pod- jetja v celjskem okraju, medtem ko bodo za manjše kolektive ustrezne aktive, ki bodo vodili razgovore o ustavi, zbrali po ob- činskih sindikalnih svetih. Značilno pri tem je, da bodo vse pogovore pripravili v eko- nomskih enotah, kjer so te velike, pa celo v manjših skupinah. Isto- časno so se domenili, da bodo razprave o predosnutku ustave imele značaj pogovorov in ne pre- davanj — nikakor pa se le-ti ne smejo sprevreči v suhoparno bra- nje posameznih členov. Hkrati bodo vse sindikalne podružnice po posebnem načrtu razdelile snov na več pogovorov. Istočasno pa so zastavili vzpo- redno s tem nalogo, da aktivi za vodenje pogovorov o novi ustavi prilagodijo snov posebni proble- matiki gospodarske organizacije, posameznim problemom in po- sebnostm. Tako bo vsekakor možno neprimerno bolj približati pravno obliko ustave delovnim ljudem, da jim bodo posamezna določila razumljiva. Zlasti po- drobno pa bodo, to kažejo že prvi načrti pogovorov, obravnavali vprašanja o človeku in njegovi vlogi v našem družbenem siste- mu, o odnosih proizvajalec- upravljalec, o delitvi dohodka, decentralizaciji in odnosih med komuno, podjetji in proizvajalci.« Ko smo se o tej pomembni na- logi, ki stoji pred sindikalnimi or- ganizacijami, pogovarjali s pred- sednikom Okrajnega sindikalnega sveta tov. Vladom Grešnikom, je ta še dodal: »Tak sistem razprav o osnutku ustave bo koristen v dveh sme- reh. Najprej se bodo proizvajalci temeljiteje seznanili s predosnut- kom ustave, razprave bodo spričo podrobne in konkretne obdelave posameznih določil predosnutka ustave živahnejše, menim pa, da bomo hkrati zajeli tudi posamez- ne posebnosti gospodarskih orga- nizacij, in sicer na vseh področ- jih. Tako glede pogojev za raz- voj samoupravljanja v posamez- nih gospodarskih organizacijah, o medsebojnih odnosih, nadalje bo- do v pogovorih zlasti poudarjeni problemi delitve dohodka in jas- no, s tem v zvezi tudi problemi proizvodnje. Razumljivo je, da bo v vs&h podjetjih, kjer se bodo te naloge resno lotili, aktiviranje proizvajalcev za problem podjetja vzporedna pridobitev, ki bo v tem obdobju izredno koristna. Istočasno pa je razumljivo, da se bodo na pogovorih o novi ustavi proizvajalci lotili tudi last- nih pravilnikov, ki predstavljajo miniaturne »ustave« za posamez- no gospodarsko organizacijo. Tu bo potrebna marsikatera korek- tura. Tovariš Gretnik je še dodal, da bo pri tej nalogi imel pomembno Vlogo tovarniški tisk. Hkrati pa je poudaril, da bodo sindikalne organizacije s pogovori začele ta- koj. Vlado Crepinšek Posvetovanje o šolstvu v sredo popoldne je bilo v Ce- lju posvetovanje o šolstvu. Posve- tovanje je sklical občinski komite Ljudske mladine v Celju, nanj pc je poleg predstavnikov Ljudski mladine in šolskih skupnosti celj- skih šol povabil še predstavniki profesorskih zborov in ravnatelji šol. Na posvetovanju so obširne govorili predvsem o mladinski sa- moupravi, o šolski reformi, o učnil programih, pa tudi o uspehih ir prizadevanjih mladih ljudi. Kritič- no so ocenili tudi delo nekateri! mladih družbeno političnih delav- cev, ki se zavoljo obremenite\ drugje, izogibajo nalog, ki jim jil nalaga šolanje. Posvetovanje je le- po uspelo in je razčistilo marsika- tero nejasnost. Koncert Koroškega okteta v Celju Svoje Intošnje prireditve pričenja Olepševalno in turistič- no društvo Celje z gostovanjem KOROŠKEGA OKTETA, enega najboljših malih slovenskih vokalnih ansamblov, ki deluje z velikim uspehom že več kakor deset let in je do- slej koncertiral že doma in v inozemstvu. Koncert bo v četrtek, dne 25. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. 8 TISKOVNE KONFERENCE O POTEKU AKCME Mesec varnega prometa v torek dopoldne je bila v Ce- lin tiskovna konferenca, kjer so člani odbora za izvedbo meseca varnega prometa pojasnili doseda- nje uspehe, nove ukrepe in akcije, ki naj pripomorejo k trajnejšemu izboljšanju in uvajanju še večje di- scipline na naših cestah. 