■ QLAS SVOBODI. Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč! Stev. 33 Chicago, 111. 12. augusta 1904. Leto III Zakonito pomorsko razbojništvo. r Odkar se je človeštvo dalo uko-vati v tako zvano državo, je tudi morala zadobila dvojno lice. Država prepoveduje posamezniku ubijati in krasti, v resnici pa sama mori in krade. Od pamtiveka sem, ni bilo razbojnistvo tako razvito, kakor v današnji moderni državi, katero "učeni" narodni ekonomi in juristi hvalijo kot najvišji razvoj državne ideje. Vcleumori, veletatvine so na dnevnem redu. Današnja država preganja drakonično vsacega malega kršitelja obstoječih zakonov, ve-lemorilcem in veletatovom pa gradi spomenike, ali jih pa še celo v zvezde kuje, kot junake, kot dobrotnike človeštva, ki so z veleumori in vele-tatvinami baje ^vršili velikanski napredek za človeštvo. Oglejmo si, koliko je resnice na tem, da so velemorilci in veletatovi dobrotniki človeštva? Vojna sama na sebi je že krivica. Kar se v vojni dopa j a je popolnoma v protislovju že s samo človeško zdravo pametjo — je "v protislovju z moralo. Jako čudna je "pravica", katero dovoljuje vojna, da se pravica nadomešča s silo, da je vojskujočima državama dovoljeno na morju za-plenjevati trgovske ladje in na ladjah naloženo blago. Ali ni to navadno pomorsko razbojništvo? Res, čudna je pravica I Trgovske ladije ene vojskujoče sile so prepuščene na milost in nemilost drugi vojskujoči sili. Sovražnik lahko zapleni ladje, kje in koder jih hoče, ako jih zasači na odprtem morju. Ali ladje nevtralnih držav istotako niso varne na prostem morju. Vojskujoče države imajo pravico ustavljati in pre-iskavati ladje nevtralnih držav. Ako je na ladiji tikotanstvovma. ostane ladija zaplenjena. Ako je nad kako luko ali obrežjem razglašena zaprtja je istotako vsaka ladija zaplenjena. ki bi skušala prodreti zaprtijo. Kaj pa je tihotapstvovina? Naj-prvo se je reklo, da se smatra tiho-tapstvovini le take reči, katere se neobhodno rabi za vojno. Torej orožje, municija, vojaške obleke, sploh reči, ki so potrebne za oboro-žbo vojske. Tako je bilo preti leti. Ali dandanes smatra vsaka država za tihotapstvovino, kar se ji poljubi. Rusija je proglasila za tihotapstvovino v ti vojni riž. moko, železniški material, za kar bode najbrže prišla v konflikt z Zdr. drž. Do sedaj je le razpor mej Rusijo in Anglijo, ker so Rusi v Rdečem morju zaplenili nekatere angleške parnikf. Angleži so trdili, da na omenjenih parnikih sploh ni bilo ti-hotapstvovine ter da ladije prostovoljnega ladijevja nimajo pravice zaplenjevati trgovske ladije. Rusija se je udala ter je izpustila zaplenjene parnike. Ali po vsem drugače je na Dal-njem Vztoku. Ladije vladivostoške eskadre so regularne bojne ladije ter imajo po danabijtm famosnem mednarodnem pravu pravico zaple-njevati, Je celo potapljati ladije, na katerih zaloti tihotapstvovino. Res, da je grozno in strašno, Če Rusi zajete ladije kar potope, ali po čudnem mednarodnem />ww imajo do tega pravico, ako jim je transport zajetih ladij do prve luske luke ote-Škočen. Seveda je umljivo, ako se kapitalisti jeze, ako se s svetim imetkom tako postopa, katerega smatrajo kapitalisti nedotakljivim. Ali v tem .grmu teti zajec zakopan, ker so si interesi posameznih kapitalistov^ v navskrižju * interesi države. Drža-ra, W ima slabotno mornarnico, bode odločno zahtevala, da se zakonito pomorsko razbojništvo odstrani. Zatorej je umevno, čemu Anglija ne nastopi proti Rusiji, ker bi priila sama s sabo v protislovje, ker bi sama sebi največ škodila, ako bi protest ovala prori zaplenitvi angle-Skfh parnikov po vladivostoiki eska-dri. Anglija ima močno mornarnico. torej je logično, če je strastna zagovornica zakonitega pomorskega razbojništvo, kar se je najbolj pokazalo r bursko-ang1e$iti rojni. Ako bi Anglija prisilila Rusijo do karih omejitev pri zakonitem po- morskem razbojništvu, tedaj bi Anglija morda kedaj kasneje hudo občutila sama ta udarec. Kapitalisti bodo gotovo po končani vojni napeli vse svoje sile, da se omeji zakonito pomorsko razbojništvo. Ali kapitalisti ne bodo tega zvršili iz ljubezni do morale, do pravice! Njim se gre le za sveto lastnino, za druzega pa nič. Njih vpitje po časnikih le dokazuje, kako piškava je današnja morala, kako gnjile so nekatere mednarodne pravice, ki dajejo močnejšemu moč, da na debelo izvršuje pomorsko roparsko obrt. Josip LogaČan Razgled po sretu. Iz rusko-Japonskega bojišča. Pri naskoku na Port Arthur je padlo okoli io tisoč Japoncev. Rusi so napad odbili, a sami s« izgubili okoli t—2 tisoč mož. Boj je bil grozovit in strašen. Ja|x>nci so se približali že do 2750 jardov port-arturškim utrdbam. Japonci nameravajo sedaj od zapadne strani napasti Port Arthur. Razna poročila se glase, da Japonci z severovzhodne strani prodirajo proti Mukdenu. Vse pričakuje resnih dogodkov na Daljnem Vztoku. Angleški parnik "Calchas", katerega je vjela vladivostoška eska-dra na svojem pohodu, je ravnokar dospel v Vladivostok. Parnik "Calchas" ima naložene približno 7—8 sto ton tihotapstvovine. Avstrija. V Borislavu je izbruhnila stavka mej nesrečnimi in do kosti izkori- ščanimi, petrolejskimi delavci. Vsa KMl |J1>CK„ U1IC I1JCKuvi; v.«uc mu pogajanja so se izjavila vsled trdo- V|0 sledili maščevalci ^poljskega človek še ostal nadvornik? Mi mu želimo, da bi do smrti ostal na svojem mestu. Taki možje so najboljši agitatorji za revolucionarne ideje. Italija. Bela vrana mej vsemi župani je gotovo župan v mestu Videm v zgornji Italiji. V Rimu je izbruhnila stavka pekov. Bogati posestnik velicih mlinov, Bintanella je brzojavno vprašal videtnskega župana, koliko garjevcev on lahko |>ošlje proti povrnitvi vseh stroškov v Rim. Videmski župan je na kratko brzojavno odgovoril: "Videm noče poslati garjevcev, temveč seli delavcem v Rimu srečno sntago."— Gotovo je videmski župan s tem odgovorom zadel v črno. Čast, komur čast 1 Stavkujoči pekovski ]>omočniki v Rimu so dosegli (»polno zmago, kljub tfinu, tla so mojstri rabili najbolj umazana sredstva proti slavkujočim pomočnikom, Rusija. Muravjev — tako poročajo listi — bode naslednik Plehveja. Mislimo, da nolR'iio ime na svetu tako zoprno ne doni v ušesih svobodo-urnnih liudi. Mi čitamo besedo Muravjev in že stoji preti nami s krvjo obliti, krvnik Poljske, trinog, ki je s svojimi kozaškimi četami ustanovil mir v Varšavi, ki je carju |>oslal ziiano brzojavko: Mir je v Varšavi, Muravjev, stričnik znanega morilca poljske svobpde je izbran Plehvejevim namestnikom. Hodil ImmIc |«> {kitih svojega strica, z naga j ko, ječo in vislicami lxxle skušal zatretl misel svobodno. Najbrže se brnlc tudi njemu godilo tako kakor njegovemu predniku. Od prvega dne njegove vlade mu vradnosti delodajalcev. Delavci zahtevajo, višjo plačo, človeška stanovanja in zdravo pitno vodo. Vlada do sedaj še ni ničesar storila v prilog delavcem. Poročila iz Bo-rislava govore jasno o krutih razmerah, v katerih žive delavci. Delavci pijo nezdravo vodo, stan mejo v podzemskih votlinah, njih obleka je razdrapana in strgana, ki komaj čestokrat na polovico pokriva telo. Sploh se z delavci tako postopa, kakor nekdaj 9 sužnji. Iz naslednje plačilne lestvice lahko vsakdo razvidi, da dobivajo delavci take plače, da ne zadostujejo še za sol in kruh. Pazniki v rovih........K.2— Višji kopač .........." t.20 Kopač ..'............."1.— Navad, delavci na dnevu " -.80 Pazniki pri vrtanju----'* r.20 6.50 Vrtalni mojster ......"1.40 6.30 Vrtalni pomočnik ...." I.