Stev.lt. KIMAVEC 1948 Letnik I. ^—I—H + + 4* 4*+ + + + + + + -f I- • -f* + 4*4-+--r + + +,*f*f Z'* %\ TSSII UCJL ©potnik si tudi ti,mladenič,bodisi ubogih,bodisi bogatih starišev, Vsa zemlja je zate le tuja de~ žela,hiša starišev je le kratka postaja za nektliko dal tvojo mladesiii} tvoj'1 pravi tstvleHnebesa. Tudi ti moraš svoje srečo iskati po svetu,da boš st kedaj srečno povrnil k svojemu Očetu v sveto nebo. PCadar pa boš odpotoval, koga si boš za tovariša izbral,da te bo srečno vodil? O,išči si ga,Boga lopo prosi,naj ti v tvojih mladih letih da dobrega tovariša,da ne zaideš,na stara leta bi bilo tovariša iskati prepozno. Ponuja se ti tovarišev mnoga; tbe-ta prijateljev še več,ki ti kažejo srečen pot,na j bi potegnil z njimi, Ne verjemi vsem,radi lažejt, Iz med sto bi bi- lo težfcr, zaupati enemu. Kdo bi se m solzil,ko glefla nedolžnega mladeniča,lepega kot žlahtno drevesce v božjem vrtu, po 3vetu pa vidi toliko sovražnikov,ki te Čakajo in želijo zapeljati! Tvoji stariši ne morajo za teboj»zapustije te bratje in sestre tvojo»samo angel j varuh te spremlja od zibeli do groba,kakor mladega lobija,naj si ga ravno ne vidiš. Poslušaj njegov glas,slušaj njega V3aki čas,kar te učit A,M, Slomšek:"Živijenjn srečen pot," +++++++++++++++++++++++++++++++++++++++f++++++++j-+ Mladine najlepša lepota je ta,ponižnost,nedolžnost in žlahtnost srca - tako nas uči naš veliki Slomšek! " pomšf “ ■■■'............ m ToLism Aimim “T\ o vsem svetu se ‘dogaja prookrot katoliška mladine, V J" deželah,kjer je vihrala vojna in padle diktature, so mladino pritegnili k obnovitvenim delom. Zveza katoliške mladine v Nemčiji šteje po novi statistiki zopet 9oo.ooo Slanov in članic, Italijansko katoliško mladinatvo šteje pol miljona Slanov ter je pripravilo doslej največ ji mladinski kongres na trgu sv,Petra v Rimu, Obenem pa obhaja 80.leto svojega obstoja s poglobitvijo verske vzgoje. Tudi v Avstriji dela katoliška mladina, 2.maja letošnjega leta se je zbralo l2o,ooo katoliških mladincuv. Tudi na zelo bombardiranih otokih Malte pridobiva katoliška mladina vedno večji razmah. V Mehiki imajo krasno mladinsko akcijo, Istotako cvete mladinsko gibanje na Holandskem. Belgija in Francija pa imata močne in specializirane katoliške zveze. Kot je nedavno objavil vatikanski radio obsega katoliško mladinstvo severni • Amerike približno 9o,ooo elanov,. Španska katoliška mladina pa se pripravlja z vso silo na mogočne manifestacije. Občudovanja vredno je,kakšno moč in odpor razvija katoliška mladina v boljševiški Madžarski, Celo relativno tnalo število katoličanov na Danskem,Norveškem,Švedskem in Finski polagajo pažn;jo,da organizirano zajamejo mladino,.Lepe uspehe žanjejo v Luxem-burgu. Kljub naraščajočemu preganjanju katoličanov na Poljskem in Češkem,je tam katoliška mladina na delu, V katakombah dobiva nove'moči,da zopet vzvete, Celo v Ukrajini dela katoliška mladina proti komunističnemu terorjif, Anglija in Irska Sta spoznali,da ne gre brez temeljitega oblikovanja