St. 23,
Maribor, dne 30. aprila 1907
Tečaj XLI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
lataj» vsak fetrtek in tcI> s pc&niao mi In t Maribem i i bodi tam poaj, plača na leto «amo 8 S. Harocr.tn* «e voT'" f mt trn poisbne naročnina. — Poaasnmi listi «tonejo 10 •k- — & Mtmto aa P ..
na dom aa celo leto 41 ad leto 1 K ia n četrt leta .vaiitvo	Goapo<i«ja" v Mariboru. — Lfat te
_ ...............Urednico: Karoffica ceata Hm. 6. — Rokopisi m na rračaia. -
platoje ed «ncstopaa pettimte aa aokrat 16 rto, aa 4wikr*t iS, via, sa trikrat 86 rin. Za večkratne oglaae
te poitnina pnate.
Naš škof o volitvah.
Naš prem. knez in ško! dr. Mih. Napotnik je izdal zaradi državnozborskih volitev poseben par stiiski list, iz katerega povzamemo:
Prečastiti gospodje nadškolje in škofje avstrijski so zopet in zopet povodom bližajočih se volitev za poslansko zbornico avstrijskega državnega zbora povzdignilisvoj višepastirski glas, da očetovski poučijo in opomnijo svoje škoiljane o visokem pomenu volilne pravice in volilne dolžnosti. Tako sta bila priobčena skupna, za prihodnost merodajna volilna pastirska lista dne 15. februarja 1891 inj meseca januarja 1897. Z ozirom na ti dve temeljni škofijski poučni poslanici naj bo priobčen tudi moj nastopni pastirski list.
Kova volilna pravica.
Blagosrčna in zaupanja polna ljubezen do pod-ložnikov je bila, ko so pred desetletji Njih ees. in kralj, apostolske veličanstvo naš presvitli cesar in gospodar odstopili del zakonodavne pravice .svojim zvestim podanikom s tem, da so jim dovolili, voliti si za poslansko zbornico našega državnega zbora zastopnikov, ki bi naj za vas in namesto vas soiz-vrševali pravico postavodajstva. S tem najvišjim odlokom je hila velevažna pravica položena v roke državnozborskih poslancev; zakaj brez njihovega sodelovanja naj bi se v prihodnje ne sklenila nobena postava.
Ta prepomenljiva volilna pravica je bila tekom časa razširjena na vedno daljnje kroge. Leta 1897 so bili k volitvi pripuščeni tudi ljudski sloji, ki so bili doslej ustavno od nje izključeni. In tekočega leta 1907 se je vpeljala splošna, neposredna in einaka volilna pravica. Dne 14. prihodnjega meseca maja že naj hi oddali narodi avstrijski svoje glasove, da zaznamujejo tiste, katerim hočejo poveriti svoje zastopstva v poslanski zbornici, kjer se odločuje sreča ali nesreča naše ljube in drage Avstrije.
Važnost državnega zbora.
Domoljubna misel, da blagor ljudstva, da uspešni napredek v zakonodajstvu, odstranitev resničnih napak, bl&gonosni razvoj narodnostnega in družabnega življenja avstrijskih ljudstev zavisi od delovanja državnega zbora; zlasti pa preudarek, da se razteza vpliv ljudskih zastopnikov tudi na zadeve, ki so v zvezi z našim večnim vzveličanjem, da .sega na versko, na cerkveno življenje, ko namreč poskušajo urediti širno polje podtika in vzgoje, kakor tudi medsebojno razmerje med Cerkvijo in državo in pa zunanje razmere svete Cerkve, k čemur med drugim še pripada oni del državnega postavodajstva, ki zadevlje sveti zakon: vse te okoliščine polnoveljavno izpričujejo izredno važnost volilne dolžnosti ter popolnoma opravičujejo moj višepastirski nauk in opomin, da izvršujete, preljhbljeni, svojo volilno pravico tako, da bo vam in vašim ter vsem prebivalcem staročastite Avstrije v srečo, rešitev in 'blaženost.
Vera — podlaga ljudske blaginje.
Najtrajnejša podlaga pravi ljudski blaginji je Jra ostane sveta vera, katero nam je božječloveški "Vzveličar Jezus Kristus prinesel iz nebes, za katero je žrtvoval svoje življenje in katero jo izročil Cerkvi, ki jo je ustanovil, da jo hrani in brani čisto, -da jo pridno oznanjuje in razširja. Cerkev Kristusova posreduje narodom dragocene zaklade naukov in milosti, ji izročene, in v izvrševanju le-te svoje vzvišene naloge ne sme in ne more biti nikakor zadrževana in ovirana.
Lahko se more pa zgoditi, da možje, ki ne verujejo trdno resnic svete krščanskokatoliške vere in ki ne spoštujejo, kakor se spodobi, njenih častitljivih naprav, da takšni slaboverni, pravim, v državnem zboru ne zastopajo verskih koristi tako, kakor morate vi želeti in pričakovati. In zato ne volite nikogar, ki hoče izpodriniti v dosego časne in večne sreče toli potrebno krščansko-katoliško vero iz javnega življenja in iz državnih naprav. Pač pa volite može, ki v svojem lastnem srcu čutijo, kolike veljave in vrednosti je za človeka sveta vera; možo, ki so globoko prepričani n dobrodojno delujoči sili in moči blagodarov svete Cerkve za človeško življenje, in katerih lastno življenje se doma in očitno Strinja s tem prepričanjem.
Veronauka prosta šola.
Gotovo je vsak dobromisleči Lavantinec globoko v svojem srcu prepričan o neizogibni potrebi in nenadomestljivi koristi verskonraVne vzgoje šolske mladine. Blagor otrok na tem in na onem svetu terja, da njih pouk in vzgoja slonita na sveti veri, da jih prešin'ja duh edinovzveličavne svete Cerkve. In zato se naj le takšni možje odpošljejo v državni zbor, ki so kremenite volje, hrabro se potegovati za verskonravno vzgojo šolske mladeži.
Nerazdružnost zakona.
Prav tako je sleherni vrli škofljan trdno prepričan, da je nerazdružnost med kristjani veljavno sklenjenega zakona, kakor jo je učil in zaukazal božji Učenik in Postavodavec Jezus Kristus in so jo njegovi sv. apostoli potrdili, prvi pogoj in najvarnejša obramba družine, pa da je neodstopna terjatev družabnega reda in blagostanja. In zatorej se naj volijo takšni zastopniki ljudstva, ki se neomah-ljivo držijo le-te zlate resnice, ki jo pogumno bra^ nijo, ki se nje izpodkopovanju odločno ustavljajo.
Toplo sree za potrebe različnih stanov.
Vroč boj se bije in hude nevarnosti pretijo na socijalnem ali družabnem polju. Nasprotja, ki že kajpada obstojijo med koristmi 'posameznih stanov, se še poostrujejo, zla se pretiravajo in terjatve po izboljšanju gospodarskega stanja gredo tako dal<?r'. kakor se pač težko dajo izpolniti.
Oni, ki zagovarjajo preživo želje poedinih stanov, žalibog pozabljajo in prezirajo resnico, da so vsi stanovi skupaj ena družina božja. Kakor nobeh človeški ud sam za se ne tvori telesa, majrveč je zveza vseh udov skupaj, podobno tudi ne more noben stan sam za se delati človeške družbe, marveč le medsebojrta zveza vseh stanov. Vsak stan, naj si ima to ali ono opravilo, mora slutiti vsej človeški družbi in mora pripomagati k blagostanju celosknp-nosti.
In zato naj se izberejo za poslance taki možje, ki so si ohranili toplo čuteče srce za potrebe posameznih stanov, pa tudi bistro oko za celo družbo. Volijo naj se vrli, razsodni in miroljubni možje,, ki obstoječih vrzel v človeški družbi ne razširjajo z vzbujanjem nezaupnosti in nezadovoljnosti, marveč ki s krščansko pravičnostjo in ljubeznijo skušajo premostiti zevajoče prepade s tem, da vse preudarjajo brez predsodkov, pa da se resno trudijo, pravično izravnavati nasprotja in izdatno pospeševati občni blagor.
Sposobnosti je treba.