— 2.50 Strojevodji .........."1.60 5.60 Kovaški mojster......"1.70 4.80 Kovaški pomočnik----" 1.— 2.40 Tesarji.....•........." i 4° 4-4° Dninarji............." - 80 3,— Ženske.............." " <5o i.— Mladeniški delavci .... " -.90 r.— Vsi zneski so izkazani v kronah in vinarjih. Nemčija. Ah, kakšno veselje, če je človek vojak! — V Duesseldorfu je obsodilo vojno sodišče 33 vojakov na 2 tedna do 2 mesecev se JeČo. Obsojenci so po deveti urf, v kasarno došle rekrute tako surovo mučili, da so nekatere žrtve teh neotesan-cev ležale po več mesecev v vojaški bolnici, predno so okrevale. Res, lepa sličica iz vojaškega življenja. Malokateri človek je korupcijsko blato tako globoko gazil, kakor nad-dvornik nemške cesarice, baron pl. Mirbach. Svetovnoznano in umazano afero glede zidanja cerkve 5e'ni popolnoma utonila v morju pozabljivosti, že poročajo listi o druzem umazanem dogodku. Modrokrvnf lopov, baron pl. Mirbach je obljubil svojemu varovancu, princu Sayn-Wittg#nstein-Say-nu, da bode njegovi nevesti preskr-bel knežji naslov, ako ne bode zahteval obračuna o njegovem premoženju. Nekateri listi so že pred leti povdarjali, da je Mirbach priče! karijero na cesarskem dvoru kot reven kmečki plemič. Ali tekom njegove službe je pokupil okoju Pot odama toliko zemljišča, da so ga imenovali potsdamskega kralja. in ruskega naroda, dokler ga ne [IkkIc doletela narodna sodba. Zdravstvuj cesar, smrti jxapve-Mt te pozdravlja! To bi blt n^t-priinernejši jiozdrav, s katerim naj bi Muravjev prvi dan svoje vlade l»>»dravi! carja, batjusko. Kratka brzojavka poroča iz Pe-trograda, da so krvniški hlapci z mukami umorili Pozorova, ki je iz-pilmil luč življenja krvosesu Pleh-veju. Pozorov je umrl, ne da bi krvnikom in biričem kaj priznal. Pozorova so dan preje prinesli iz bolnice v ječo. V njegovi bližini so ostranili vse jetnike, da ne bi slišali zdihovanje in ječanje muče ne žrtve. A la Bajtille 1 Proti bastilji Tako se je razlegal klic revolucio-narcev 14. julija 1789 v Parizu. Bastilja je padla in ž njo fevdalska vlada. Najbrže se bode ta klic ponovil tudi v Petrogradu, kajti tudi tiranska vlada ima sveje meje. Španija. "Vi vedno napadate duhovnike", tako nam večkrat reko bogudopad-Ijivci kristjanje, "ali ste morda vi brez greha?" Nismo! Kaj sličnega tudi nijeden svobodomislec ne trdi. Tudi noben prostomislec ne zahteva, da bi ga drugi častili kot popolno bitje. Kaj sličnega zahtevajo le božji agentje. človeka mora pograbiti jeza. če dan za dnevom čita le o farških svinjarijah. Tudi najpohlevnejši človek mora slednjič "blagoslovljenemu" prasetu privoščiti, da ga je doletela zasluženega kazen, o čemur jasno govori naslednji dogodek. ki bi se dal vvrstiti v sodr. Drofenikovo farsko zrcalo. V nekem bordelu, tako poročaj« listi, v ulici Calle Herrero v Madridu se je dogodil grozen zločin. Mej devicemi, ki so prodajale za denar svoje telo, je bilo tudi neko dekle, katero je privedel v samostan neki far. Častivredni duhovnik je zapeljal dekle, potem jo pa izročil v bordel, da se tem potom resi oskrbe za svojega otroka. Ko je necega dne obiskal duhovnik de-viJko hišo, v kateri je bil stanoviten gost. je zapeljana deklica, mej tem ko so druge "dame" z veselimi dovtipl solile govorico, zahtevala od katarja denar za otroka. Duhovni n>spod j! je pa veselo odgovoril: "Da. plačal bodem. kedtr dobim v loterij i". Zasmehovano dekle je zgrabila nož ter ga s tako Koliko časa še, vprašujejo žalost-1 silo porinila kutonoscu v prsa. da no nemški meščanski listi, bpde ta j *e je na lici mesta rgrvdil mrtev na tla. Umorjenega duhovnika so pokopali i vsemi cerkvenimi častmi, dekle pa sedi v ječi. — Francija. Francoska zbornica je znižala dobo za vojaške vaje. V prihodnje bodo trajale vaje le še 14 dni. Socialist Breton je stavil nujni predlog glede omejitve vojaških vaj. Vojni minister je predlogu vgovar-jal. Ali zbornica je s 366 glasovi proti 199 pripoznala nujnost, za-jedno je bit po daljši razpravi sodr. Brctona predlog sprejet 352 proti 182 glasovi. Ugled francoske vojske gotovo ne bode trpel radi te olajšave v vojaški službi. Ali vsakdo mora priznati, da je z gospodarskega stališča ta predlog velikanskega ]>onieiia za francoski narod. Če bi v Avstriji kak ljudski zastopnik stavil jednak predlog, bi ga mogoče smatrali norcem ter ga odcKfli v norišnico, da bi ga preiskali, je-li bolan 11a duhu. Seveda Francija je divja dežela. Tu so poslali vse kutarje rakom žvižgat in žabam gost in nečemu kralju so pa odsekali njegovo maziljeno glavo, ne da bi ga preje ponižno vprašali, ako smejo izvršiti za njegovo osebo tako nevarno operacijo. Kako naj potem francoski narod klečeplazi pred militarizmom, katerega smatrajo avstrijski filistri in nazadnjaki za najbolj idealno institucijo današnjega svetega družabnega reda Šn vseh civilizovanih držav, v katerih dobro disciplinova-ni vojaki s puškami in bajoneti vte-pajo pokorščino nepokornim državljanom v glavb in v katerih se vedno ponavlja klic po novih topovih, puškah in druzem morilnem orodju. Dne 18. julija t. 1. so Clusc»ii priredili stavkujoči urarji vehlcan-sko manifestacijo. Po manifestaciji se je vračalo proti domu mimo tovarne Cretticza popolnoma mirno Uaoih 100 dt-lavcev, Nakrat so pričela iz tovaVne sinova tvorničarja streljati na mirne delavce. Ta za-vratni napad ie delavce tako raz srdil, da so naskočili tovarno ter jo zapalili. Ministerski predsednik Combes je daroval družinam za vratno vmorjenih delavcev precejšno svoto denarja, zajedno je pa pomnožil vojaško posadko v omenjenem mestu. — Po toči zvoniti je prepozno! Denar ne bode obudil mrtvih h življenju. Ameriške resti. Naši svobodoumni profesorji, Nemški cesar in evropejski klovn, Viljem II. je podelil predsedniku Roskefellerevega vseučilišča, Har-peru rdeči orlovi red, podpredsedniku Johnsonu pa kronski red druzega razreda, češ da sta si za ger-manstvo v Ameriki pridobila neprecenljivih zaslug. Dasi evropejski klovn, Viljem II. že beračem na cesti ponuja svoje igračiče, vendar bode vsakdo uvi-del, da je Vilček imel poseben namen, ko je ovenčal "svobodoumna" profesorja "slavnega" Rockefellere-vega vseučelišča. Evropejskemu norcu, Viljemu II. je povsem znano, da so socializmu zaprta vsa pota na Rockefellerevem vsevčelišču. Ali še bolj je poskakovalo radosti njegovo cesarsko-kapitalistlčno srce, ko je zvedel, da so dijaki Rocke-fellerevega vsevčelišča izvrstno'iz-vežbani v garjevskem poslu in da krepko podpirajo stremljenje kapitalizma. Kdor pozna Harpera in Johnso-na, bode umel dostojno oceniti čast, ki njiju je doletela. Harper, ki občuduje turškega sultana kot ideal popolnega samostojnega vladarja, bode v prihodnje v svoji hlapčevski ponižnosti priporočal ameriškim dijakom nemškega cesarja kot idealnega republikanca. VIŠJI pop)« med teb«j. škof Potters v New Yorku je prišel do ženijalnega zaključka, da je najboljje hudiča izganjati 2 bel-cebubom ter je mesto navadnih gostiln vpeljal take, katerim je «n po-* delil svoj blagoslov. . Vsled tega nastopa škofa Potter-sa poje episkopalni škof, Izak Lee Nicholson v Milwaukee zalostin-ske, ker je njegov brat v Kristusu zašel na tako slaba pota. "Radi vstanovitve tacih gostiln mora uda riti vsacemu duhovniku rdečiča \ obraz,' zdihuje v sveti jezi škof Nicholson. Ako se popje prepirajo med seboj, tedaj se smejejo brezverci. 