do-raščajoče mladine in sta zato svojim razmeram primerno zače- li z delom. Iz misijonskih dežel prihajajo poročila o upanja polnem procvitanju mladinskih zvez. Resničnofstotisoče .in milijone mladih rok je,ki nesejo na'plan Kristusove prapore,kateri rosijo blagoslov na narrde,ki hrepenijo po miru Kristusovem! (Jungmanschaft - RO.V,)^ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + ++ + + + + + -(•+ (• + + + + + + + f+ + )- + + -*- + f + + + !- + + +++ L+ + + + + ■+ H + Časi se izpreminjajo',doba prehiteva dobo in gorje mu,kdor*., . ^ ostane zada j, (Ivan' Cankar), \ ++-I- + + f + - + '•■-++ -•■(•++ + + +++++++■<-+ 1 +++++++f++++++++++++++++++++++++++ \ m S. L O M ŠICOV I + IDEALI > A^imbolj se sodobni svet oddaljuje od Večne Resnice*^ \ in se pogreza v snovnost, tem silne je'vstaja spoznan-t, .t- jo,da je materializem in vso,kar je z njim v zvezi,največja ’ nevarnost za popolno upropašČenje vsega dobrega in lepega, { Trpljenje naših dni,suženjstvo v najstrašnejših oblikah,ti- \ ra misleče ljudi k razmišljanju,kako doseči zopet varni pri- stan miru in V3e »srečujoče-zadovoljnosti. V ta kaos različnih mnenj-' in nasvet*v pa žari vsem Slovenoom svetel lile velikega narodnega in tudi verskega preporoditelja,škofa ANTONA MARIINA. 310MŠKA. Čeprav je 24.septembra poteklo že 66 lot ed njegove blažene 'smrti,vendar so Slomškove življenjske smernioo in njegovi ideali danes prav tako aktualni, kakor so bili tedaj. Slomškov vzgled,njegova delavnost na verskem in' narodnem področju,njegova velika požrtvovalnost, iskrena in nesebična ljubezen do zapušSenega slovenskega naroda, kateremu jo po vzgledu apostola Pavla hotel postati vse, so v stanu dvigniti vsakega Slovenca na dostojno višino nravnega, Bogu in narodu posvečenega življenja, Slomšek je bil idealist,da malo takih. Vsem je bil vse. Ni,poznal počitka,ni iskal svoje Časti,poznal je le božjo čast,zavzel se je za velike potrebe malega naroda. Zanj jo žrtvoval duševne in telesno zmožnosti. Njegovi spisi,pesmi, govori,vsš prizadevanja na šolskem polju,njegova verska, vnema,kater* je kazal kot kaplan,župnik,dekan,šolski nadzornik, kanonik,špiritual in ket škof,razodevajo njegov veliki idealizem. Le idealist,ki se je učil idealizma pri najvišjem vzorniku vseh lepih idealov,pri Odrešeniku samem,je zmožen doprinesti tolikšne žrtve,kot jih je neprestan* za Boga in Slovence doprinašal vladika Slomšek. Ni povsod žel priznanja, Ob koncu njegovega življenja mu je celo nahujskana nem-čurska druhal v Mariboru s kamenjem obmetavala okna,toda Slomšek so tudi groženj ni bal. Mirno je rekelj"Naj ljudje • nas mislijo kar hoče j*,mi pa dela jun kar je prav!" Tako govori le človek,ki dela iz idealizma»katerega gonilna sila je nesebična ljubezen. Sladka zavest,da je storil vse,kar Bog zahteva in kar je narodu v večno in časnd korist,mu je omogočala,da je z mirnim očesom zrl vsakemu v obraz. K* jo bil večkrat od oapornega dela,zlasti ob vizitacijah do smrti utrujen,so ga prijatelji prosili,naj