Da, v državni zbor naj se odpošljejo taki odlični in odločni možje, ki so po temeljitem znanju, po mnogoletni izkušnji in po težavno pridobljeni spretnosti sposobni, da sodelujejo pri ureditvi in spravi različnih teženj rdkodelcev, obrtnikov, poljedelcev, posestnikov in revnih delavcev; možje, ki so resne volje, delovati na to, da se po dobrem boci-alnem zakonodajstvu slabim oskrbi zaslomba pred mogočnimi, da vrlo in pošteno delo najde varstvo pred nepoštenim tekmovanjem.
Raja na zemlji ni.
Seveda, popolnega raja ne more nihče več uživati na zemlji, tej domovini križa. Nadloga, stiska in revščina, posledice greha, se ne bodo dale nikdar do cela odpraviti. Dokler solnce vzhaja in zahaja, dokler teče čas sveta, dokler žive ljudje o a zemlji, se bo zmerom našla siromaščina. Uboge bote vedno imeli pri sebi (Mat. 26, 11), je veljalo za časa, ko je Ijudomili Sin božji hodil po zemlji, in bo na tem svetu veljalo neprenehoma. Prav močno se motijo sami in vodijo druge v zmoto, ki menijo, da morejo vse križe in vse skrbi spraviti s sveta ter obogatiti in osrečiti vse ljudi. Kakor se ne more odpraviti neenakost med ljudmi, tako se tudi nikdar ne da povsem poravnati različnost v njih zunanjih razmerah.
Revežem treba pomoči.
Toda revežev, ki bi si radi pridelali vsakdanjega kruha, pa si ga nikakor ne morejo; ki stradajo, in nikogar ne najdejo, da bi jih nasitil: ki so brez strehe, in ne dObijo prenočišča; ki vzdihujejo na bolniški postelji, in jim nihče ne postreže: ta-košnih revežev naj bi ne bilo v človeški družbi, urejeni po krščanskih načelih. Treba je torej ustvariti družabni red, v katerem ne bo ostala, nobena
nadloga brez tolažbe, brez utehe in pomoči. To se bo dalo doseči, če bodo vzvišeni vzgledi in nebeški nauki in blagodari našega božjega Gospoda in Vzveličarja močneje zavzeli in globlje prešinili človeška srca; če se bodo občine, dežele in države v svojem socialnem delovanju dale voditi od duha krščanske ljubezni, in če bodo skrbele za to, da socialno zakonodajstvo vedno napreduje v krščanskem duhu.
Volite krščanske može.
Zato se naj pošljejo v naš državni zbor taki poslanci, ki se nepremično držijo vzveličavnih nar čel krščanstva, ki imajo srce, polno sočutja za duševne in telesne potrebe svojega bližnjega, in ki so pripravljeni, po postavni poti in z dovoljenimi ker opravičenimi sredstvi odpomoči raznim zlom. Treba je poiskati može, ki spoznavajo z besedo in z dejanjem večno resnični nauk, da brez Boga ne more obstati prava sreča, brez večnosti ne povsem zadovo-ljujoče upanje, brez krščanske vere ne resnično osrečevalna ljubezen.
Ne volite nekrščanskih mož.
Možem pa, ki hočejo ljudem iz srca iztrgati vero na troedinega Boga, na umrljivost človeške duše, na večno življenje, vero na Sina božjega, na od njega ustanovljeno sveto Cerkev, M je kraljev-stvo božje na zemlji; možem, ki hočejo odvzeti svetemu zakonu zakramentalni značaj in njegovo neraz-družljivost; možem, ki hočejo ločiti nedolžne otročiče od njihovega božjega prijatelja Jezusa Kristusa in od njihove vsekdar zveste 'prijateljice deviške matere Marije, kakor od njihovih angeljev varihov in svetnikov nebeških: takim pomilovanja vrednim možem niti enega glasu, niti besede priznanja!
Vse za, vero, dom, cesarja!
Vsi volivci, naj si bodo kateregakoli stanu in poklica, naj volijo močnoverne, domoljubne, za narodnostni in družabni mir vnete može! Vseh, ki volijo in ki bodo izvoljeni, bodi vzajemno geslo: Vse za vero, dom, cesarja!
Pravila za agitacijo!
Državnozborske volitve so pred durmi! Dne 14. maja volimo. Do istega dne morajo bifi oaSe kmečke vrste urejene.
Zaupni možje.
Ce še niste storili, takoj naznanite za vsaBo volilno občino zaupne može (enega, dva ali tri), li bodo na dan volitve stali ob strani volilne komisije ter jo v imenu naše kmečke stranke nadzorovali.
Agitatorji.
V vsaki vasi morajo biti agitatorji Slovenske kmečke zveze. Ti morajo Smeti večkrat tajne seje, da enotno postopajo. Razdeliti si morajo delo. Imenik si sme vsakdo, torej tudi agitator in tudi sedaj po reklamacijski dobi, prepisati. Posebno pozornost obračajte na omahljivce in na nezavedne.
Posebno važno.
Posebno važen trenotek pride za naše agitatorje, ko dobijo volilci od občifaskega urada legitimacije (izkaznice) in volilne listke. Ne s silo aB grožnjo ali z zvijačo, ampak z dobro in pošteno besedo pridobite volilce, da pred vami zapišejo ime kandidata Slovenske kmečke zveze na volilni listek. Ce dovolijo volilci, smete jim sami izpolniti volilni listek, in ako dovolijo, smete jim volilni listek in legitimacijo tudi hraniti do dnteva volitve!
Ce je že volilni listek izpolnjen z nasprotnim kandidatom, smete, z dovoljenjem seveda, črtati ter zapisati kandidata Slovenske kmečke zveze,. Da «e ne bo moglo več črtati in napisati drugo ime, prekrižajte ves prosti prostor okoli imena. Ce je listek za nič, dobite na dan volitve pri komisiji drugega. Pazite potem, da volilec sam zapiše aH dovoli zar pisati ime našega kandidata.
Vztrajno na delo!
Dne 14. maja mora biti praznik za vse kmečke volilce. Agitatorji pa naj do istega časa agift-rajo neumorno, vztrajno ter z uspehom! Zmaga mora biti naša!
Politični ogled.
—	Cesar v Pragi. Zadnje dni si je cesar ogledal različne javne in dobrodelne zavode. V ponedeljek dopoldne ob 9. uri se je odpeljal nazaj na I}unaj.
—	Bulgarija. O umom bolgarskega ministrskega predsednika smo svoj čas poročali. Preiskava proti morilcu Petkovu je sedaj končana, in obtoženec je sedaj izročen vojaškemu naglemu sodišču. Obsojen bo k smrti. Razv n morilca pai utegne biti ob-sojejiih na smrt še več drugih osteb, ki so vedele njaprej za umor, pa niso hotele to naznaniti, Obsodba se izreče začetkom maja.
—	Balkan. Takoj, ko pride pomlad ini ozeleni gora, začno evropski listi se* zopet obširneje baviti z balkanskim vprašanjem, ker tedaj se zopet zbirajo hajduške čete po gorah in gozdovih Stare Srbije in Makedonije. In to četovanje in bojevanje z začetkom vsake pomladi ne bo Jprej nehalo, dokler ne iztirajo Turčije iz Evrope. A to se še ne bo zgodilo tako kmalu, ker Turčija še ni tako slaba, in ima precej dobro vojsko, in ker so evropske države ljubosumne druga na drugo, da je stališče (Turčije v Evropi še vedno dosti mOčno, in zato se srbske, bolgarske in grške čete vedno bojujejo Ift medseboj ter zelo redko napadajo turške čete. Tb dejstvo nam dokazuje, da je bojevanje čet v Stari Srbiji in Makedoniji poseben način makedonske narodne borbe. Turška uprava v teh deželah je gotovo slaba, in slovansko prebivalstvo ima mnogo povoda za pritožbe, a vseeno se makedonski Slovani bore medseboj mestu proti skupnem zatiralcu. Da se bore zoper Turke, bi bila Evropa prisiljena ener-gičneje zahtevati od Turčije zboljšanja državne uprave, a z medsebojno hajduško borbo balkanski narodi samo dokazujejo, da jim ni do tega, da se zfooljša nflihov položaj. In to je žalostno, da temu počenjanju ni videti konca. Generala Cončev in Boris Sarafov sta zapaliia Makedonijo, in sedaj gori. Samo velevlasti bi mogle napraviti konec tej strahovladi na, Balkanu, a te medsebojno niso edine, h vsaka išče zase v Stari Srbiji in Makedoniji lastne koristi.