1a farški boj radi škofa Pottersove gostilne, nam zna prinesti še marši kaj zanimivega. Ko se med prepe vanjem svetih pesmi odprli bogu-dopadljivo gostilno, je škof Potters izjavil naslednje: "To gibanje, ka tero sem jaz pričel, bode postalo tako močno, da New York še kaj sličnega videl ni." Gospod nebeški agent se moti. To gibanje bode prineslo bojevnikom za l>ožjo čast in slavo tak "kacenjamer", da jim liode zavedno obležal v želodcu. Meščansko časopisje. Ako vojaki v Italiji ali na Španskem morijo delavce, ki potom stavke zahtevajo zboljšanje tužnih go-spoda.sk ih razmer, tedaj naši meščanski listi vse vesti kar na kratko zatnolče, ali jih pa priobčijo v taki obliki, ki je v prilog kapitalistom. Če pa kakšna dama višjih deset-tisoč kacernu dečku na cesti kupi igračiče, tedaj prinašajo meščanski listi dolga |x)ročila o tem dogodku. "Chicago American'' poroča senzacionalno vest, da je gospa milijonarja Hermana Oelrichsa na Belle-vue Ave. v Newportu v neki prodajalni nakupila igračič ter jih razdelila mej bosonoge proletarske dečke. Res ol>čudovanja vredna in bla-gosrčna milijonarka! Se ne sramuje proletarskih dečkov. Seveda, tako radtom? Današnja morala. Uredništvo "Spokane Press" je |x>slalo jednega svojih ženskih re-|K>rterjev v razne posredovalnice za delo, da hi poizvedela o gnjilobi, ki je v teh zavodih. Ogleduhinja se je povsod predstavila kot "ma-dama" velike razupite hiše, v kateri dekleta za denar prodajajo svoja telesa, češ, da išče za svoj samostan nedolžnih deklet. Med raznimi delovodji je našla tudi starega dobrohot nega moia.očeta^ treh-od-raslih hčera, ki je izjavil, da ji dovede po $15.00 poštenih, nedolžnih in lepih deklet kolikor hoče. In ta druhal se upa klicati biriče in hudiče na pomoč proti socialistom, ki se borč za človeško družbo, v kateri ne bode nikomur primanjkovalo kruha, v kateri ne bodo ženske vsled lakote primoranc prodajati svoja telesa. Ti trgovci z dušami in človeškim mesom se imenujejo stebri današnje Človeške družbe, seveda dotične družbe, ki je tacih stebrov tudi popolnoma vredna. Blagoslov bed« pomagal. Zadnjo nedeljo so vsi duhovniki v čikaškem klavniškem okraju molili in prosili za božji blagoslov za klavniške delavce. To je jako ljubeznivo od teh gospodov, ki bi seveda morali svojega boga vendar tako daleč poznati, da bi morali vedeti, da je bil bog v svoji trmoglavosti vedno na strani močnejših, da je vedno le tistim pomagal do zmage, ki so imeli najboljša bojna sredstva. Gospodje niso v svojih pridigah tudi pozabili opozoriti stavkujočih delavcev na to, da naj se skrbno ogibljejo vseh demonstracij, naj nikar v gručah ne hodijo po cestah. To je bil pravi govor za mesarske kralje. Ti navidezno delavcem prijazni farji so ostali stari volkovi v ovčjih oblačilih Naj zavijajo svoje govore kakor hočejo, v resnici so in ostanejo čestilci boga — denarja. Z«l*xnlška nesreča. 8 milj od Pueble blizo Edena v Cobradi je padel Osebni vlak v reko. Močni deževni nalivi so spdHjedli temelj železniškemu mostu Okolu t to ljudi je izgubilo življenje v valovih narasle reke. — Zopet žrtve današnjega kapitalističnega družabnega reda. Izkoriščanje železničarjev. Kxlof ne verjame, da izkoriščanje človeške delavne moči v Zdr. drž. ameriških čimdalje bo'j cvete, naj si ogleda te-Ie statistične številke. Število železniških vslužbencev na ameriških železnicah, odštevši ravnatelje, se je od leta 1897 do leta 1902 od 814,756 vsluž:*nccv pomnožilo na 1,179.460; njih plača je narastla od $446,609.616 na $653447.162. Pri p^amezni osebi se je jHtmnožila plača povprečno od $548.15 na $554.02 na leto, to jK>meni za r proc. Ali to ne dokazuje očividno, da "siromaštvo" beži iz tega sveta? V istem času so se pa živila podražila za 30 odstotkov. Gos|xxlarski položaj železničarjev se je torej zdatno znižal. Istotako se je pomnožilo tudi izkoriščanje človeške delavne moči. Dobiček se je zvišal od $369,565.009 na $610,131.520. Ako primerjamo te številke z plačami vslužbencev, tedaj vidimo, da so plače vslužbencev narastle za 206 milijonov, (46 odstotkov), vslužbenci so se pa pomnožili za 45 odstotkov, dobiček je pa narastel za 240 milijonov (65 odst.) Razmerje leta 1897 mej plačo iu dobičkom 447:370 je 100: 83. Naobratno leta 1902 pa 610: 553 je 100:93. Izkoriščanje je torej v petih letih poskočilo od 83 fnlstotkov na 03. torej se je pomnožilo za 10 odstotkov. Kljub temu Ixxlo kapitalisti trdili, da jih bodo poželjivi vslužbenci spravili na he-raško palico. Svcbodu govora v Ameriki. Policijski sodniki v New Yorku se popolnoma zavedajo svoje naloge, ki se zrcali v zatiranju Svobodne besede. Kdor javno z besedo razodeva svojo nejevoljo, tega pošljejo sodniki takoj v ječo, kjef lahko z govori osrečuje jetniške stene, kajti ušesa vrlih in svobodnih mož v veliki republiki, ne sme nihče nadlegovati z opisavaujem žalostnih gospodarskih razmer. Policijsko sodišče v Yorkvillu je obsodilo dne 8. t. m. necega moža na trimesečno ječo, ker je povedal svoje "puntarske" misli večji ljudski množici na cesti. "Govoril je v nemškem, angleškem in poljskem jeziku," tako je prepovedoval birič, ki je aretoval "puntarja". "Nadalje je rekel, da naša vlada istotako zatira delavno ljudstvo, kakor katera si bodi ev-ropejska, da je predsednik Roosevelt autokrat, kakor kak kralj ali cesar in da naša milica v imenu vlade strelja delavce." "Ako vam naša vlada ni všeč," je zagodel modri sodnik zatožencu, "zakaj niste ostali na drugi strani atlantiškega oceana?" "Jaz sem govoril o gospodarskem položaju; sploh je to dežela, v kateri je svoboda govora doma," zagovarjal se je puntar. Njegov zagovor mu ni pomagal nič. "Mi ne moremo dopuščati, da bi kdo punta r*ki govoril ter zaprljaval ljudi h cestnim bojem," je modroval Salomon policijskega sodišča v Yorksvillu ter obsodil "puntarja" v trimesečno ječo. Vboga dežela svobodnih in vrlih mož! Kdor na cesti razlaga javno gospodarske odnošaje, kdor javno pripoveduje neovržena dejstva, mora za tri mesece v ječo! Obžalovanja vredna dežela! Tvoji stebri morajo imeti že jako težko vest, ako se pošilja nenevarne cestne govornike kot hudodelce v ječo. Niik* vozne c«o« preko. N«w Y«rka s parnlkom v Boston. Z* $20.70 ti Chlcac« po Nlk«! Plat« le1«iDlcl v Boston In uutaj dne 13., IS. hi 14. avgusta t. 1. • primernim teato-pom pri slapu reke Niagara In Jetero Chautauqua. Nadalje ta fl7.7B lx Chl-cage t Boston In nasaj. LUtkl io na omenjenih dneh T«ljft-ml sa vae vlak«, kakor tudi ta po«« bnl vlak. ki bode odhajal dss 13. avgusta ob 8. url ijntraj h Chlcag«. Tlaki Imajo spalne ta Jedttae rocora. C«-ne sa obed so SSe do ti: naialje tn«tl poetreiba 4 la carte. Za pojasnila pilite John J. Calshsn, General Agent. 113 Adams 3tr„ Chicago, lil. wtr s« mtilfeatkl naroCufte In pHpai«fii fte "OLAS SVOBOOE" J, ' \ . ------ A ______r "Glas Svobode" [The voice of Liberty] P rt'i svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. "Glas Svobode" izide vsaki petek in v«IJa za AMERIKO: za celo leto................11.50 za pol leta ................. 76c ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 5 Knfltd »t the Pnh • ffUv »I rtllwgo. 