se ne žene preveč, Cb takih prilikah je odgovarjal: "Sedaj ni časa za počivanje, počivali bom« v nebesih". Znano je tudi njegovo geslo: "Malo govoriti,veliko delati", "Sveta vera bodi vam luč,materni jezik pa ključ do zveličavno in narodne omike",je bilo Slomškovo vodilo slovenskemu narodu, V tem pravcu jo neutrudno delal vse življenje. Časi,ko je Slomšek živel,so bili zelo nemirni, Svobodo-misclBtvo ju že takrat močno dvigalo glavo in skušalo omajati temelje Človeške družbe. Tudi mod Slovenci so javno in tajno delovali sovražniki Cerkve, Slomšek je dvignil svo;j nadpastirski glas in Slovence svaril in rotil,na j ostanejo vedno zvesti sreti katoliški veri,katero je imenoval luč, ki naj sveti v javnem in zasebnem živijenju,Goreče je deloval za zedinjenje vzhodnih kristjanov a rimsko Cerkvijo, V ta namen je ustanovil 1.1831 bratovščino svetega Cirila in Metoda, V pastirskih listih večkrat poziva verne Slovencema so zvesto oklepajo zastave svetega krlia, Prav tako visoko,kakor zastave* verske obnovo,jo d\-\igal škof Slomšek tudi zastavo narobno jprobuje, Broz Slomška bi Slo.von.-i v^narodni zavesti gotovo zulo zaostali. V tisti'dobi n,i- bilo odličnejšega zagovornika slovenskih‘pravic, kq»kor 30 bil vladika Slomšek,. Dobro je vedel, da .• le pouk v materinem jeziku more • rediti trajno sadovet-Zato je sam pristopil k težavnemu dolu,da je oskrbel za nedeljsko šolo učno knjigo: "Blažu in Nežica v nedeljski, šoli"'. Kot bogoslovno je zbiral okrog sebe tovariše bogoslovce in 'jih poučeval v materinem jeziku,da bodo lažje vršili svoje poslanstvo med slovenskih ljudstvom. Bodril je Slovence,naj se izobražujejc,da bodo lažje dosegli enakopravnost. Znamenita je njegova pridiga na binkoštni pondeljek v Blatogra-du 1.1861 o pravicah in dolžnostih materinega jezika. Kje je so kdo,ki bi tako lepo kot Slomšek veliral lepoto slovenske besede' Slomškovi ideali: Bog",iraterina beseda,pravice malega,a ši. r lavega slovanskega naroda{krepostno živi jen je,čistost,treznost, delavnost,prava krščanska kultura, ljubezen do dofbre- knjigo, lepa slovenska pesem, so in ostane"jo rešilno sredstvo v-, vseh časih in iz vseh zablnd, . Zato nam bodi Slomšek svetilnik v sedanjih viharjih,njegov ideali pa na|pe življenjske smerr^Lce, Uresničimo jih v zasebnem/ in javnem živlgenju! | Služabnika božjega,Slomška pa prosimo, da nam pri Bogu,V7‘-katerega‘i^ha j.a vse dobro, fzprosi kmalu vrnitev v svobodno in Zedinjeno Slovenijo! -ko, sre wizH 000 Prav zdi se.mi,da blizu, je jesen, pod. tihim okn-m ajda mi diši, iz drobnih sre medeni cv..t hiti,-poslednji ov,,t, v dobro,dobro vem. Res, zunaj mora biti žo jesen! ** • Saj zarja tak otožno krvavi, • da skrita rana v srcu me boli, poslednja bolečina,dobro,dobro v^m, V megle boj^Č in-tih se.skriva breg, gotovo strah ga mrzlih dni je in ve,da kmalu gn zapade sneg, ki tudi mene z njim mehko zakrije in grenke solze in veseli smeh -da na spomlad nobeden več ne vzklije. * * • Vanja. BomoVfna, je naša ljuba