—	Rusija. Poljski poslanci so stavili v dumi predlog, da se uvede samostojnost Poljske, ter zahtevajo za Poljsko lastni deželni zbor, samostalne ministre, državne tajnike in namestnika, kakor ga ima Finska. Nadalje se zahteva tudi lastno poljsko sodstvo s senatom kakor najvišjo instanco.
Razne novice.
*	Volitve v Mariboru. Dr. Rozinovi prisiaši ne mirujejo s svojimi napadi na razne osebe radi števnega kandidata v Mariboru; slaba vest jih ne pusti v miru, oprali bi se radi nenarodnega posto-panlja. Mi ne bodemo v tej stvari več pisali na razna izvajanja v „Domovini" in „Slov. Narodu", ker ta" lista z dopisovalci vred ne vesta,, kaj da delata. „Domovina" enkrat piše v uvodnem čianku o našem kandidatu, in pravi, da je s postavljenjem kandidata storjen prvi korak v boljjšo bodočnost, na tretji strani pa zopet napada v dopisu g. prof. Verstov-Šeka, ki je z odločnostjo prečrtal dr. Rosinine naklepe in razkrinkal n(jegovo domorodstvo.
*	Slovenci mariborski! Vaš kandidat v Mariboru je pasar g. T r a t n i] k! Opozarjamo vse slovenske volilce, da se ne dado premotiti po vse-nemških, socialdemokraških in krščansko-socialnih agitatorjih]. Rotimo tudi slovenske vdlilce, da ne gredo volit nemško-krščansko-socialnega kandidata. Slovence pa, ki delajo za socialdemokrata, obžalujemo, da so se tako spozabili in upamo, da si bodo vendar do 14. maja premislili.
*	„Neodvisni" kmečki kandidati? Pristaš kmečke zveze je vprašal nekega vodjo in govornika Narodne stranke v Celju, kako bi pač mogli njih kandidati, ki so vsi nesposobni in nimajo potrebnih zmožnosti, delovati v državnem zboru, če bi bili vsi izvoljeni. In ta mu kratkomalo odgovori: „Dobivali bodo navodila iz Celja." To je torej tista hvalisana neodvisnost! Ce bi hotel poslanec neodvisnih kih-niti v državnem zboru, vprašati bi moral poprej Ku-kovca in Spindlerja v Celju. Ali če bi kak poslanec nenadoma pr dlagal poimensko glasovanje, pa bo ustal „neodvisen kmet" in ponižnonoprosil: „Gospodje, počakajte malo; jaz moram poprej svoje pp-nerale v Ceuju vprašati, kako naj glasujem." — Volilni, to so tisti neodvisnd kmečki kandidati! Popolnoma odvisni so od celjskih koncipijentov in a<t katov! In takih slovenski kmetje ne bomo nikdar volili: toliko ponosa že imamo v sebi.- Temveč > lili bomo kandidate Kmečke zveze, ki se niso zavezali liberalnim koncipijentom, temveč nam, da bodo v resnici delali za naš blagor. 14. maja torej vsi za kandidate Kmečke zveze!
*	Tržne vesti. Iz uradnih poročil glede setvi smo videli, da je stanje setvij popvolfjno. Vendar je zavladalo razburjenje na borzi, kateri) pa ni upravičeno. Cene dviga tedaj le špekulacija, katero podpira še visoka carina. Res je deževno in hladno vreme oviralo razvoj rastlin, ali to lahko nadomesti maj. Kako bo izpadla prihodnja žetev, nam bodo pokazali prihodnji tedni. Pšenica je stalna, cene so stanovitne, promet skromen, ponudbe neznatne. Rž,
oves in turšica so stalni. Oftrobi so zopet dvignili cene, ker se jako živahno zahtevajo.
*	G. Karol Tratnik, pasar v Mariboru, je števni kanjiidat mariborskih Slovencev. Dolžnost vsakega Slovenca je, da gre na volišče in odda glas za g. Tratnika. Da se bodo enkrat za vselej začeli zavedati mariborski Slovenci svojih političnih dolžnosti(j, se bode pazilo strogo, kdo se vdeleži Volitve in kdo ne. Da se pa to natanko dožene, se je podala, kakor se je sprejel na glavnem zborovanju dr. Verstovšekov predlog, deputacija (gg. dr. Pipuš, Tratnik in Leskovar) h g. nam. svetniku glavarju grofu Attemsu in ga prosila, da pokliče v vsako komisijo ednega Slovenca. Deputaciji se je ugodila prošnja. Ti slovenski člani komisije bodo imeli v prvi vrsti nalogo, da zasledujejo*, če so se udeležili Slovenci volitve do zadnjega moža.
*	Cerkveno premoženje. Liberalci celjske barve in nemškutarji begajo naše' volilce' tudi s cerkvenim premoženjem ter pravijo, da znaša bogve koliko milijonov. To je res, cerkveno premoženje je veliko, toda obrekovalci ne povedo, v čemi obstoji cerkveno premoženje, da to ni suhi denar, niso le ustanove, ampak: cerkve, kelihi, monstrance, al-tarji z vsem kinčem, zvonovi, župnišča, kaplanije, posestva itd. Liberalci govore, da se mora cerkveno premoženje vzeti cerkvi. To je isto kakor cerkve (stavbe) se morajo cerkvi odvzeti in zapreti! Priznati pa moramo, da si štajerčijanci upajo tudi; take laži zapisati, dočim naši liberalci delajo le za hrbtom, ker je to bolj junaško. S cerkvenim premoženjem se dela ravno taka gonja kakor z duhovniškimi plačami, zaradi katerih noben davkoplačevalec ne plača niti krajcarja več davka!
*	Ljudski sleparji. Najhujše je sovraštvo, ki ga imajo bratje med seboj.. Za to se ne smemo čuditi, da si ležita v laseh sedaj tudi „Narodni List" in pa „Stajerc". Saj živita po večini od istih naročnikov, dopisnikov in somišljenikov. Zadnji „Stajerc" jo objavil v svojem smrtnem sovraštvu do „Narodnega Lista" pismo, koje je bilo libSeralcem navodilo za shod na Mestinju. Podpisan je na pismu „dr. F. Kd.", ki gotovo ni nihče drugi, nego dunajski doktor Fr. Kidrič, ki preživi vsake počitnice pri Žurmanu in ki je tudi letos ob Veliki noči nekoliko časa prebival v Žurmanovi hilši. Ta doktor je izdelal načrt za „neodvisne" kmete, za „ljudsko voljo", s kojimi izrazi sleparijo liberalci naše ljudstvo. Načrt se glafei v pismu doslovno tako-le:
„Moj načrt ta: g. But otvori zborovanje v par stavkih (tukaj je natanko napisano, katere besede naj rabi kostrivniški But) . . . Mislim, da je v predsedstvu kateri drugi kmet, ne Ti. Vsekakor mora biti odločno na naši strani, da bi si upal govorniku tudi besedo odtegniti. Predsednik naznani prvo točko programa in vpraša, kdo želi k tej točki kaj predlagati. Dobro bi bilo, da Vinka (Žurmana) kdo iz šmarskega okraja predlaga in še le potem oglašajo zanj Hernaus, Ježovski, Anza, But, Koštomaj itd. Potem morate Žurmana predstaviti v daljšem govoru . . . Narediti moraš tako,, da se Žurmanu kandidatura ponudi, ker se sam ne bo ponujal in sem mu to tudi odločno odsvetoval . . . Mnogo uspeha. Z narodnim pozdravom Tvoj dr. Fr. Kd."
To pismo je pisal dr. Kidrič svojemu.prijatelju in glavnemu agitatorju za Žurmana, ki je potem uprizoril na Mestinju celo komedijo za Žurmana. Toda neprevidni prijatelj '& piSiuc izgubil, neki štajerčijanec ga je našel in zdaj ga vemo vsi, kako je „ljudstvo hotelo" Žurmana, kako ga je pokiic.iilo za kandidata! Pri Žurmanu se je izdelal ves načrt za shod! Kdor pa še bo nadalje trdil, da je ljudstvo poklicalo Žurmana, ta je ljudski slepar. Naro-dovcem pa se prvikrat maščuje njih prijateljstvo s štajerčijanci. Izdali so njih načrt6 ter jih pred celo javnostjo označili za grde ljudske sleparje. Dne 14. maja pa Žurmana ne bomo volili! Tudi on je vedel za celo komedijo, a se je ni sramoval, niti odklonil je ni. Fej!