111., «» Second Clittt Muller ' Subscription $1.50 per year. Advertisements on ftRroomeiu. «• Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči: '(jrlitn iSvobode'1 s 563 Turoop St. Pilsun Sta. Chicago, 111. Dopisi. Iz Morgana, Pa. Cenjeni uftdnik I Poročati imam 4i žalostni novici, o grozni nesreči, ki je doletela Antona Terčeka, roj. v Smrečji občini, St. Jošt na Kranjskem, člana tukajšnjega društva "Bratstvo" S. N. P. J. Anton Terček se je vračal iz Sy-gana proti večeru po železniški progi proti kake pol ure oddaljenem« domu. Na potu ga je dohitel ^ks-presni vlak, kateri ga je na neziidli način |>odrl na tla, in ga v pravem pomenu besede razmesaril na drobile kosce. Udje nesrečnika so bili na tri milje daleč raztreseni po železniški progi. Nemogoč« je bilo dognati, je li najdeno truplo celotno ali ne. kajti niti jeden telesni del ni ostal cel. Po' prizadevanju tukajšne policijske oblasti, se je vsaj deloma posrečilo najti večino razmesarjenega trupla. Pogreba, ki se je vršil v Rose-valhi, v ccrkvi sv. Barbare, se je ttllislVu "Bratstvo Ytičii£iiC pOili>>-številno. Ponesrečenec je bil že dlje časa ■v Ameriki. Bil je blag človek, katerega je vsakdo ljubil, ki ga je poznal. Star je bil še le 27 let. V Ameriki zapušča brata, za katerega se nevc, kje biva. V stari domovini pa mater, dva brata in tri sestre. Cenjeni rojaki! Ta žalostni dogodek nas uči, kako potrebno je, če je človek član našega društva, ker nihče neve, kedaj in kje ga "doleti kaka nezgoda ali smrt. 'Vzdramite se posebno tisti, ki še niste pristopili k nobenemu društvu. Otresitc se nazadnjaškega duha. ki le vam škodi, pristopite k SI. N. P. J., ki spre-, jenu vse Jugoslovane ne glede na politično ali versko prepričanje. • - Frank Drmota, tajnik. Roparske razmere v Bonesteel-u. Ravnokar seni se vrnil iz Bone-steela, S. Dakote, kamor sem šel, -' f Iz predsednikove izjave glede izročitve Rosebud zemljišča naseljencem, sem sklepal, da je zemljišče za naseljence celotno, da ni razkosano. AK kako prekleto sem se zmotil. Ko sem prišel na lice mesta, sem uvidel, da nas hoče naša »lavna vlada naseliti mej Indijani, da je bila velikanska reklama za to zemljišče vprizorjena, da si že-- lezriške družbe napolnijo svoje nenasitne žepe. Državni agentje v Bonesteelu so nam povedali v obraz, ako bpdemo tako nesrečni, da izžrebamo številko nad prvih 800 zemljišČnih deležev, da se nam ne izplača naseliti na izžrebanem prostoru. Najboljša zemlja v rezervaciji sc lahko primerja z najboljšo v Illi-noisu. Pokriva jo 4 Čevlje debela, mokra in črna plast. AH večina te zemlje je nesposobna za poljedelstvo, ker je sVet pregričast. Varnost za življenje v Bonesteelu je zek> pomankljiva. Tu se je nabralo vsako vrstne golazni. Prebrisani igralci na karte, v družbi s tatovi in roparji preže na žepe našel nikov. Kedar noč razgrne svoja krila Čez naravo se čuje poka , k* revolverjev in pušk, kakor da bi vršila kaka majhna bitka — od t krajev in vseh strani. li trgovci so pošteni ljudje, so se za državno pomoč, naredili konec ropanju, igra-Zastonj I Gover- nor je otl.še! na "počitnice" in tako je izostala pomoč. Jaz sem prepričan, ako4 bi stavkali rudarji, da bi bila milica takoj pri rokah, makari če bi governer odšel v Evropo, ki bi streljala, morila in davila rudarje, ker si iščejo svojih pravic. Seveda, proti roparski druhali, takozvanim igralcem ne sme vlada nastopati tako brezobzirno, ker te ljudske pijavke plačujejo nekako odškodnino v državno blagajno, da smejo txlirati vbogo ljudstvo. Ako se ljudstvo ne uda prostovoljno odiranju, tedaj posežejo ti razbojniški junaki po revolverjih, prično moriti, požigati in onečastevati žene in dekleta. In to se vrši v republiki '/vrlih in svo-Bbdnlh mož", pred očmi 'jvladnih vslužbcncev. Naseljenci izza leta 49 so izjavili, da kaj sHčnega še niso doživeli. Velikanski stroški za razdelitev Rosebud zemljišča bi se bili lahko ljudstvu prihranili, ako hi se naseljencem dovolilo, da bi se vsakdo zglasil pri okrajnem sodniku, kjer slučajno biva ter tam vplačal potrebne stroške. Se le potem ti,ij bi se zglasili naseljenci pri zemljišč-nem uradu za naselitev odkazanega zemljišča. Tako bi vlada naseljencem prihranita mnogo denarja, zajedno pa obvarovala naseljence pred napadi roparske druhali in temnih eksistenc. Nace Valentin. Grozodejstva ameriških linčarjev. Splošno pozornost je <3budil protest izobražene zamorke, Mary Curch Terell proti grozodejstvom ameriških linčarjev, katerega je obelodanila v "North American Review". Pisateljica trdi v svojem spisu, da so napadi črncev na bele žene, ki baje vplivajo tako na linčarje, da kar ponore, ker sodišča ne kaznujejo krivcev — navadne, popolnoma iz trte izvite laži. Odkar se je odstranilo suženjstvo zamorcev v južnih državah, smatrajo belokožci lepa zamorska dekleta za žrtve, katere morajo ugoditi njihovim pohotnih željam. Temu početju se ne upre javna morala, ne sodišče. Močnejše pleme na Jugu ne pri|>oznava dom zamorca nedotakljivim. Uelokožcev nihče ne kaznuje, ako vlomijo v zamorsko hišo, nihče jih ne linča, ako onečastijo zamorska dekleta. Po statističnem izkazu, ki je bil pred kratkim objavljen, je bil na Jugu izmeti vsacih 100,000 zamorcev le jeden obdolžen |x>»i!slva be-lokožne ženske, naobratno je bil pa v Chicagi izmeti vsacih 20,000 !>elo-kožcev obdolžen jeden mož istega hudodelstva. Sploh je pa posilstvo na Jugu le nekak izgovor, ne pa vzrok za lin-čanje. Statistika dokazuje, da izmed 100 linčanih zamorcev, 75—85 odstotkov ni bilo obdolženih posilstva. Leta 1903 je škof Candler iz (Jeorgie protestiral proti linča-11 ju, opirat se"je na dejstvorda je izmed 128 linčanih zamorcev bilo le 16 obdolženih posilstva. Grozne so muke, katere pretrpe zamorci na Jugu. Naslednji dogodek pove vse: V Dotldsvillu, Mississippi, je bil neki beli naselnlk u-morjen. Obdolžili so zamorca Hol-berta, tla je zvrsil omenjeni zločin. Zamorec je zbežal in ž njim je pobegnila tudi njegova žena, dasi je bila nedolžna, ker je vedela, kakšna usoda jo pričakuje. Kar se je s tema dvema siromakoma godilo je o-pisal v 'Evening Pbst" neki očividec tako-le: Ko ^ oba vjeli, privezali so njiju na drevo. Mej tem, ko so nabirali les za gromado, sta pretrpela grozne muke. Odsekali so njima prste na obeh rokah, odsekane prste so pa delili za spomenik mej občinstvom. Odrezali so njima ušesa, moža so tolkli po glavi, tla «0 mu razbili črepinjo. Iz-taknili so mu s palico eno oko. Z velikim čepovlečeccm so obema trgali meso na raznih človeških delili. Ko sta bila še malo živa, so njiju pa vrgli v plamtečo gromado. Ta sličica kaže jasno, da na Jugu ne preti nevarnost civilizaciji s strani zamorcev, temveč preti s strani podivjanih belokožcev, ki so pravcate zveri v človeški potlobi. Kdor opravičuje linčanje s tem, da trdi, da sodišča ne store svojih dolžnosti napram zamorcem, smeši le samega sebe, kajti vsa sodišča na Jugu so v rokah belokožcev. ki gotovo niso naklonjeni zamorcem. V južnih državah je mnogo bel kožcev, ki delajo le sramoto svojemu plemenu. Ker stoje moralično in duševno še na nižji stopinji ka kor zamorci, skušajo z umori in mukami obdržati gospodstvo nad črnim plemenom. Grozodejstva teh belih divjakov sramote vse Američane, ker dopuščajo, M krvoloki po stari španskq-inkvizitorski šegi mučijo in morijo javno nesrečne žrtve, ki dostikrat niso druzega zakrivile, kakor da imajo črno polt. Za stavkujoče delavce imajo naše slavne oblasti vedno milico in policijo pri jokali. Ce pa surova in neotesana druhaf muči, davi in javno mori zamorce, tedaj se živ krst ne zmeni za ,te nesrečnike, katere smatra amerikanska inteligenca z«1 inferijorno pleme. Zamorec je našim amerikanskim kapitalistom le takrat dobro došel, če ga potrebujejo za garjevsko delo, da svojemu belemu razrednemu tovarišu v škodo hodi. Drugače pa je v njih očeh človek manjvredne vrste, katerega smo vsakteri belo-kožec pobiti, kakor psa. — In to imenujejo ameriško kulturo? Iz Ve!. Poljan na Kranjskem. Dne 26. julija t. I. je umrl na Vel. poljanah pri Ribnici g. Fr. Andolšek, mož plemenitega značaja in neupogljive volje, znan po svoji neutrudljivi delavnosti skoro |>o vsem Slovenskem, med priprostnim ljudstvom, kakor tudi v širših krogih. Kot župan skozi dolgih 27 let si je pridobil velikih neprecenljivih zaslug; nova šola, cerkev, samostojna fara, vodovod in drugo, o-stanejo mu kot neminljivi spomeniki njegove požrtvovalnosti in neumorne delavnosti. Kljub temu pa je moral skusiti na stara leta .nehvaležnost sveta. Dasi je bil mož globokega verskega prepričanja, se vendar ni strinjal z novodobnimi reorganizirani zastopniki cerkve, vsled česar je — umevno — padel v nemilost pri tej bru-talnej stranki. Delali in ruvali so proti njemu na vse mogoče načine, pri itak že zasljepljenem ljudstvu, tla bi ga na ta način spravili ob ugled. 