mati. Beseda materina je izmed vseh dobrot rjajveČja dobrota, Slomšek, L. Novak: —j >1 \l Lj čr 4 r L J\l J \ e r*isti trenutek,ko som stopil kakor deseti brat na dolgo, j zaprašeno cesto živijenja,sem klonil kakor nadležen starec pod nevidno težo,«. Glava mi je omahnila globoko na prsa in noge so mi po-stale težko,koraki drsajoči,negotovi,,, In s takimi drsajočimi,negotovimi koraki sem se danes napotil p® cesti življenja,ki je ležala dolga,pusta in dolgočasna pred menoj,,. Nevesela je bila ta pot,nevesela takoj v začetku^ Za-Tjianj sem hrepenel po ljubezni, zaman sem iskal lepote, zaman pričakoval lepe,dorbre besede,,. Tudi ljudje,ki sem jih srečaval,so bili prej žalostni kot veseli in na njihovih obrazih sem bral trpijen jo,žalost,razočaran je,,, In navadil sem se teh ljudi,navadil tako,da sem se' začudil,Če sem sedaj srečal vesel^nasmejan obraz,,. Izmed ljudi pa,ki sem jih srečal na oesti življepf ja,se najbolj spominjam z velikim spoštovan jem,z ljubeznijo in bridkostjo obenem - moje matere,.. Takrat je nisem spoznal,takrat nisem razumel njene ljubezni,takrat nisem doumel lepote njene besede,,. Danes jo poznam,danes vsaj nekoliko razumevam njena veliko,nesebično ljubezen,danes Aoumem lepoto njene besede,.. Danes,ko je prepozno.,. ooooooooo ooooo POTRPEŽLJIVOST TEŽAVE POLAJ&A, NADLOGE PRELOŽI,GRENKOST POSLAJŠA, X A,M, Slomšek, + +++++++++++++++ ++++++++++++ +++++++ + +•++ '■+++++ o iz d-a-a na Kako smo občutljivi in kako vase zaljubljeni! Niti sami ne znamo trezno presojati svojih do jan j, marveč ;jih radi olepšamo in za vsako napako iščem? opravičil,kaj šele,la bi pre-nesli kritiko drugih. Kar zbode nas,če nas kdo opozori na napake, Kritike ne maramo in gledamo nanjo z sovražnimi očmi, dočim mi sami prav radi kritiziramo druge, Da je kritika potrebna,smo že povedali. Več oči več vidi in več glav več več, Kaj1 je kritika? Kritika v vsakdanjem življenju je stvarna,objektivna sodba o kaki stvari,kako je kako delo doseglo svoj namen. N,pr, slikar naslika sliko,ki predstavlja pokrajino. Kritika ugotavlja,kako je slikarju delo u-spelo. Oblast izda zakon, Kritika ugotovi,ali je oblast bila upravičena izdati zakon,ali je umesten in kako vodi k cilju. Stvarna kritika ugotavlja napake,obenem pa tudi nakaže pota,kako na boljši način priti do cilja. Zato je' pametnemu Človeku kritika dobrodošla in jo naravnost želi,da spozna pomanjkljivosti tor jih skuša v bodoče odpraviti, Le plitev in vase zaljubljeni Človek beži pred kritiko in .jo smatra za krivično dejanje. Kjer.,je kritika onemogočena,trpi družba. Totalitarni režimi niso dovoljevali kritike, skušali so jo ,v. kali zadušiti. Voditelji totalitarnih režimov se smatrajo za nezmotljiva bitja. Zato pa so.se razpasle krivice in bila storjena' dela,ki so bila v škodo obči blaginji, • Vsaka kritika pa ima tudi svoje meje in določila. Da bo kritika, dosegla svoj namen,namreč izboljšavo dela ali obstoječih razmer,mora: . l) biti izrečena ob pravem Času. V času,ko n,pr,preti državi