Maribor - Bistrica - Konjice.
Kbiftididiat „Slovenske kmečke zveze":
Franc Pišek, kmet v Hotinji vasi.
m Volilni shod bo imel kandidat F. Pišek prihodnjo nedeljo dne 5. maja po rani službi božji pri Sv. Jerneju in po večernicah v Zičah. Pristaši, pridite!
m Shod F. Pišeka v Koprivniku pri „Jozlnu" nad Framom bil je velikanski. KandMat je govoril o potrebi nove cenitve posesti, o živinJoreji, za dveletno vojaško službo, državno zavarovanje zoper ogenj, točo, zavarovanje proti bolezni, svinjski kugi in starostno zavarovanje. Agrarna banka naj bi prevzela razdolžfenje in dajala posojila za ceneje obresti, o podržavljenju železnic, kmetijski in zdra-vilski šoli, ter lovski postavi. Volilci so z največjim zanimanjem poldrugo uro trajajoči govor poslušali. Navzoči so bili štirji župani in nad 120 najodličnej-ših mož Ko je predsednik g. Matevž Koren pozidal, naj vzdignejo roke, ki so proti Pišeku, se^ samo> eden, znani štajerčev pristaš Hasl, zato izreče; ko pa vpraša, kateri so za Pišeka, dvignejo roke vsi in z velikanskim navdušenjem zakličejo živijo Pišek. Današnji shod je pokazal javno, kako je naš kraj zaveden in kako navdušen je za svojega kandidata rojaka F. Pišeka, katerega vsi osebno poznamo. Da-
našnji shod ostane nam v prijetnem spominu in 14. maja gremo vsi na volišče. P i B é k bo na& poslanec !
Maribor-Sv. Lenart,
Gor. Radgona-Ljutomer.
Kandidat „Slovenske kmečke zveze": Ivan Roškar, kmet in deželni poslanec v Malni.
1 Volilna shoda ima kandidat Kmečke zveze g. Ivan Roškar dne 5. maja v Negovi po rani službi božji, pri Sv. Trojici v Slov. gor. popoldne po večernicah v gostilniških prostorih gospe Mulec* Kmetje, pridite na ta shoda!
1 V Radencih pokopali smo v ponedeljek In« 22. t. m. vrlo-narodnega kmeta in vzornega gospodama Jož. Roži m a nt V goricah pri kopačih je umrl od kapi zadet, star še le 55 let. Dolgoletnemu, zvestemu naročniku „Slov. Gosp." naj sveti večna luč!
1 Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah boda v nedeljo dne 5. maja ustanovni zbor kmetijske podružnice popoldan ob 3. uri. Na shod pride glavni tajnik kmetijske družbe, g. Juvan iz Gradca, in morebiti tudi potovalni učitelj g. J. Belle iz Mairibora. Udje in tudi neudje se vabijo, da se zborovanja udeležijo v obilnem številu, ker se bodo tudi novi udje sprejemali. Pokažimo, da nam je tudi res mar kmečki napredek.
1 Sv. Jurij <»b Sčavniei. Bralno društvo naznanja, da se za dne 28. aprila nameravana Gregorčičeva slavnost preloži nepreklicno na prihodujo nedeljo dne 5. maja. Zakaj, povemo prihodnjič.;
larnberg-SI. Gradec-I	Šoštanj -Gornpgrad
Kandidat „Slovenske kmečke zveze44:
Franc R o b i č, deželni odbornik v Gradcu.
s Mislinjska dolina. Nekateri zvesti delavci za Ježovnika se posebno razumejo na bunke. Radi grozijo z njimi, pa še rajši jih sprejmejo. Ce jih ni ' dobiti doma, gredo k celjski druhali ponje. Kadar se jim te zacelijo, si jih preskrbijo v St. Miklavžu, Podgorju, Slovenjgradcu in celo v Dravogradu. No, saj jih ne zavidamo, samo toliko naj razum jo, da politika se ne dela z bunkami.
s Sv. Duh na Ostrem vrhu. Tukaj se je vršil volilni shod pri grozno slabem vremenu; vendar nas je čez 100 zavednih, odločnih volilcev odobravalo program kandidata R o b i č 'a, kaíeitega smo enoglasno sprejeli kot kandidata.
s Mislinjska dolina. Ali so si v žlahti? Kdo? „Domovina",v „Narodni List" in „Stajerc." Zakaj? Čudno se nam namreč zdi, da so koj v začetku dobili na ogled „Narodni List" vsi nlaročniki „Domovine" in „Štajerca."' Vernit pristaši „Djomovine" vneto razširjajo „Narodni List" ravnotako kakor so nemškutarski štajerčijanci goreči za „narodni" list. Res so dobivali na ogled „Narodni List" ,tudi mnogoteri značajni možje, a obdržijo ga le domovinarji in štajerčijanci. Zakaj neki:? Bodite no pametni! Ker se jim dopade. In zakaj se jim dopade eden list tako kakor drugi? Ne bodite sitni! Ker pišejo v enem duhu. „Stajerc" laže, kako ptujska in nemška gospoda z ljubeznipolnim srcein skrbi za pri-prostega „slovenskega" kmetica, Pa s tem ne bodemo izgubljali besed, kakšen nemčur je, ker to sami Nemci in nemčurji javno priznavajo. „Domovini" je narodnost prvi in najvišji smoter, verna in pobožna hoče biti samo takrat, kadar ji kaže. „Narodni List" bi bil rad naroden, delujoč za slovensko ljudstvo, pa napada le prave rodoljube in protinarodno deluje za skrajno škodljivo in protinarodno razširjanje nemščine v ljudskošolskem .pouku. Kako pa narodno ravnajo tisti, ki svojo modrost zajemajo iz teh listov? Nič se ne sramujejo imeti, čitati in razširjati Slovencem najbolj sovražnih listov, nič se ne zavedajo svoje narodne dolžnosti, če v družbi med svojimi 'prijatelji atli celo pobratimi slišijo ostudno zabavljati in zmerjati čez slovensko ljudstvo ter pa hajl klicati veleizdajskim piklhavbam. Njih slovensko srce ni užaljeno, če naravnost in nenaravnost podpirajo protislovenske kandidate od najvišjih do najnižjih zastopov. Svoje narodne zavesti si ne oskrunjajo, če prazne glasovnice dajo kakemu uaj-zagrizenejšemu nemčurju, da jih popilše in razdeR podrejenim osebam, da morajo voliti v njegovem smislu. O takem plemenitem dejanju imamo izza lanskih državnazborskih volitev 17 prič glede Mis-linje. Letos pa hočemo poskrbeti po zanesljivih osebah, da bodo taki narodnjaki in njih prijatelji imeli priliko se natančneje seznaniti z novo volilno postavo. Odkritosrčni možje in odlični Slovenci si štejejo tudi v veliko čast, če „Stajerc" hoče. braniti njihovo dozdevno poštenost. No, gliha vkup štriha. Kakor njih glasilo, bi radi bili včasih takto pol>o-žni, da bi se vernost morala prijeti celo Ježovnika, katerega proglašajo kot dobrega kmeta in pobožnega katoličana. Ravno tu se kaže krasna zveza: pristaši „Slovenskega Naroda", „Domovine", „Narodnega Lista", „Štajerca", raznih nemških in protestantskih listov gorijo navdušenja za pobožnega kmeta Ježovnika! To so bratci, ki v medsebojnem objemu kar povprek vpijejo: živio, na zdar. 'taji!
Ptuj - Ormož.