2e uvodo- ma so pojasnili, da je prav Celje značilno po razmeroma velikem ne- redu v prometu. Zaradi tega so pri- pravili tudi poseben odlok za me- sto Celje v katerem bodo natanko določene posebnosti in dodatna do- ločila o urejanju prometa v mestu. Osnutek odloka je že izdelan in ga bodo obravnavale družbene orga- nizacije, zbori volivcev, društva in sekcije avtomoto društva ter samo- upravni organi gospodarskih orga- nizacij. Osnutek odloka natanko določa parkirna mesta, način par- kiranja na ulicah v mestu, prepo- ved naslanjanja koles na pročelja hiš in poslopij v mestu ter tudi na- slanjanje na pločnike in podobno. Glede zadnjega je značilen prostor pred Ljudskim magazinom, ki je navadno obdan s pravo ograjo ko- les. Zvedeli smo tudi, da je, v pre- teklem tednu akcija potekala iz- redno dobro. Saj je bilo na osnov- nih šolah kar 22 predavanj, 750 šo- larjev je gledalo filme, poslušalo razlago in pripovedovanje vzornih voznikov, njihove izkušnje, doživ- ljaje na cesti in opozorila, ki so jih osnovnošolci sprejeli brez pridrž- ka. Sedem predavanj so predava- telji AMD Šlander pripravili za učence srednjih šol, imeli pa so tu- di štiri predavanja za pionirje celj- skih otroških vrtcev. Razen tega je bilo veliko predavanj v kolektivih celjskega okraja. Tovarna emajli- rane posode je prva pripravila tudi razstavo o prometu. Postavili so dvanajst panojev. Te so nato pre- selili v Cinkarno, železarna v Sto- rah pa pripravlja posebno razstavo — enako še nekatera druga pod- jetja. Ob koncu meseca bodo vse razstave združili v.osrednjo, ki bo v prostorih Zdravstvenega doma in verjetno tudi na železniški postaji. Prireditelji namreč sodijo, da si bo osrednjo razstavo tako ogledalo kar največ prebivalcev. Izredno plodno pa je bilo delo šolskih pionirjev, ki so vključeni v pionirske prometne krožke. Ce- ljani so sicer že videli pionirje-mi- ličnike na cestah. Vendar so celj- ski šolarji za mesec varnega pro- meta pripravili redno dežurno služ- bo pionirjev-miličnikov. Njihova naloga je, da skrbijo za varen pre- hod pionirjev čez prehode za peš- ce po končanem pouku. Zlasti skr- bijo za varen prehod večjih sku- pin in za mlajše tovariše. Istočas- no pa opozarjajo tudi posamezne pionirje na pravilno prečkanje pro- metnih cest, na pozornost pri prehodih in podobno. Občinske ko- misije, ki so ustanovljene v vseh občinah celjskega okraja, pa so sklenile, da bodo najboljše šole do- bile posebne magnetne plošče, na katerih je možen nazoren pouk pro- metnih predpisov. Spričo lično iz- delanih vozil in zanimivih situacij, ki jih je na teh deskah možno po- staviti, je za dijake ta način vzgo- je prijeten in zaradi nazornosti iz- redno sprejemljiv. Celjska občin- ska komisija pa je sklenila, da bo novi šoli na Dečkovi cesti podarila tako desko brez ozira na uspeh, si- cer pa šolarji iz nove šole ne za- ostajajo za tovariši iz drugih šol. Na tiskovni konferenci smo tudi zvedeli, da v Celju predstavljajo poseben problem kolesarnice, kar bo treba v naslednjem obdobju urediti. Istočasno smo zvedeli, da bodo morali vsi poklicni šoferji opraviti posebne teste, testirani pa bodo tudi vsi lastniki mopedov. Ta- ko odslej za vožnjo z mopedom ne bo dovolj le poznavanje prometnih znakov, temveč bodo morali opra- viti še za njih posebne pismene praktične naloge. Okrajni odbor za izvedbo mese- ca varnega prometa je na seji ugo- tovil, da je pretekli teden bil na tem področju izredno razgiban. So- dijo pa da je akcija o povečevanju varnosti na cesti še pridobila na živahnosti ter da bo počasi zapu- stila okvir krajšega obdobja. PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA LMS Mladinske tribune o novi ustavi v soboto je bil v Narodnem domu izredni plenum okrajnega ko- miteja Ljudske mladine Slovenije v Celju. Plenum so sklicali z na- menom, da se mladina pripravi na bližnje razprave o zvezni in republiški ustavi ter na razpravo o statutu komun. Pod drugo toč- ko dnevnega reda pa so razpravljali o nekaterih ideoloških vpra- šanjih. v zvezi z razpravami o pred- osnutku nove ustave so pred Ljudsko mladino — prav tako kot pred ostalimi subjektivnimi silami pri nas — zelo odgovorne naloge. Gre namreč za to, da pro- dre razprava o temeljni listini do slehernega mladinca, tako v pro- izvodnji, v šoli kot na vasi. Pred- vsem na šolah so pred Ljudsko mladino velike odgovornosti. V gospodarskih organizacijah in na terenu bodo razprave, kot vemo, organizirali Socialistična zveza, sindikat in Zveza komunistov v šolah pa bodo nosilci razprav or- ganizacije Ljudske