nevarnost od zunaj,gotovo ni umestna kritika dela in zakonov državn« oblasti. Vse,kar ruši v takih razmerah potrebno disciplino i$ enotnost,služi sovražniku. Komunisti so znali v ^ letih; 194'pAl spretno izrabiti razne vladne pogreške ter s kritiko razdvojiti državljane bivše Jugoslavije, Celo mnogo pošteni državljani so komunistični demagogiji nasedli. Posledice so bilo strašn^, iVsled zlohotne komunistične kritike,kateri ni šlo za izboljšavo, marveč za razdor,je bila avtoriteta državne oblasti omajana. Udarna sila. države je bila, zlomljena. Sovražnik jo imel lahko delo, 'Seveda smemo danes -reči, da je državna oblast ves čas od leta'1918 do leta 1941 v mnogbČetji grešila in delala nepopravljive napake in' tako sama sebi rušilja -fcegiel jerki so se.ob prvem sunku podrli, * * 2) Kritika mora biti izrečena na pravem kraju. Slišati jo mora predvsem tis ti,kateremu je namenjena. Čez oblast kritizirati v gostilni,v vlaku itd, je gotovo brez pomena, Kaj pomaga zabavljati čez krojača sosedu! Krojaču pove j,kaj ti ni všeč,da ti bo vedel v drugič, ustreči! Tudi ni prav,3a nižji kritizira pred podrejenimi višjo avtoriteto (n.pr.profesor ravnatelja pred učenci,mati očeta pred otroci itd), 5) kritika mora biti prav izrečena. Biti mora predvsem dobrohotna. Ime t/ mora pravi namen. Pravi namen pa ima tedaj,Če kritizira le to,kar je napačno. Pri kritiki mor^znati ločiti osebo od kritizirane stvari,' V kritiki mnogokrat grešimo. Ker nam oseba ne ugaja,ker jo morda naš konkurent,ali smo se z njo 'sporekli, se v kritiki znesemo nad delom in nad osebo,Oboje vržemo v en koš! Vse je za-niČ! Ker nam oseba mrsjLjnam mrzi tudi izdelek. Dobrohotna kritika bc objektivno poiskala tudi sončne strani,Povedala bo,kaj ni prav,pohvalila pa bo to,kar je dobrega,Ne sence brez sonca! Kritika ne sme imeti namena koga uničiti,mu vzeti zaupanje '&li celo osebno čast in fiobrb ime,marveč skuša izločiti to,kar je v resnici slabo. Poštena in objektivna kritika želi le koristiti,nikomur pa škofiovati, Zdrava kritika koristi javnosti pa tudi posamezniku, Kritika,ki je dobrohotna,plemenita in je ne vodi osebna mršnja. in strast-, povzpešuje napredek, opozarja na napake, vodi k popolnosti, uvel javi ja plemenito tekmo. Nestvarna", krivična,iz osebne ali strankarske mržnje porojena kritika pa razbija,ustvarja. razdvojenost in veča prepade. Vsaka krivica boli. Tudi zlohotna kritika,zlasti,če je podana javno,Prava kritika ne pozna sebičnosti in osebnosti.Brez ozira na osebo pove,kaj -- -*■=■= -zs ■ * = :=:=•* .: = ~lllci-^ = = ■:? :;:ssrsa--;f.