Kandidat „Slovenske kmečke zveze": flr. Miroslav P 1 o j, dvorni svetnik na Dunaju.
p Volilne shode priredi kandidai Kmečke zveze dr. Ploj v nedeljo dne 5. maja na sledečih krajih: ob 8. zjutraj) v Polenšaku, ob 11. dopoldne pri Sv. .Tomažu in ob VA. popoldne pri Veliki Nedelji. Volilci, ji a shode !
p Dr. Ploj je imel minolo nedeljo tri volilne shode, pri Sv. Marku, Sv. Marjeti iin Sv. Lenartu. Vsi se izvrstno obnesli. Kljub slabnemu vremenu »o bil' zelo dobro obiskani. Shodi so se vršili popolnoma mirno. Samo pri Sv. Lenartu je hotel delati zgago nek štajerčijanec, toda dr. Ploj in predsednik shoda g. Korpar iz Oslušovec so ga med splošnim priznanjem in navdušenjem zborovalci tako krepko zavrnili, da so mu popolnoma zaprli sapo.
p Izjava . Z ozirom na neosnovan napad v „Narodnem Listu" od 23. aprila t. 1. izjavljam, da se mi ni nikoli od kompetentne strani ponudila nobena kandidatura ter da je sedaj ne bi sprejel, ako bi se mi tudi ponujala, kajti kandidatura je pri sedanjih tako grozno posuroveliji razmerah za vsakega značajnega in poštenega moža velika žrtev. Ormož dne 27. aprila 1907. Dr. J. Presker.
p Janez Vlsenjak iz Slomov je bil letos tako srečen, da je volilcem izbral kar dva kandidata. One 14. aprila Zadravca v Narodnem domu v Ptuju in dne 21. aprila v nemškem Vereinshausu Orniga, tudi v Ptuju.Vsestranski politik!
p Iz Središča. Ni grše človeške lastnosti kakor je nehvaležnost, ki se imenuje navadno tudi plačilo sveta. To so pokazali naši središki liberalci, združeni v Narodni stranki* pred vsem pa naš župan Sinko, ki je dne 14. aprila v ptujskem Narodnem domu nastopil proti dr. Ploju, kot kandidatu Kmečke zveze. G. Sinko, ali ste pač pomislili, kaj ste govorili? Ali niste, čutili, da ste govorili proti svojemu lastnemu prepričanju, ki vam mora praviti, da ste le iz strankarskega stališča blatili moža, ki je kot bivši državni poslanec tudi vam šel vselej na roko, kadarkoli ste se obrnili nanj, čeravno ni bil prav za prav dolžan tega storiti, ker niti ni bil naš, oziroma nšveega trga poslanec. In kolikokrat ste ga nadlegovali, zdaj s tem, zdaj z onim. Vsikdar vam je postregel, koliko je bilo v njegovih močeh. In zdaj mu vračate njegove usluge tako? Sramotno! Ako mu očitate, da je on kriv, da mi tržani ne volimo s trgi in mesti, kakor smo po stari volilni postavi, ali ste pač tudi pomislili, koliko je to očitanje opravičeno. Sicer pa, če volimo PO novi volilni • postavi s kmečkimi občinami, ali nismo pravzaprav sedaj na boljšem, ko bodemo tako imeli vsaj priložnost, priti do svojiega zastopnika v državnem zboru, ki ga bodemo tudi mi volili. Krona brezznačajnosti naših liberalcev in pa grde ne-hvaležnosti do dr. Plloja pa je kandidatura g. Zadravca, torej naravnost Središčana. Ko bi bil kdo drugi izven Središča tako bedast, da bi proti dr. Ploju kandidiral, bi mu ne zamerili toliko, kakor zamerimo g. Zadravcu, da se drzne ravno kot S re-diščan nastopiti kot protikandidat. Naš trg, nekdaj sloveč, je prišel res že čisto ob svoj kredit, in to pO zaslugi našega trmastega župana in par njegovih kimovcev. Da pa vendar rešimo čast našega trga, kolikor se še da, bomo šli( vsi, ki vemo, da bo dr. Ploj eden izmed najbolj zmožnih in sposobnih poslancev, za njega dne 14. maja na volišče. Bodete videli, da nas ne bo malo. G. Zadravec pa naj ostane to, kar je, ker za to še najbolj sodi.
p Iz Središča. Dne 14. aprila je pripeljal vlak iz Središča in; Ormoža celit 13 oseb v Ptuj na liberalni shod. Med njimi je bil tudi g. Zadravec, protikandidat dr. Ploja. Ker pa pomeni število 13 že od nekdaj nesrečo, oziroma smrt enega izmed trinajstih, kdo bo v tem slučaju njena žrtev? Nismo sicer preroki, vendar pa lahko z vso gotovostjo trdimo in prerokujemo, da bo izmed teh 13 moži-celjev zadela politična smrt dne 14. maja Zadravca iz Rakitja. Japec, Japec, prihrani si to nesrečo!
Rogatec-Šmarje- Kozje.
Kandidat „Slovenske kmečke zvezeu: dr. 'Anton K o r o š e o, urednik v Mariboru.
r Volilni shodi. Slovenska kmečka zveza priredi prihodnjo nedeljo dne 5. maja volilne shode v Preborju, Lesičnem in Podsrddi,', dnei P. maja v Olimju in Imenem, dne 11. maja v Zagorju in Sv. Petra.
r Dr. Korošec — pijanec! Ko je pred par leti dr. Korošec kandidiral v ljutomerskem okraju za deželni zbor, takrat so proti njemu izrabili tudi to, da je bil isti čas abstinent, in da vsled tega ne more zastopati vinorodnega okraja. Sedaj so prijeli za drugo orožja in ga hočejo označiti — kot p i-janca. V „Narodnem 'Listu'* pripovedujejo celo strašno dogodbo o njegovem pijančeivanju ter navajajo kot pričo tudi kanonika dr. Mlakarja.
Mil. gosp. kanonik dr. Mlakar nas pooblašča v listu izjaviti, da je cela notica, v „Narodnem Lista" izmišljena in zlagana.
r ZurmanovI agitatorji obetajo učiteljem po volilnem okraju, da bo liberalna stranka in njihov kandidat za zvišanje učiteljskih plač. Za to pa tudi vsi učitelji strastno agitirajo za Žurmana. Ali se ne bodo kesali? To vam je kandidat Roš celo drug !
kampeljc nego Zurman. On obeta, da bo kanone prodal in s tem zvišal učiteljem plače. Kaj bo pa Zurman prodal? Kmetom posestva?
r Bratje med seboj. Na mestinjskem shodu in še pozneje so agitirali liberalci od Narodne stranke tudi pri štajerčijancihi za Žurmana, rekoč, da je Zurman tudi kandidat štajerčijanske stranke. Toda vkljub temu, da so ga prijatelji tako vsiljevali šla-jerčijancem, v Ptuju Žurmana vendar niso hoteli sprejeti, ker je že dolgo po časti kandidata hrepenel izučeni trgovec Drofenik. „Stajerc" tudi trdi, da je sla-vno znani Kušec agitiral po Slatini za Žurmana s trditvijo, da je Zurman kompromisni (skupni) kandidat liberalcev in nemškutarjev. Liberalci in nemčurji ravnajo sedaj kakor otroci: Prej so bili strašno dobri, sedaj se naenkrat tepejo. Toda pri otrocih navadno sovraštvo ne trpi dolgo!
r Vsa sredstva uporablja sedaj liberalna stranka proti dr. Korošcu, da bi mu vzela zaupanje pri volilcih. V zadnji številki svojega glasila zopet pogreva laž, da je dr. Korošec kedaj v dijaških letih govoril, da kmet naj tisto je, kar v raz-gonih raste. Kaj takega dr. Korošec nikdar ni rekel. „Narodni List" pravi, da ima sicer „brezštevilno" prič za ta izrek, toda že izraz „brezštevilno" te lažnjivce in obrekovalce dovolj označuje kot take. Nič pa ne dvomimo, da bi ta rokovnjaška družba ne dobila par prič, ki bi vse pričate, kar bi liberalci hoteli imeti. So liberalci, ki ne bi tokrat prvič krivo pričali.
r Revolver, revolver! Satanski obrekovalci širijo proti dr. Korošcu tudi to agitacijsko laž, da je imenoval rogaški okraj „neumen" okraj in da se čuti v tem okraju tako malo varnega, da nosi revolver seboj radi osebne varnosti. Oboje je nesramna laž!
r Zamorca pere g. Zurinan v „Narodnem Listu", toda g,a samo še bolj zmaže. Laž je, da bi Zurman dr. Korošcu odgovoril zaradi Kmečke zveze, kakor Zurman pravi takole: -¿Odgovoril sem mu, da sem vedno rad sodeloval, kjer se je delalo za koristi slovenskega kmeta, in da prevzamem zaup-ništvo Kmečke zveze, ako bo šlo res pri njej za zboljšanje kmečkega položaja,,a ne samo za volitve". To besedilo je zlagano. Resnica pa ostane, da je v nekem pismu Zurman vabil Korošca, naj v tem okraju kandidira. To pismo bomo objavili, ako bo si (Zurman še nadalje upal trditi take neresnice.