'Peško mu je bilo zreti mrzle naščuvane poglede svojih nekdaj tako naklonjenih in hvaležnih soobča-iiov, id katere se je žrtvoval in deloval za obstanek in ljudski blagor vse svoje življenje. I'mevno, da so ga proglasili ti sv. maziljcnci pred priprostim ljudstvom kot brezverca, odpadnika itd. poleg tega tudi ni zaostalo umazano časopisje "Slovenca"', "Domoljuba" in tir. kot ponovni dokaz, politične agitacije na račun sv. vere. ' Ni ga več! Globoko so sc oddahnili tisti, katerim je bil na poti. dnim pa. katerim je bilo znano njegovo delovanje in njegov značaj, ostane v neizbrisljivcm spominu l Bodi mu žemljica lahka! L. A. Iz Black Diamonda, Wash. Garjevci, izvržek človeštva, ki niso druzega vredni, da jedo otro-vano meso Armoura ter dobivajo brce in klopute od vseh poštenih ljudi, so proti organizatorju naše delavske organizacije vprizorili gonjo, da bi nikjer ne dobil stanovi-, nja in hrane. Ti ljudje, ki niso vredni, da bi se prištevali slovenskemu narodu, ki niso toliko vredni, da bi jim posten slovenski delavec pljunil v obraz, mislijo s klečcplaztvoit) in lizanjem palice, s katero jih tepo kapitalisti, na račun poštenih delavcev živeti. Toda še prehitro bode prišel čas, ko bodejo te kapitalistom prodane pasje duše spoznale, tla so z gar-jevskim delom oškodili samih sebe. Ali takrat bode prepozno! • Delavska organizacija postaja od dne do dne krepkejša in dobi, v kateri ne bodo garjevci dobili poštenega dela širom vse Amerike, ni več tako daleč. Tedaj bode pre-pozno 1 Kdor ni bil preje z nami, dokler smo bili Ijuti boj s kapitalom, ga še potlej ni treba, tla bi z nami užival sadove naše zmage. Kdor je sedaj nasprotnik organizo-vanih delavcev, dotičnega delavci ne bodo prijemali svojim prijateljem, kedar bodo priborili si zmago nad kapitalom. To si zapišite za nšesa vsi slovenski garjevci širom Amerike. — "Zora puca. če bit dana!" F. K. * 1 * • Oporniu urcdniitva: Vse slovenske Qrganizovanedelavce prosimo, da nam naznanijo vse slovenske garjevce, tla jih pribijemo javno v listu na steno, da sc bode sleherni slovenski delavec varoval te golazni, ki dela sramoto slovenskim delavcem._____ Vsem znancem in prijateljem. od katerih se nisem mogel posloviti osebno, klicem pri svojem odhoda zn tri mesece v staro domo. vino: NazdaV! «GI. St. pa želim obilo vspeha in naročnikov, kljub labavljauju uniformovanih klerikalnih peto-Umikov v La Salle-u. Frank Prijatelj. Izlet na »Nlkel Plate" železnici. V Boston In nazaj v Chicago $17.75. Najlopša prilika, kdor so misli udelo-Žiti tabora veteranov. Listki so veljavni za vsaki vlak, ki bode vozil dne 12., 13. in 14. avgusta, kakor tudi za posebni vlak, ki bodo vozil dne 13. nvg. ob 8. uri zjutraj iz Chicago. Vozni listki bo veljavni za povratek do 30. septembra t, 1. Vozni listki iz Chicago preko New Yorka in s parnlkom v-Boston stanejo le $20.70. Ako kdo zahteva pretrgati vožnjo. Je dovoljen izstop pri slapu reke Nlagaro in jezeru Chautauqua. Trije vlaki, .ki imajo modorno spalne vozove, vozijo dnevno. Pojasnila daje mestni urad 111 Adams Str., Chicago, all pa John J. Calahan, General Agerlt 113 Adama St., Room 298, Chicago. Društveno vesti. DruStvo "Slavija" fit. 1. 8. N. P. J. v Chicagu, IU., ima evojo redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v me-socu v Naročal dvorani na B87 8. Centre Ave. John Duller, tajnik. 12 W. 25th St., Chicago, III. Društvo "Bratstvo" št. 4 S, N. P. J. v Steel, O. ima svojo redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata J o h n Robotu v Steel, <>.. Društvo "Bratstvo" St. G 8. N. P. J. v Morgan. Pa., Ima svoje redne me-sečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-člča na Sygen. V mnoftofltevBnem pristopu k omenjenemu druživa vabi Odbor. DruStvo "Bratoljub" St. 7. 8. N. P. J. v Clartdgo, Pa ; lina ovoje rodne mesečno seje v. ako prvo ncdoijo v me-tjecti. v t mkijenikl se vabijo v društvo. DruStvo "Delavec" St. 8. 8. N. P. J. v So. Chicago, III., Itna svoje redne mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih na !0I9 Green Bay Ave. DruStvo sv. Petra In Pavla. J. S. K. J. jmzivlja torn potom vso svoje člane, da se rodno vdeležujejo soj dne n. vsucega mesecu v društvenih prostorih 12t)7 8. Santa Ke \vo.. PUEBLO, COLO. Bratsko druitvo "Sokol" J. 8. K. J. Ima vsako tretjo nedeljo v mesecu svoje redne mesečne Beje v društvenih prostorih na 315 Northern Ave. Kdor vstopi v druStvo do dne 31, dec. t. !., ne plača vstopnine. Društveni zdravnik Je dr. Ohr. Afgyr, 1210 Berwlnd Ave. Za mnogobrojnl vstop se prlpq|| roča Odbor. NAZNANILO. Naznanjava roiukom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom »Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporočava c. občinstvu, sosebno raznim droitvam yeliko plesno dvorano za razne zabave' in druge dvorane za društvene seje. V saloonn "{toni table" in glasovir. Točiva priBtno pilzensko pivo in drugo i zborno pijačo. V istih prostorih otvorilasva tudi vinarno. Točiva izborna kalifornijsko, Trinerjevo in druga bela in rdeča vina. rdeči burgundne, tali »okojec. ruling in drnga Ji. na vioa s« dobe pri trnju na debelo in drobno. Potniki dobe pri naju prenočišče jn vso postrežbo. Vsi dobro došli! Mladič bratje 85— 587 S, Centre Ave. na vogalu 18. cesti. Tel. Loomir 4«8 ' Chicago, III. Ali ste že preiskali Idaho? Po pravici jo nazivljemo zemljo bodočnosti T poljedelstvu, vodah, rudah pa bode kmalu ne prekošena. NJE PODNEBJE JE PRAVI IDEAL. Ali se hočete bolje poučiti o državi t Ča iščete nove domovine za poljedelstvo, tedaj pilite nnm. Ako vas zanimajo premokopi in rudniki v naiem »ako zvanem "Thunder Mountain folder" po. tem pojdite in prepričajte se na svoj« lastne oči. D. E. BUBLIT, D-, S. SPENCEK, G. P.& T.A.. A. P. & T. A Oregon Short Line R. R., Salt Like City, Utah. URBAN BRO S pop 39» W. IRth. Ht.Chicago, III; CENA IN DOBKA POSTREŽBA Ako hočeš imeti fine slike, idi k fot»grafu LIEBICH-u 80-46 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. Potovati preko Yellowstone parka 1 naj Bi vsakdo vsaj enkrat zaželi v svojem življenju. To je najbolj znniinivopotovanjo fla svetu. Na JiOOOkvadratnih milj je toliko naravnih čudežev, knkor nikjer drugod na svetu. K tlor hoče zreli to naravne čudeže, mora iti v središče začaranih, z večnim snegom pokritih gora. Co bi bili takozvani "Faithful geysors, Paint Pat, Mud Volcano, ali Emerald Pool" v Lincoln parku v Chicagi, v Central parku v New Yorku, nli Fairmont parku v Philadelphiji hi ljudstvo kar v gručah drlo gledati te zanimivo naravno čudeže. Za majhen denar lahko vidite vso to naravno in divno krasoto od 1. jnlija pa do :i0. septembra vsa-cega leta. ' Northern Pacific letaki, v katerih so rpisujekrasofs Yellow, stone parka so ravnokar izšli. Tisk in okraski letaka, kakor tudi knjig so v tehničnem oziru popolnoma dovršeni. V knjigi jo popis o hotelih, vreloih, votlopadih, medvedjih brlogih in ri-barstvu. Tiskali smo na tisoče knjižic. Kdor želi imeti knjiži, co naj ho obrne nu A. M. Clohind, General Passenger Agent St. Paul, Minn, ter priloži dva centa in Bvoj naslov, ••Wonderland 1004", jako fina knjižica, ki ima 1J(I strani s popisom Severozapada in parku se dobi za 11 centov. SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so pretegnjeni z zlatom Gold filed, jamoeni za 20 let. Kole-Rovje 1111 razpolago Elgin ali VValtham. Zdaj bil 1110 912.