-;:-Tj5r je prav in kaj ni prav. Resnica mora biti tudi tukaj v o-spredju, Varujmo se v kritiki tudi vsake prenagljenosti,Naglica nikjer ni dobra. Ha je počaka j,trezno prevdari in izreci svojo 30db0 šele,ko si vse dobro premislil. Izreci pa jo' take,da ne bo nikogar bolelo/, Bodi prijateljsko obziren do vsakega,če tudi ni tvoj prijatelj. Tako boš s kritiko gradil,ne pa podiral. No bodi nergač! Ni se treba obregniti ob vsako stvar,ki ti ni všeč,zlasti še,če o stvari nisi dovolj poučen. Zamisli-se vedno, kako bi ti storil v enakem položaju. Ko bi bolje poznal okol-je,v katerem je bila kakšna stvar napravijena,bi bil.v svoji sodbi previdnejši in pravičnejši,_ Vsakdo pa,ki dela,bodisi kot duševni ali ročni delavec,mora biti pripravljen na 'kritiko. Kdor kritike ne zna prenesti,ni sposoben za javno življenje. Iz kritike moramo znati vedno potegniti tudi potrebne zaključke zase in za svoje delo,Le tako bomo vedno bolj napredovali v strokovni usposobijenosti,kakor tudi v čednostih.,ki so potrebne za življenje v družbi. Boris, 0000>00OOO00000000000000000000000000000000000000000000000000000000 o Vsakemu stanu, je Bog dal svojo dobroto,svojo lepoto, o oooo svo;To žalfijpt in svoje veselje. Vsak za 3Voje zahvali oooco o ®oga in lj^p-li cadovoljen, - A, M, Slomšek, 0000000 00 00000000000000000000000000000000000000 00000000000000 0 00 [-7A SLOMŠKOM ■ m<& ^ Za Sloraš^komvnodimo> ~ ~ / od njega se učimo .živeti sveto in lepo, da bomo vsi prišli v nebo. Lepo nas on uči, koko nodolžno se živi, da dobro rabil bi življenja čas prav vsak od nas. / Kdor Slomš**kai.pozna, po naukih se njegovih ta ravna, življenja srečen pot nam kaže Slomšek mimo vseh žabici. Da vera svtta vsem bi bila luč in j^zik naš slovenski ključ, do pravu nam svobode in omike, prosimo Slomška v času stiske prevelike! Okrim, . 000000----------------------------------------------- Molitev jt kakor blaga misel ,pride tja kamor je poslana, (Ivan Cankar),- Skrb - to je vse trpljenje življenja,- Ivan Cankar, L. Novak: VTU "blatna drobni •idol 3'em,ko so jo dvignili izpod avtomobilskih kolos. Drobno,!jubko šestletno dekletce,,, Raz drobno telesce je visola oblekca, razoe.frana in , Ročici sta so''krčjvito oklepali svetinjico na prsih; prstki so tipali po nj^j. Obrazek skromžon,vos spačen, krvavjustnice so ji drhtele v zadnjih vzdihljajih in modri o-čosci sta tropotaje 'kakor dve lučki ugašali.,, " Šibko telesce jo drhtelo v zadnjih krčih. Prstki so se počas'i razklenili in izpustili svetinjico. Roko so ji obvisele n.b telescu in.' vztrepetale kakor drobni b/lki v vetru.,,Glavioa ji je omahnila nazaj in modri očošci sta široko odprti zastrmeli v daljavo,.. Preko lica pa je počasi polzola svetlordeča kri,se strn jena nabiral- . , v laseh in padala v debolih,težkih kapljah na mastno,shojeno c.isto, Odnosli so jo v bližnjo bolniško barako in samo luža kr vi in svetlordoče lise,raztresene po mastnem cestnem blatu,so spominjale groznega dogodka. In zazdelo se mi -je,kakor bi se dvignil '"Iznad mlakuže strnjene krvi spačen obrazek,trepetajoč v zadnjih krčih. Razločno sem videl,kako ji trepetajo drobne ustnico,kako sedrvib-ni prstki oklepajo svetinjice na prsih... In zdelo se mi je, kakor da bi iz sleherne kapijice'krvi,razškropijene po mastnem svetlikajočem se blatu,gledale tiste velike,modre,na široko odprte,nekam v daljavo strmeče oči... "Kako ? - Rešena Zraven meno je spregovoril možak,z globokim,zastrtim