r Rogatec. Najstrastnejši agitator proti Kmečki zvezi je v teh krajih odslovljeni tajnik Kušec. On je tudi isti, kateri vodi Žurmana po volilnem okraju okoli, kakor Dalmatinec medveda. Ljudje pa se poprašujejo, kako se mora dati Žurman tako voditi od tega Kušeca. Ali misli, da mi Kuše,ca ne poznamo? Ce res to misli, potem bi pač bilo dobro, da ga mi pokažemo javnosti v pravi luči!
r Sv. Peter pod Sv. gorami. Tukaj so se duhovi nekoliko pomirili po zadnjem volilnem shodu, na katerem se je predstavil volilcem Vinko žurman. Priporočala sta ga ntadučitelj Strmšek in pa znani Kušec. Vse je sedaj, ko se j izvedlo, kdo je Kušec, sram. da so gia poslušali. Ta človek se je namreč drznil ter prečital znane šoštanjske svinjarije pred zbranim občinstvom, med katerim j'e bilo tudi mnogo žensk in otrok. Čudno se sedaj že vsem zdi, da so tudi zdravnikova gospa, mati, učiteljica itd. poslušale mirno taka predavanja. Zdaj pa se ljudje iz-prašujejo, zakaj ni Kušec rajši iz svojega življenja čitjal par pogjavij. Prej niso vedli kmeijo, kdo je Kušec, sedaj so se odprle mnogim oči. Kušec je tudi za razdruženje zakona in sedaj priporoča Žurmana za kandidata. Žurman je naredil slab utis, ker je izmed vseh treh govornikov najsiabšo govoril in ljudje so se vprašali: Zakaj moramo najslabšega voliti? Dr. Kunej je glavni agitator jroti Kmečki zvezi ter je dobil cel zavoj knjižic, v katerih se blati dr. Korošec. Po okraju se hvali, da njegovi pristaši že pobirajo gnjila jajca za dr. Korošca, ako pride v Št. Peter. Dr. Kunej naj pazi, da smrdeča tekočina ne prileti na njega nazaj ter aa 'in^že!
r Polje. Po rani sv. maši je naredilo zadnjo nedeljo dne 28. t. m. tukaj kozjansko politično društvo volilni shod, na katerem se je predstavil volilcem kandidat Slovenske kmečke zveze, dr. Anton Korošec. Zborovanje je bilo dobro obiskano in zborovalci so mirno in z zanimanjem poslu4ali stvarna izvajanja o gospodarskem programu Slovenske kmečke zveze. GoVoril je tudi Poči^alšek mlajši v prilog kandidata dr. Korošca, kojega kandidatura se je z navdušenjem spr jela.
r Kozje. Ob zelo veliki udeležbi kozjanske in sosednih župnij se je vršil v nedeljo dne 28. t. nu volilni shod v Kozjem, kateri je krasno uspel. Predsedoval je shodu načelnik okrajnega zastopa č. g. T o m a ž i č. Kandidat Slovenske kmečke zveze dr. Korošec je govoril o političnem položaju na Spodnještajerskem, obžaloval, da so učitelji skoro vsi zašli v nasprotni tabor ter označil bodoče sttv lišče v šolsko političnih vprašanjih. Ko še je omenil važne gospodarske potrebe okraja, je mod splošnim odobravanjem poslušalcev končal. Za njim jo govoril deželni postanete dr. J a n k o v i č ter poročal o plodoncsnem delovanju svojem in slovenskih poslancev sploh v deželnem zboru. Ko je prešel na sedanjo volilno borbo, je s plamtečo besedo ožigosal nasprotnike in njih delovanje ter med burnim odobravanjem zavrnil nekatere ugovore. Po navdaše-valnih besedah predsednikovih se je shod zaključil.
Celje-Vransko.
Kandidat «Slovenske kmečke iveee": dn Josip Eovalej, ,inančni komisar v Mariboru.
c V Št. Petru v Savinjski dolini je vprizo-
rilo tamošnje izobraževalno društvo narodni igrokaz „Zaklad." Vprizorili so ga dne 14. aprila in dne 21. aprila so ga ponavljali. Udeležba občinstva je bila obakrat obilna. Dasi je igra težka, so nadarjene moči tamošnjih diletantov vse tožkoče premagale. Naravnost očarujoče je nastopila gdč. Mieika Sedminekova kot Najda. V gdč. Miciki Brencetovi imajo šentpeterski diletantje moč, ki bi jim jo lahko zavidalo tudi kakšno gledališče. Tako se je uživela v ulogo stare matere, da ni bilo mogoče spoznati v njej tako živahne deklice. Splošno je občudovalo občinstvo lepo Rovanovo hčer Jerico; gdč. Olga Pe-trakova, ki je imela to/ulogo, je res mojstrsko pogodila zdaj ljubeznjivi, zdaj sarkastičen ton Jeriči-nega nastopa. Da bi kdo tako živo predstavljal kmečkega fanta, kakor je to storil g^ Herman Vaši, še nismo videli na naših odrih. Šegavo je tzašumolo pritrjevanje po občinstvu, ko se je stara mati Marjeta izrazila o svojem sinu Matiju Rovanu, da je tak, da mu ga ni para. Res je tak g. Filip Voh, da mu ga v Št. Petru ni para, prvič, kar se tiče njegove orjaške postave, pa tudi, kar se tiče njegovega nastopa v ulogi ponosnega slovenskega kmeta. Prav živo je predistavljal obup nesrečnega skopuha g. Miha Sedminek. Posebno nadarjenost je pokazal g. Fr. Povše v nrv inu, kako je igral Burnika. Dosti smeha sta povzročila g. Fr. Ameršek, ki jo s svojim humorom nastopil v ulogi Klepca in pa njegov vajenec Jurče, ki nam ga je predstavljal g. V. Ožir. G. Peter Čuden je pokazal svoijo diletantsko zmožnost v ulogi bedastega Rovanovega hlapca Li-peta. Brat in sestra g. Fr. in gdč. Minka Cetiaa sta si kot Jože in Barbka povedala take, da jima je zvenelo po ušesih. Boljše pogoditi ulogo Kajžarja,. kakor je ravno to storil g. Iv. Uratnik, bi pač ne bil mogel tudi kak ljubljanski komik. Kaj ljubko ste igrali v tretjem dejanju poleg drugih deklet gdč. Micika Voh in pa gdč. T. Sedminek kot Urška in Metka. Res težko bi igrali to igro boljše v Ljubljani, se je izrazil neki gospod iz Ljubljane ob koncu igre. Saj je pa to tudi umljivo, da se češki, hrvaški in ruski igralci ne morejo tako lahko vglo-biti v značaje našega ljudstva, kakor to samo. Da se je igra tako dobro obnesla, ste dosti pripomogli cenjeni obitelji Završnikova in Pirčeva. Upamo, da nas mladi šentpeterski diletantje še v prihodnjič če-sto zadovoljijo z enakim nastopom.
Brežice - Sevnica - Laško.