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za l»užii no darilca Jacob Stonich M) E. Madison St. Chicago, 111. L 1041 ^ lemu pustiš od nevednih zo1k>-zdravuikov mlirttli svoje, mogoče še jtopolnotuu zdrave zoln»? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi lh\ B. K. Simoiiek Zobozdravnik. ,U+ BliVE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 4HSL Najboljši svetovni obiskovalci so na dobičku ako potujejo via Denver in Klo Uraiide železnice preko Rocky Mountains okraja v Colorado, Hali ali tihooceanHko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik, mineralnih studencev ter za lov in ribarstvo tako ugoden kraj, kakor nijedna druga proga na ivetu. Zdravo coloradsko podnebje je posebno mikavno za polet-ne počitnice. ZdraviSča- .Hanltou, Colorado Springs, ti len wood Springs in XftH Lake City so svetono man«. Znižane cene v' Colorado Springs.in Utah na vseh progah s primernim izstopom v coloradskih in zapoditi!) mestih- Brzovlaki iz St. Louisa, Chicnge v Colorado, Utah in californijska mesta. Elegantni j«*lilni vozovi, postrežba a la carte ua vbbIi brzovlakih. Najlepše ilustrovane kujiiice se na zahtevanje razpošiljajo zastonj. , v S. K. IIooi-ER, _ G. P- & T. Agent, Denver, Coloratlo, fifl KJ> , vasi volji in okusu obleke in površnike iz naše velike zaloge vsakovrst-nega domačega ali in. port i ranega sukna za tako nizko ceno. kakor nikjer drug.nl. Naučena obleka ali površnik oil.. naprej. Qovorimo slovensko. Vprašaj p« SUvllkl 10 __ \\mmm _. •. s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: JortN S ton km, 5151] S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Miuaei. kitritkelj, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Maktin Konda, 5t>3 Throop St.., Chicago, III. Pom. tajnik: Frank P ethic, 563 Troop Str., Chicago, III. Blagajnik: Frank Kuhucau, 9617' Ewing Ave., South. Chicago, III. Dan. Badovikac, P. 0. Hox 198 Lu Salle, 111. , John Vbbščaj; t;74 \\ . 21st Pl., Chicago, 111. Anton -Mladic, 131 !W. 19th Str., Chicago, 111. n . \ Jos. Duller, lift Washburn Ave., Chicago, 111. 1 orotni ) jiabtin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. P pogreb. Darovali so 9 vencev z rdečimi trakovi. Na grobu je govoril sodr. Linhart. Marsikomu sodrugu so stale solze v očeh, ko je stal ob gomili požrtvovalnega so-druga, ki je tekom svojega življenja posvetil vse svoje moči prole-tariatn, dandanašnji pariji, ki se bori za osvoboditev iz gospodarske in politične siKrtosti Anton Grablovic je bil sin prole-tarskih starišev, porodil se je v Ljubljani, kjer se je po končani ljudski šoli izučil čevljarstva. Že v svojih mladih letih, ko je reakcija v Avstriji najhujše divjala proti probujenemu proletariatu, je vstopil v "delavsko napredno-izobraževalno društvo" v Ljubljani, kjer se je navzel socialističnih idej, katerim je zvest ostal do smrti. V dražbi druzih sodrugov, mej katerimi že Brožovič, Zeleznikar in Drofenik počivajo v hladni zemlji, je ustanovil "Delavca". Kmalu |iotem ga je poklical osrednji odbor organizo-vanih rudarjev za planinske dežele v Gradec, kjer je prevzel mesto tajnika. Ta (»sel je vestno spolnjeval, dokler ga ni napadla mučna bolezen, vsled katere rmhje zdravnik prejjovedal vsakotero duševno delo. Iz Gradca sc je preselil v Ljubljano, kjer je mislil najti zaželeni' zdravje. A tu ga je pobrala nemila smrt. Njegova usta, ki so tolikrat živo bičale današnje neznosne družabne razmere, so vtih-nile za vedno. Ob njegovem grobu pa žaluje organizovani in zavedni proletariat. — Lahka mu žemljica! Sadovf klerikalne gospodarske organizacije. Kako pogubonofrna za klerikalna gospodarska organizacija, kažejo polomi v raznih zadrugah, kmetijskih društvih, konznmih v Ribnici, Dolenji vasi, Cerkljah itd. Vsled teh številnih polomov morali so po mlečnozobih kaplanih zapeljani kmetiči plačevati znatne svote in svojo lahkovernost premišljevati celo v — luknji. In pro-vzročitelji, ustanovitelji in očetje te-fi pogubne in nesrečne "gospodarske (?)" organizacije I? Ah se jim jc kaj zgodilo? Nič in zopet nič f Ce so kaplani, priplaziti so se pod vodstvom slej»ega .Antona Bonaventu-re do mastnih far — če so pa po-svetnjaki a la 5us,teršič in Schweitzer, znali so si na ta način priboriti masten ekspenzarl Ubogi, zapeljani kmet pa plačuj in plaČuj ter polni zapore! Enako žalostno vest nam ie beležiti danes. V Poljanah nad Skofjo Loka ustanovil je neki Jemenatarski dr. Vseznal, alias kaplan kromar, "Posojilnico in hranilnico" ter seveda tudi "Zvezno kmetijsko društvo v Poljanah". Drugo je šlo, kakor smo že poročali, svojedobno v konkurz, ki se je končal tako, da so upniki v po-pplno plačilo svojih terjatev dobili le \dkih 65 odstotkov. Mej temi upniki je bila seveda z največjo svoto —+ 25.000 K — prizadeta domača Posojilnica in hranilnica", na katere čelu stoji znani učenjak Urban Pintar iz Ixwskega brda. Samo ta denarni zavod, ki je posebno zaslovel po slovenskem svetu radi svdjih nesrečnih pravd, je pri tem izgubit okroglih 8000 kron in je-metoda dane* v ravno istem obupnem gmotnem položaju kot nj£ gov nekdanji do^iik, t. j, "Zve»nn kmetijsko društvo v Poljanah". Ne motimo se, če trdimo, da bode tudi "šparkasa" skoro sledila "zadregi!" — Včeraj je sedelo kakih 7 mož iz doline na zatožni klopi tukajšnjega deželnega sodišča. Tožilo jih je državno pravdništvo radi krivde po par. 486. kaz. zakona, ker so svojo "zadrego" spravili v položaj bankerota, ne da bi se mogli sklicevati na nezakrivljeno nesrečo. in ker so vzlic temu, da so poznali obupni položaj, vedoma še nadalje vodili "zadrego'!, kupčevali in tržili, namesto da bi napovedali konkurz. Gospodarili so res srečno, ker so v prav kratkem času nagro-madili celih 33 000 kron dolgov, katerim nasproti je bilo aktiv le nekaj nad 12.000 kron. Obtoženi zapeljani kmetje so sedeli klaverno na zatožni klopi, le vsled naključja kot priča zaslišani Urban Pintar se jc danes še — sladko smejal. Razprava sama je spravila na dan naravnost nečuvene stvari, pokazala jc v nagoti brezsrčnost naših že-gnanih ljudskih osrcčevalcev. Obžalovati je bilo le uboge obtožence, katerim se je bralo iz obraza, da luti nalili piitv lic |n>jii»ij«», kako m) zagazili v to nesrečo. Ž njimi je imel tjfsmiljenje tudi aodni dvor, ki jim jc uva/uje, da so "bili vsled svoje nerazsodnojjji 1c zapeljani", odmeril 10, oziroma 14, oziroma j t dni zapora. Tako se je tragično končala "zadrega poljanska" in tako bodo morali dosedaj pošteni poljanski motžje v sramoten zapor, docrm so ustanovitelju "zadrege" in provzročitelju vse te nesreče „ni nič zgodilo. Taki so torej sadovi klerikalne gospodarske organizacije in o teh sadovih se na mlaileniškem shodu na Brezjah