glasom, .t. Od bolniške barake jo prihajal bolničar,Radovedno,vprašujoče so gledale oči-na prihajajočega, Kakor obsojenci smo Čakali,da bi spregovoril besodo, ■’ •^rišel je bliže in se ustavil,- Iztegnil je roko ter pokazal na lužo strnjene krvi na cesti,kakor bi se hotel opravičiti. Vse oči so bile uprte vanj,Ni 30 premaknil - ne izprego-voril. Stal jo molče med gručo,kakor bi ga oklepali pogledi, ki so ga vprašujoče motrili. In zopet se je oglasil nekdo; "Živi.//! ?....- -j Premaknil se je. Pogledal je še enkrat na strn^jeno kri, Glas mu jo bil zamolkel,kakor bi prihajal iz groba,ko je spregovoril; "Umrla.,.", . Kdor pridno dela in lakomen ni,lahkt brez vsega bogat-. ■ stva živi,- Kakor se drugim posojuje,tako se vedno nam vračuje. Kar se večkrat s hudim ne zgodi,to se z dobrim pogostoma stori,- Prepovedan sad ima Čudno 3last,-A,M, Slomšek, prašanje filma! Zakaj naj bi sc bavili s tem". Tako misli marsikdo in zmigava z rameni, "To jo stvar sanjačev in ne resnih ljudi",- Da bi pokazali,da se tudi resni ljudje bavijo s vprašanjem filma,Hočemo navesti besede,ki jih je spregovoril sam sv,0£e Pij XII, Takole -pravi; ‘Tino bo postal največje in najuspešnejšo vplivno sredstvo, št; uspešnejše kot tisk; zato so vsi katoličani sveta v vesti dolžni se baviti s tem vprašanjem, Istotako je prav,da imajo katoliški časopisi skupaj in vsak za-y se filmsko rubrike,kjer dobre filme hvalijo in slabe grajajo", / Kdor še vkl^bbtemu omalovažcv&lao sodi o filmu, na j pre- ,i misli,da je lrino v kratkih jJo.letih se povzjiel iz navadnih kra- \ marskih iger'na .sejmih v samostojno in umetniško panogo, s samo njej lastnimi ^aožmostmi prikazovanja. Dalje naj pomisli,da je film danes že ogromna industrija, z lastnimi pisarnami (štabi) umetniških in tehniških sodelavcev, Tisoči filmov gredo redno v svet kjer jih tako po mestih kot po deželi gleda nepregledna množica ljudi, Tudi je omembe vredno,da je film z ozirom no maso že zdavnaj nadkrilil gl.edal-išče« Na vsem svetu je danes 93,000 kinov s povprečno lo milijonov gledalcev dnevna. N,pr,v mali Švici prodajo letno 4o miljonov kinovstopnic,kar da dnevno povprečno lco.ooo o-biskovalcev, Ali je potem pretirano,Če smatra,o film za velesilo,ki lahko vpliva blago ali pa pustoši,No smemo se zadovoljiti samo s tem,da številč- oooooooooooooooooooooooooo "OR NE ŽIVIMO PO BESEDAH, SMO ZAŠLI TUDI V DEJANJIH. ODDALJILI SMO SE OD OSNOVNIH NAUKOV,ZAPADLI SMO V MLAČNOST IN RAVNpDUŠ-NOST.TISTIM,KI SO VISOKO POS TAVLJENI, ODPUŠ ČAM.0 'GREHE KER. PRIČAKUJEMO OD NJIH NAGRADE IN KORISTI, 3IR0MA-KA VIDIMO V PRVEM GREHU, S PRSTOM KAŽEMO NANJ,TODA ŠE Z MEZINCEM NE GANEMO^DA BI MU POMAGALI, KAM SMO PRIŠLI,KJE JE VERA PRVIH KRISTJANOV, KJE SO BESEDE,KI b! IZPRIČALE NAŠA DEJANJA", '* K.Mauser; Kaplan Klemen, oooooooooooooooooooooooooo no ocenjujemo, ampak se moramo zavedati,kako močno film vpliva na gledalce, V zatemnjenem prostoru, ki omogoči koncentracijo misli na platno,žige 3liko človeka kar zajamejo vase. Odvedejo