Kgulididfat „Slovenske kmečko zveze":
dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicahj
b Trbovlje. V nedeljo 14. aprila smo imeli shod. Predstavil se nam je naš kandidat gi. dr. L Benkovič. Udeležencev je; bilo na shodu 250, sami volilci, izvzemši 5, ki so še premladi. Z navdušenimi živioklici so pozdravili zborovalci svojega kandidata. Izvoljeni so bili gg.: Zupan st. paznik, predsednik; Štrovs, kmet, podpredsednikZupan ml., paznik, zapisnikar; Putrih mL in Biderman, reditelja. Gospod predsednik pozdravi gospoda kandidata in vse navzoče; nato dobi besedo g. dr. I. Benkovič. Najprvo pokliče v spomin početje pristašev Narodne stranke 24. sušca. Nato prične s programom. V skoraj dveurnem govoru je dokazoval, kako se mora kmetu in delavcu pomagati. Čudili smo se njegovi odkritosrčnosti in ljubezni do nas delavcev in kmetov. Spoznali smo ga, da je on proti vsem trem kandidatom najbolj • sposoben, da se bo on potegoval za naše pravice vi državnem zboru. Ko je končal, so mu vsi poslušalci z navdušenimi živioklici izrekli svoje zaupanje. „Takih mož, kot ste Vi, nam je treba več" je bilo slišati izmei množice. Nastopilo je še več govornikov, ki so ožigosali postopanje Narodne stranke. Nato da predsednik kandidaturo g. dr. Ivan Benkoviča na glasovanje. Na vprašanje, kdo je za dr. Benkoviča, sa oglasi iiz vseh grl: Živijo dr. Benkovič, on bo naš poslanec! in na mah se vzdigne vseh 250 rok. Zborovanje se je zaključilo z velikanskim navdušenjem. Ko se je naš kandidat odpeljal, spremljali so ga na cesti živijoklici. Tako je torej tudi v najhujšem gnezdu ledina deloma preorana. Med zborovanjem je bil najlepši red. Ob 4. uri pa so imeli liberalci shod na Vodi. Da so več ljudij skuhaj sklicali, dalo je podporno društvo svojo godbo na razpolago, ki je vabila ljudi skupaj. Agitirali so liberalci za svoj shod na vse pretege. Kar leze, naj pride. Posebno se je odlikoval liberalec Ranlzinger. Le-ta je pri svoji agitaciji imenitno zagodel. Ponudši nekemu delavcu listek, ga le-ta vpraša, čemu je ta listek? Agitator pa mu odgovori: „Pr Fortetu bu ant Špel." In res je bil pravi „Špel." Ce prav oni ni prav nič mislil na to. Hotel je delavca samo po ovinkih spraviti na shod. S tem je pokazal, da si liberalci n» upajo javno povedati, kar vedo, da nobeden pošten človek ne mara za nje. Šli so pred shodom po gostilnah in vse pivce zvlekli na shod. In res, nabralo se je na ta „Špel pr Fortet" mnogo radovednežev; največ seveda žensk in otrok. Tudi socialdemokrati so se udeležili v velikem številu tega shoda. Ko je bila ura štiri, pričel se je naznanjeni „Spel." Prvo ulogo je imel dr. Dimnik, ki je predstavljal Roševega hlapca. V svo|i dolgi ulogi je de-
jal tudi, da bode Roš v državnem zboru delal na
ta, da se v Trbovljah napravi sodnija. Torej vo-lilci, dobro nam obeta liberalni kandidat, da bo t*eba državi še več plačevati. V ulogii Roševega hlapca predstavljal je ob enem dr. Dimnik „reformatorja". Brez pardona je udrihal po cerkvi,v duhovnikih itd. To ulogo se je naučil iz ptujskega „Štajerca", kajti on je veščak v teti stroki. Nastopil je dr. Kukovec, ki je predstavljal v „špelu" generala Narodne — pardon — nerodnfe liberalne stranke, Režun je imel ulogo zagovornika. Zagovarjal je namreč oznanjevalca „špila" Ranzingerja. ker ga je nedavno gospod ravnatelj kaznoval za 30 K, ker je v Laškem trgu na postaji uprizoril neki škandal. Glavni del „špila" pa pride, ko nastopi Jaka iz Prapretne vasi. Imel je ulogo mešetarja. Ponujal je Roševo kandidaturo zborovalcem na prodaj. A nihče ie ni maral, razun par liberalcev. Ko so socialdemokrati slišali, da govori Jaka o Rošu, so mu pričeli s „pereat-klici tako aplavdirati, da se je moral Jaka umakniti za kulise, dokler ni pojenjala navdušenost socialdemokratov za Roša. Ne smemo pozabiti Kramerja, ki je imel ulogo, da je sklepal kompromis med liberalci in socialdemokrati. Pogajanje za kompromis je dolgo trajalo; slednjič so pa sklenili, da bodo v slučaju ožje volitve edini. S tom so torej pokazali, da smo mi tako močna stranka, da morajo proti nam nastopiti — viribus unitis — z združenimi močmi delati proti nam. To nam da pogum! Da je bil „Špel" bolj popoln, postavili so naslikanega rokovnjača na oder in upili: Živijo dr. Benkovič! S tem so pokazali vso svojo surovost, Nevednost, da ne vedo, kako se v politiki nastopa in pa smatrajo politiko kot otročarijo, ki jo imajo v svoj „špas." Fej, taki podlosti!! Po špilu se je jedlo in pilo. Oznanjevalec „špila", Ranzinger, špric-jeni komi, pa je hodil od mize do mize in zabavljal črez nas. Ranzinger, lepo tiho bodi, če n'e, pričnemo tvoje neumnosti in tvojo neoliko spravljati v .javnost. Godba je neumorno igrala vesele koračnice in valčke. 14. maja pa bode igrala našim liberal-*c6ift žalostinke v znamenje poraza. Kadar bode zopet tak „Špel", prosimo, da nas zopet povabite. Vsa Čast igralcem, ki so svoje uloge izvrstno rešili. Neki socialdemokrat ne more pozabiti, kako Imenitno ste zabavljali čez nas in duhovnike. Rekel je: „Mnogo sem slišal že pri socialdemokratih zabavljati čez duhovnike. Ampak tako podlo, kot v nedeljo pri Forteju še nikdar in nikjer. Ta „Špel" se je izvrstno obnesel za vas. Zapomnimo si Roša, ki nam hoče v Trbovljah zidati sodnijo. Dr. Dimnik pa bo najbrže sodnik. Seveda oni zahteva to iz opravičenega ozira. Ker namerava izključiti krščanski nauk iz šole, bode ljudstvo potem tako podivjano, da bodo vedno polni zapori. Pa prosimo, g. Roš, da ne boste zidali takše sodnije, kot je v Laškem trgu; je premalo zaporov. Bode» treba takšne, kot je v Ljubljani,
b Sv. Lenart nad Laškim. Celjski „stari" se "pač res že godi, kakor pravi narodna pefeem „stara sem gratala, delat, ne morem" zato pa samo kle-pečem: da zraven tudi neresnico govorim, to mora že biti, drugače pa zgubim svoj poklic in bi se spoznalo, da nisem liberalna in iz Celja doma. V številki 44 z dne 17. aprila t. 1. popiše nekdo en dogodek iz St. Lenarta in pravi, da je tukaj „tudi marsikaj novega'". To je gotovo resnično, gospod nOvopečeni časnikar iz St. Lenarta, kakor tudi rda so tukajšni klerikalci ustanovili Bralno društvo pod načelstvom gosp. župnika", ki prav krepko deluje, seveda v veliko žalost „giftne krote", „nerodnega lista" in prevžitkarice „Domovine". Vse drugo, kar se tam piše, je ravno narobe prav; kar pravi o „klerikalcih", velja liberalcem, potem pa je prav. Pravi se, da ptič se spozna po perju ali po petju, „lerpub" pa po orodju, katerega se rabiti uči. V. imenovanem članku pravi, „da bodo drugokrat" — (kdo?) „pre-strigli peroti klerikalnemu knjižničarju Bralnega društva". Ce zna mladi liberalni — čem rečt' — brezverski „šribarček", mazač, rabiti posebno dobro škarje, da bi prestrigel peroti, je gotovo „žnidarske sorte". Prav — liberalčki — na tega pa smete biti ponosni, ta pa bo vaš steber, ta pa bo rešil vašo piškovo čast. Pa on„krpuca" vse barve skupaj, na-šije na črne hlče rudeče „flike" in zeleno zarobi, ne
ve, ali bi več vzel za svojo učenost iz „Štajerca" ali „Narodnega Lista" ali iz onemogle starke „Domovine". No —spravil vam bo skupaj pravo mene-štro. Kakor rečeno, steber je steber, samo zelo te-nek je, in če se tisti „stebri" tenkonogega časnikarja zdruznejo — a potem bo liberalstvo pri nas na tleh. Podpora pa mu je čisto nevedni socijalde-mokrat. ki pa revček sploh ne ve, ali je kakšen razloček med ptičem in žabo. Prišel je iz Pruskega, da bi se brati naučil, si je pa mesto abecednika kupil „Štajerca". Pri abecedi se pa revež ta;o peha, da je že čisto bolan. Tu smo „klerikalni omi-kanci" tam brezverni abecedniki, katerim gleda iz cekarja „Stajerc", „Nerodni List" in „Domovina". Cemu jim je neki list, če ga se pa brati ne znajo, kako bi ga potem razumeli? In takšni reveži se spravljajo „omikancem" striči peroti! „Pod kap" ni šel nihče in „vinjen" ni bil „mladenič", pač pa je bil pijan nekdo iz Laškega, ki je prišel kot agent brezverstva v St. Lenart. Ker smo tu razun ieh neomikancev sami zavedni, zvesti pristaši „Kmečke zveze", zato krepko kličemo: „živijo" Kmečka zveza, živijo naš kandidat dr, Benkovič
Najnovejše novice.
iMladeniški shod pri Sv, Juriju ob Sčavnici
se preloži zaradi molilnega gibau.a«
m Zreče. Papirnatnega „Naroda" v Ljubljani celjska podružnica, ki si je po krivici dala ime Narodna stranka, je k nam poslala g. Glgsorja iz Ruš, naj bi „neodvisni" voliiici z njegsvo pomočjo obviselt na „liberalnem"* početji grah oko por slovenskega kmeta na Štajerskem. Pa pomilovanja vredni gosp. Glaser je pogorel. Dotično pogrni5Je bomo opisali v prihodnjem listu. Dne 14. maja bomo na listek napisali ime: Franc P i š e k, župan v Hotinjivesi.
c Polzela. Prostovoljna požarna hramba ima v soboto dne 4. maja izvanredni oncni zbor na Polzeli h. št. k5 ob 8. uri zjutraj. Vzpored: I. Volitev novega tajnika mesto umrlega Alojza Brišnik. H. Raznoterosti jn slučajnosti. Vse ude k udeležbi uijudno vabi	Oibor.