ni govorilo I Klerikalni humbug. "Slovenec" jc prinesel zahvalo, v kateri sc cerkvena ključarja Martin 5antel in Jožef Klemen ter podžupan Andrej Marinšek, vsi iz Smi-liela pri Hrenovkah v imenu šmi-helskih pogorelcev zahvaljujejo različnim osebam, ki so pogorelcem v njihovi nesreči pomagali. V tej zahvali čitamo med drugim: "Za- ivalimo-se dalje županstvu- m našemu gosfxxlu državnemu poslancu, ki sta se potrudila, da so pogorelci od presvetlega cesarja dobili 5000 kron podpore." To je humbug I Ne zamerimo šmihelskini pogorelcem, da so to po svojih pooblaščencih dali podpisati, ker ti revni ljudje pač ne vedo in ne morejo vedeti, kako je s cesarjevimi podporami in, *ie vedo, da nima dr. Žitnik lthi sence kake zasluge pri ti stvari. Kar se osebe dr. Žitnika tiče lahko sedem let na glavi stoji, pa se ne bode nihče zanj zmenil. Zapet farovSkl Škandal. V Bevkah pri Vrhniki so v fa-rovžu že dlje časa vladale škandalozne razmere. Ta farovž je bil nekak tip kranjskih farovžev, prava hiša nesramnosti: Župljani so te razmere potrpežljivo gledali in ozirov na sive lase župnika pa tudi lerkvena oblast ni hotela niti prsta ganiti. Zdaj pa so se celo ti bevški župljani začeli puntati, nastal je škandal in zdaj se je moralo vendar nekaj storiti. To nedeljo jc dobil bevški župnik dekret, da mora iti. V Bevkah in v okolici je velika razburjenost. ••Marijina hči" obsojena. Poročali smo, kaj se je bilo zgodilo v cerkvi v Babnempolju pri Ložu. Mežnar si je bil zbral neko Marijino hčer ter je ž njo grešil v zadnji klopi v cerkvi. Ko je prišlo to na dan, so morali cerkev zapreti, ker je bila oskrunjena. Mež-narček sc je zbal obsodbe in ječe ter je |H>pihal v Ameriko, ubogo zapeljano dekle pa so postavili pred sodnijo. Obravnava je bila tajna. Končala je tako, da je bila Marijina hčer Antonija T. obsojena na prav milostno kazen v zapor 48 ur. Dekle je staro šele 17 let ter j« bilo pošteno in dobro, dokler ni za-- v "Marijino družbo*. Bila je "Marijina devica prvega razreda". — Vidite kam vedejo društva "Marijinih hčera"! ' Neusmiljen katehet. f V Budimpešti imajo v osmem okraju na ljudski šoli riinsko-kato* liškega kateheta , Štefana Molma, ki je otroke v šoli tako neusmiljeno pretepal, da se je bilo bati za njihovo življenje. En decjek tretjega razreda je celo umrl vsled tega, ker ga je katehet tako usmiljeno pretepal.11 Stvar je v preiskavi. Aretirali pa šc niso tega neusmiljenega posvečenega človeka! Neznosni davki na Japanskem. V Tokiu sc je vršila |x>sebna seja kabineta, da uredi skpjno slabe državne finance. — Vlada namerava letne davke povišati za 65,000.-000 jenov, In sicer zemljiški davek za 26,000.000 jenov, dohodninski davek za 5,000.000; davek na sladkor za 7,(jx).ooo, davek na svilo za 4.000.000, davek na bombaž za 2,000.00; davek na petrolej za i.000.000, na sol za 3,000.000 in na tobak za 4,000.000 jenov. Vrhu tega bode vlada najela državno posojilo v. znesku 100,000.000 jenov. Končno IxkIo vlada znižala vse običajne izdatke, da tako prihrani 50 do 80 milj. jenov. — To so sadovi vojne. Ustnica uredništva. Cleveland. "Novi Domovini" v spominsko knjigo — prihodnjič. Isto velja za vse dopisnike, kojib dopisi so vsled pomanjkanja prostora izostali Pozdrav vsemi .1 olio t. I'. R. Vaš list nas je zelo •razveselil, ker dokazuje, da bo jezite, da 90 vsi dopisi in članki zadeli • riio gardo v srce. Opozarjamo Vas na listfk "Izza tfhnnih dni" Le pitajte pnzno, se iKxjote, vsaj kaj naučili. Obžalujemo, da niste svojega lista podpisali k polnim i-menom, ker bi ga priobčili, da bi javnost sodila o vail visoki učenosti v teologičnih študijah. -- Ne jezite se preveč, ker jeza škodi! Slovenski delavci pozor! V nedeljo, dno 14. t. m. bode ob 9 nri zjutraj v "Narodni dvorani" r>87 S. Centre Ave, javen shod či-kaškega socialističnega kluba. Na dnevnem redu je torka: Volitve predsednika Zdr. drž. Slovenski delavci pridite na shod, pokažite, da so brigate za politično življenje v Ameriki. Odbor, i Frank Schontai Priporoča slavnemu občinstvu svojo prodajalno/, modernim muiiufaktiirskliii blagom na 873 W. 22. ulici na vogalu ulice Robey. Zajedno prevzema Vbii v krojaško stroko Spadajoča dela, izdeluje fino in trpežno obleko po naročilih 1 VSI DOBRO DO.SLI! K-5? Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijeke smodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež-ba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, ii,L. K S3 O. Frank Petrich, zastopnik "(Jlas Svobode" obiskuje sedaj ro jake v državi Pennsylvania. Vsem somišljenikom ga priporočamo. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorskrf vožnja čez Bredo-zemHko-adrlJanslto morje, po proisku-geni črti C ima nI Line ustanovljena I. 1840. Najstarejša prekouiorska črta. S 2g. aprilom Je upcljala Cunaril Line direktno vožnjo Iz New Yorka v Trst In na Reko. s prestankom v Neapolju. Ti [zborni ln moderni parnikl i dvojnim vijakom, zidani leta 1904, Imajoč nad 10,000 ton teže, odpljnjejo I/. Now Yorka kakor »ledi: P4hn«rtia<» uvojulm vijakom) 10,300 ton teže, v torek 2. augusta. Ultonla (z dvojnim vijakom) 10,402 ton tele, v torek 16. augusta. Slavonia (z dvojnim vijakom) 10,605 ton teže, v torek 30. augusta, za tem redno vsakih 14 dnij. Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah ln posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti ne ISCe-Jo v vsakem kraju. T. G. Whiting Mgr., Dearborn In Randolph Ste., Chleigo, III. Zanimiv dogodek.H Mr. John Drašek iz Hallctsville, Tex., nam piše to-Ie: "Popolnoma smo že obupali nad našim i6!etnim sinom Ivanom. Preje- vesel in zdrav deček, začel je nakrat hirati, postajal je bled in slab, dasi smo rabili zdravniško pomoč. Končno je deček postal nezaupljiv ter ni hotel vživati zdravila. Mi smo ga smafralPizgubljenim, ker smo mislili,' da ima jetiko. Neki najboljši prijatelji so nasvetovali, naj damo dečku Trinerovo zdravilno, grenko vino. Naročili smo 6 steklenic omenjenega vina ter prisilili dečka, da je začel vživati to okusno zdravilo. Zgodilo se je, kar nismo pri-J^ovali. Ivan se je kmalu počutil fjnljši, zadobil zdravo barvo, njegovo telo soje ojačilo. Dve steklenici sta zadostovali za ozdravljenje Ivana." Taki slučaji se ponavljajo dan za dnevom povsod, kjer se rabi Trine-revo, zdravilno, grenko vino. To zdravilno vino krepi želodec, čisti kri ter povspeŠuje prebavljanjc živil. To sredstvo je najboljši kri-čistilec, najboljše zdravilo za bolne živce, ki zajedno daje tudi moč mišicam. Dobiva se v lekarnah, gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Tri-neni 799 So. Ashland Ave., Chicago. 111 . SemlSiJeniki In lodrugl t večjih slovenskih ameriških naselbinah, ki žele slovenskega govornika, naj se obrnejo na strankinega tajnika, sodr. William Maillv, National Secretary. 209 Dearborn Street, Chicago,' 111. Tabor narodnih veterancev a. A R. "Nickel Plate" ieieulca bode dne 12.. 