ga v vse dele sveta,pustijo ga doživljati najredkejšo in najrazburljivejše dogodke,privede jo ga do skrajne napetosti in vplivajo na njegovo veselo ali žalostno razpoloženje. Z raznimi optičnimi in akustičnimi sredstvi je mogoče gledalca čim tesneje povezati z gogodki medtem,ko ^ knjigo,radijem ali gledališčem tega ni mogoče doseči v toliki meri, čeprav je tako filmsko doživetje kmalu pozabijt.no»vendar pusti v človeku marsikaj,kar so pojavi pri gledalcu v njegovem živijen ju,pred življenjskimi vprašanji in drugje. Pomislimo končno še na to,kako brezkritično mase,posebno mladina,spre jorna vse,kar se v kinu predvaja^kako marsikdaj gotove namene,ki so sktiti v predstavi,niti ne zapazi,vendar pa jih nezavedno sprejme vase. Tako pridemo lahko do spoznanja,da si ne smemo pustiti,da Toi nam odrekali filmske interese. Zakaj pa so se voditelji.nacionalsocializma takoj polastili nemške filmske produkcije in si jo postavili v službo svojih idej? Zakaj polaga komunizem na film tako veliko pozornost? Ker vedo,da je film najuspešnejše sredstvo za vplivanje • na maso. In zakaj se je zdelo papežu Piju XI,že leta 1936 važno v, posebni okrožnici govoriti o filmu (enciklika: "VIGI-LANTI. CURA", 29.6.1936)? Zato,ker je sveti Oče spoznal nevarnosti, ki pretijo,če se ta sila postavi v službo slabega,na drugi strani pa blagoslova,ki izhaja iz dobrega filma. (Schildvvaohe"- .RO,V.) Velik razloček je med zakoni,ki vladaj g naše- svobodne sile ter zakoni,ki vladajo naše telesne sile. _2aprt_v_Ameriki,kakor na_svobod;L_v Rusiji.., i Freed Beal,delavski voditelj in komunist,je bil leta 1929 obdolžen,da je umoril v Gastonia,Nord Carolina v USA nekega policista. Bil je pod nadzorstvom,ko je izginil iz Amerike in zbežal v Rusijo, 1,1938 pa se je vrnil in 3e predal sodnici,da odsluži kazen, 1.194-2 ga je guverner Nord Caroline pomilostil. Letos je zaprosil,da bi mu zopet dali državljanske pravioe. Bil je uslišan. Ko so ga vprašali,zakaj se je vrnil nazaj v Amerikof ko je vendar vedel,da ga laka zapor,je dejal: "RAJE SEM V AMERIKI ZAPRT,KOT PA NA SVOBODI V RUSIJI"../ (Ameriška Domovina, .5.8.1948), T I S K A N ,0 KOT ROKOPIS Na pragu se ščeperi in laja in zaganja pes, ko jo drugam umeri, krotak je in ponižen ves. Doma popeva in se veri, da je Slovenec,marsikteri5 a ko potegne tuji veter, počasi sleče suknjo narodno in zataji svoj rod,kot Peter Gospoda je - celo pred babnico. PRIHODNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA V DRUGI PO« LOVICI OKTOBRA. qooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ČEMU M O L I' T E V ? ' Nekemu gospodu,ki je rekel,da je molitev nepotrebna,je nekdo drugi odvrnil: ''Ako bi jaz celo leto stal pred vašo hišo, pa bi mi ne odprli vrat,kaj menite,da -bi še čaial drugo leta? oesttisoč let je že minilo,odkar moli človeški rod. Kaj menite, da bi ne bil že odnehal moliti,ako bi mu molitev kar nifi ne koristila, Ako torej ljudje ne prenehajo moliti,je to pač očiten dokaz,da so pogosto in hitro uslišani.