30. aprila
AL * O Z NA N11
Vsaka beseda stane 2 Tla.
Ti inserati se sp-ejmejo samo proti predplačilu. — Pri v M npravništvo se mora priložiti znamka xa odgovoi
Za p. n. prečasi duhovščino!
Celuloid Colare s šmisetom od ... . gld. TIO naprej
Colare za prati ........„ —.20 „
Biret iz žamata .........„ 2 50 „
Šmiset sam .........„ 40, 60, 80
Bireti se dobijo tudi iz kamgarna, kašmira, Peru-viena, Moiré,. svilnati rips, in iz težkega atlasa od gld. 3 10. Ciugu'um iz svilnatega Moiré od gld. 220—5'— priporoča s velepoštovanjem
Alojz Grniušeb: Maribor, Glavni trg itev. I 292	vogal Stolne ulice.

ŽSStfjfe ••• i'
»CROATIA'
edina hrvaška zavarovalnica, osnovala «d
__občine svobodnega in
ii>uigtaiiimiiiMijwuiiai^ai;i«WBtwisi«i^	S'av- mesta Zsgrsba.
,CROATIA', osnovana n* temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, goe podanika poslopja, tvorni ce, mline itd. t«r premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blage v trgovinah itd. po ]ako ugodnih pogojih in nizkih oenek. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIff v Trsta, Corso SL L
na lepam prostora z velikim prometom t Maribor«, «o-nadstropna, r kateri je sedaj trgovina z mešanim blagom, konces. iganjetoč, točenje mošta in kave, se po ugodni oeni proda. Natanč eje pove: M. Bratina, Maribor Sehmiedplatz 2.
^ Šmarnice ^
Mariji, majnika kraljici v venec splel Mart. Jurkovič se še dobijo v trgovini Cirilove tiskarne v platno vezane po 2 E, s poštnino 2 K 20 vin.
Ji Štampilje iz kavčuka, modele za pred tis karije, izdeluje po Karol Earner, zla-M k"" in graver v Mariboru, ^mM GosP°sk» ulie» št 16.	Uradnik, zmožen obeh d v vseh uradniških pos tudi v računstvu dobi prosi službe za zmerno slov pri upravništva.
	Lepa hiša, novozidana, vanji, klet, velik vrt, v v Mariboru se po c Izplačat je 2000 gld. ] upravniitvo pod šifro 278 3 -1
fpata kmečko sllvowko i« druianko, za kterih prist-M-A Š» jamči, prodaja gospa Jerič t Karčorini štev. 126 pri Mariboru o^ graiki glavni cesti 2 (26—20)	
Tine, eeno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Lok, trgovec v Kringi, pošta Tinjan (Antignana) pri Paainu v Istri. Vino pošilja v sodih od ne maoje ko 66 litrov aa gotov denar ali s povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro ia Belve). Pošlje tadi rad uore«. 60 26-17	Hlapec, kateri je vajen ia je močen in ivest t ikoj pri trgovini Slav leker, omartno pri Litiji 27i 2-1
	Bostilna se da v naje proda, blizu cerkve i cesti. Več se iave pri « Francu Jančič, Št. I Laškim.
	Novozidana hiša blian sobami in 2 kuhinjama, spodarsko poslopje, 3 sv in pol orala zemlje se po Naslov pri uprav ništvu
	
Priden učenec želi v kako prodajalno ali h kakem čevljarskem mojstru s «elo hrano v nk stopiti. Več pove upravniitvo. 287 2-1	
	Hov brač HI. je nspro pri upravniitvo. Majme se več drvarjev plači za celo leto. Nas: ništvo graščine Boštani Kranjsko. Ž^leznična } niča na Štajerskem. Deklica, lepega vedenje hiše, s prav dobrim i< čevalom želi se učiti ka Naslov pove upravnišb Novozidana hiša z dvi kuhinjo, kletjo, vodnjai dirskim poslopjem in hramu se preda po nii radi odpotovanja. Več Cerič, posestnik na Si Mariboru, Lembaška «
2 pridna, poštena fanta, ki imata veselje do kovačke obrti, sprejme pod ugodnimi pogoji Matej Bre-gant, kovač in izdelovatejj plugov v Orehove«, P. Hoče-Slivniea. 267 (3-2)	
Halo posestvo, ki obsega 6'/4 jo- hov naprodaj zaradi starosti, ob-atogi k sadonosnikov, njiv in trav-nikar in vse v dobrem stan«. Oddaljeno od farne cerkve in glavne eeste 10. minut. Zve se pri gostilničarju gosp. Karla Orniku v Jaretani. 268 (8—S)	
Novozidana hiša s 5 sobami, 3 kuhinjami, veliko kletfo in perilno kuhinjo je poceni naprodaj v Ober-rotvreinerstrssse št. 34. 259 3-2	
Mesar ob enem izvošček (fljaker) kateri bi se hotel v lepem kraju naseliti si lahko veliko zasluži z izvažanjem, z mesarijo in z kup-ftevanjem živino za naprej pošiljat Več pore J. 8. pod naslovom dober obrt pošta Sečiika vas ob Paki, Štajersko. 261 3—2	V večjem trgu na S skem dobro obiskana t zaradi bolehnosii lajtn prodati Promet na kron. Kje, pove'nredn. Motor za plin, 6 konj dobro ohranjen se po pri Karlu Sinkovii carski mojster v Marit
Revna — a poltena, pobožna deklica, ki je s prav dobrim vspe-hom dovršila petrazredno ljudsko šolo, ieli vstopiti kot učenka v kako trgovino. Natančneje podatke pri učiteljici Razlag v Ljutomer«. 276 2—1	
	Trgovina z mešanim da ▼ najem na dede okraji pri okrajni cesti in je zmirom dobro o okraju Maribor. Den: jemnino ni treba polo gospodar aa dogovorjen špecerijske reči jemal, na korist najemnika, 1 želi, da se trgovina ne kovrstnimi rečmi, h-r lahko proda. Prednost lepega zadržanja m sen Kje, pove nredniStvo.
Pet lepih travnikov in eden gozd I Močnem pri Sv. Marjeti ob Pesnici poprej lastnina Paul Krniti a, m bodo, dne 20. maja v gostilni g. Franca Dreisigerja pod ugodnimi pogoji prodajali ob 9. uri dopoldne. 296 (3—1)	
Učenca za trgovino, z primemo šolsko izobrazbo, zvestega in pridnega, kmečkih starjiev, sprejme takoj: Mih. Zmave, trgovec v Rajhenburgu, Štajersko. 296 (2-1)	
2QOÜCOÜÜOÜÜÜQOÜOÜC
Slovenci!
Pristopajte h Kmečki
»ÜOOOÜÜÜOOOÜOOow
mm
liltÉíiílíKi
it!
Vzaj
emna zavarovalnica v Ljubljani
Dun&jsfea. cesta 19 V Medjatcvi hiši, V pritličju, Dunajska cssta 19
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponndbe ravnateljtstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavaroval/lica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, Mer Ae ni stalnih poveijenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe ?.a ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Glavno poverjenižtvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor.
domača zavarovalnica! — Svoji k svojim!
12 12—3
HM1
m
bsdajatolj in zalefalk: „K»t..l tokovno drrftvo"
Mpnni urednik: lerdo Leskovar.
Tisk tiskarne »v. Ciifla v Maribo