mladine. Razprava o novi ustavi je ena temeljnih nalog Ljudske mladine v jesenskih mesecih. Ne bilo bi prav, če bi razprave šle mimo mladih ljudi, če bi jih povsem prepustili toku dogajanj kot je bilo letos z marsikatero važno akcijo. Sele jesenske letne konfe- rence Ljudske mladine so nas utrdile v misli, da mladina prav dobro ve, kje ji je ob razpravi o temeljni listini — mesto. Do- govorih so se, da se bodo mladi ljudje v gospodarskih organizaci- jah in na terenu vključili v raz- prave, ki jih bodo organizirale or- ganizacije Zveze komunistov in Socialistična zveza ter sindikat, o vprašanjih pa, ki bi mlade ljudi posebej zanimala, naj bi razprav- ljali v okviru Ljudske mladine. Da bi bile razprave med mla- dimi ljudmi čimboljše, da bi se vanje vključilo čimveč mladine, so pri občinskih komitejih Ljud- ske mladine že pristopili k prvim pripravam. Ponekod so formirali celo posebne komisije, ki bodo spremljale in usmerjale razprave med mladimi ljudmi. Ena temelj- nih ugotovitev vseh občin je, da je treba tolmačenje predosuntka nove ustave prilagoditi nivoju mladih ljudi. To velja seveda tudi za republiško ustavo in prav tako tudi za statute komun. Na plenumu se je pokazalo, da so priprave za javno razpravo o temeljni listini v redu stekle. Za- nimivo in nič kaj razveseljivo je le to, da v nekaterih občinah ob sestavi aktivov za tolmačenje predosnutka jugoslovanske usta- ve niso upoštevali mladih ljudi. Tam, kjer je tako, naj bi to takoj popravili. v skladu z odprtim pismom Centrahiega komiteja Ljudske mladine Slovenije o razpravah o novi ustavi, so na plenumu skle- nili, da bodo v vseh občinskih in krajevnih središčih pripravili jav- ne mladinske tribune, ki bodo nekak uvod v množičnejšo raz- pravo med mladimi ljudmi. Pri- čakujemo lahko torej, da bodo nova zvezna in republiška ustava ter statuti komun res eno temelj- nih vsebinskih vprašanj jesenskih razprav med mladino. -ij BQU£I IZVOZ Po dosedanjih ocenah bodo go- spodarske organizacije na območ- ju konjiške občine v letošnjem le- to povečale izvoz proizvodov raz- nih panog. Dokaj dobre uspehe pri tem je dosegel usnjarski kom- binat »KONUS«, ki je letos poleg ostalih izdelkov vključil v izvoz še umetno usnje. Po tem artiklu je na zunanjih tržiščih precejšnje povpraševanje. Po pripojitvi do- sedanjega podjetja »KO-KO«, ki je že osvojilo izdelovanje nekate- rih vrst usnjene konfekcije, bo »KONUS« lahko povečal tudi iz- voz večjih količin končnih proiz- vodov iz usnja. Lepe uspehe je dosegel pri izvozu tudi LIP v Ko- njicah, ki se prav tako orientira na izvažanje končnih izdelkov. V ta namen namerava v prihodnj.e povečati obrat v Vitanju ter ga specializirati za izdelavo nekate- rih lesnih izdelkov. Vsak delavec naj ve Beseda ustava se v teh dneh venomer ponavlja ob neštetih priložnostih. Kmet ob oranju sprašuje soseda, kaj pravi ustava o zemlji. Gigava je zemlja? Ali ni več moja! Delavec v tovarni je že bolj seznanjen z vpraša- njem proizvodnih sredstev: nje- govo samoupravljanje predvidena ustava priznava in ga še poglab- lja. Nova ustava bo v bistvu mo- gočma deklaracija svobodnega človeka in njegovega samouprav- ljanja. Toda to naj vsak delavec pri nas ve in delavci smo vsi, ki delamo bodisi v tovarni bodisi v šoli, bodisi v pisarni, bodisi za plugom. Občinski sindikalni svet šmar- ske občine se je pred dnevi se- stal in se odločil, da bo po vseh sindikalnih - podružnicah posebej zagotovil poglobljeno proučeva- nje ustavnega gradiva. Imenovali so petčlansko komisijo, ki bo pri- pravila program in organizacij- ski načrt skupno z občinskim aktivom za tolmačenje ustavnega gradiva. Delovni kolektivi naj vedo, kaj so njihove pravice, toda tudi to, kaj so njihove dolž- nosti v široki delovni skupnosti jugoslovanskih ljudi. Prav pose- bej podrobno naj bi proučili pred- osnutek ustave in vse pogoje, ki so ustavno spremembo nareko- vali, v sindikalnih podružnicah prosvetnih delavcev. Naj ne bi bilo učitelja, ki ne bi mogel po- jasnjevati mladini in ostalim ob- čanom to, kar predvideva nova ustava, ki edinstvena v svetu iz- haja iz osvobojenega človeka so- cialistične zavesti. za čas od 18. 10. do 25.10. 1962 V prihodnjih dneh bo zmerno oblačno s prehodnimi padavinami predvsem v severni Sloveniji.