13. in 14. evgnsta t I. prodajala vozne listke It Chlcage v Boston ln haiaj po »17.75. Kdor bode zahteval Izstopiti mej vožnjo, si bode lahko ogledal slap reke Niagare in jesero Chautauqua. Kdor se bode hotel voliti preko mesta New York s parnlkom Boeton, bode lahko tudi svoje potovanje tako uravnal. Voenl listki >0 veljavni 1a vse osebne vlake omenjenih dni in sa posebni vlak. ki bode odhajal dne 13. avg. ob S. url zjutraj' iz Chlcage. Postrefta & la carta, obedi po 35c do fl. Mestni urad za listke je na 111 Adami Str., postaja "La Salle 8tr. station" na vogalu Van Buren In La Salle ceste. Pilite sa pojasnila John J. Ca lahen, General Agent ________l _ Poskusite f § h » najboljše unijske A-B, X- Lent in * Criterion smodke * Z : » katere izdeluje H. F. Aring 91G Tayne Ave. Cleveland, O. J Postrežba točna. Cene nizke. £ NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tndi drugo p. n, občinstvo na importirano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najbolji brinjevoo! Kdor hoče de-bro kapljico brinjevca piti, naj se obrne na John Kracker*ja 1199 St. Clair Str., CLEVELAND, OHIO. Ferdinand Pčtsche 576 W. 21. Stbeet okrajni notar v svesi s c. k. austr. ogr. konzulatom. Glavni agčnt Mktbopou. tan Life in Nat. Noitvvntbbn Fihr Inrubinob. Anton Snkle PUEBLO. Colo 804 8 Santa Pe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno svefc pivo in žganje. Tklbpon 692 Red in 373 Black F. J. SKALA & CO m-322 W. 18. ulica ČFnNKO-SLOVANSKA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja in vrednostnih stvarij po celem svetu, Besetum v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščine. .. Zastopniki dru2b: bremske. ham-burške, antverpške, rotterdamske in francoske prekomorsko—voine Črte. V New Yorku in ostalih ev-ropejskih pristaniščih sprejmo potnike naši zastopniki V slučaji zadrška oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas. 3 C. G. F0UCEK 586 Centre Ave. na vogalu 10. ul. Najboljša (■CHko-HlovaiiHka lekarna v Cikugu V nji so nahaja tudi pošta, kjer jo mogoče pošiljati novce po vsi Aulurki in v Evropo. Prodaja znamk in spreje-munje priporočenih pisem. Odprlo po dnevi in ponoči.-— Brzojavni urad na vse strani. Ekspresni urad, pošiljajo so kov-oegi in drugo na vse Btrani Zod. držav. V lokarnfordinira jo naslednji zdravniki: l)r. Martin Ivec, vsak večer od 0. do7. ure: Dr Štulik od 10. do 12. dopoldne in od f.-O. zvečer: Dr. Kolar, Dr,' Roth, Dr. Chvotal, in Dr. čuhat Ako ste bolni, atopito v mojo lekarno iii ]>oiwigulo so Vam bode. ZA ameriko patentirano Harmonike, izvrstno delo, se dobo Batno pri Slovencu John Golob 203 Bridoe St. JOLIET, ILL. 500 mož potrebtijo za Rainer- jovopivoin Bourbon Wis-ky piti, fine smodke kuditiin so veseliti. RaziJošilja staro belo in staro črno vino po oO centov, ter star grape brandy po $2.75 gaion. ANTON KRIZE. OAT HILL, NAPA CO. CA L. KALIFORNIJSKO VINt na prodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyard. Dobro črno in belo viuo po 35 do 45 con tov galon; staro belo ali črno vino 50 centov galon; risling 55c. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati «a posodo. Drožnik po $2.25 do $2.75 gal.; slivovic po $3 gal. Pri večjem naročilu dam popust. V nmogobrojna naročila se priporočam STEFAN JAKSIIE Box 77 Crockett, Cal. (5) (D Dr. M, A, Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 478 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSlyOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Resnica __ jc (lu jo največja nesreča v A-inorika /a človek i — ,l>ol«.*-/on. Ako jo čluvdk bolan nomore delati, in čo no dela neraore zaslužiti niti toliko, kolikor mu jo potrebno za življenje, h čem pa more svojim, dragim« kateri so ostali v starem kraju pomagati ? < Kadtir jo človek lmlmi — mor«* ho ztlrnvil i. Najhujše se mu pa godi, ko jo bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se tako) obrne na najbolšepa zdravnika, kateri j muči z svojo učenostjo, da ga čo gotova in popolnoma ozdraviti. 5£aito rojnlti Slovoiioi kadar sto bolni ali potrebujete zdravniško pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da so obrnoto na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to jc : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh boleli brez da Vns osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opiSete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zuh-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! . t V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revinatizeni in magat. Potem se obrnem na Vas dr. a • . ,...,„„„, bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra™ 1«»» ozdravleua. vila in zdaj sem popolnoma zdrav. ^ J Toraj se Vam srCno zahvalim zato'B o^rarijina. vel ko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolSi zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na . svetu živel. Malk Strah, 61) Arlmont $t. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Walk (Justin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam MariaSkuiek, Ho* 37. vejdit da sem ozdravel in da se po- Box (7, Soi'dan, M inn. polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Hohkstead, Pa. Cel VaSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. prof. jDolllnajamoi ai popolno o/.-dravljoiifo viehbolesli: Kakor l>oleeil 1 na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu.nervoznostv gln-vi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tecenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepoit. ra-kn, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje boloati, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostule notranje in zunanje bolesti. Prof. C-oIIIiin Ajjedini kateri p^ipolnoina ozdravi sušico iu sifilis kakor turn vse Spolske bolezni pri mo2kih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. CtolltiiM naj si dede oeža ostro grajali. Rekli so, da je ta poraz kazen božja, češ, duhovnik se sme boriti samo z mečem duha, ne pa zaradi posvetnih zadev vzeti pravi meč v roke; Zveličat je svojim naslednikom ukazal, naj se z nauki bore proti grehom, ne pa da si z bojem skušajo dobiti posvetno oblast. Grajalci poraženega papeža so se sklicevali na sv Mohorja "Quanto terrenis ecclesia minuittir. tanto sprlrltualibus augetur". Tudi sveti Damiani je brez obzirno grajal papeža, da je radi i>osvctne oblasti moril kristjane. Leta 1054. se je papež kot ponižan mož* vrnil v Rim, a svojega življenja ni bil več vesel. Umrl je 19. aprila istega leta. Hildcbrand bi bil lahko že tedaj postal papež, ko bi bil hotel, .saj je bil vodja mogočne, nemškemu cesarju sovražne stranke duhovnikov, a zdelo se 11111 je, da še ni prišel njegov Čas. Hildebrand je izbral za papeža škofa Gebharda iz Eichstftdta in cesar mu je tudi jxxlelil papeško krono. Novi papež se je imenoval Viktor II., a v Rimu se ni čutil srečnega. Za njegovega vladanja je umrl mogočni cesar Henrik III., kar je provzročilo velikansko premembo vseh razmer. Papeži so bili naenkrat rešeni odvisnosti al cesarjev, med tem ko je papež jokal Ob krsti svojega cesarskega prijatelja, je Hildebrand lahko slutil, da se bliža ura papeškega triumfa nad Nemčijo in Italijo. Po cesarjevi smrti je prevzela vlado cesarica Neža kot regentinja za svojega šestletnega sina Henrika IV. Pravi regent pa je bil papež. Ta jc sprijaznil cesaj-ico z največjim nasprotnikom umrlega cesarja z vojvodo Gottfriedom Lotarinškim, ki se je bil poročil z vdovo mejnega grofa Toskanskega. Gottfried je bil zdaj najmogočnejši mož v državi, cdihiTkI7e mogel cesarju kljubovati, in zato je Hiklc-brand izlrral Gottfriedovega brata Friderika kot bodočega papeža. Res je papež Viktor II. še tisto leto umrl in sedaj je Hildebrand provzročil, da so Rimljani, ne da bi se zmenili za'cesarja, popolnoma neodvisno izvolili Friderika za papeža. Imenoval se je kot papež Štefan IX. Splošno se je mislilo, da je Gottfried pomagal svojemu bratu do papeške krone poglavitno zato, da bi papež njemu pomagal do cesarske krone. Vsakdo je čutil, da se pripravlja velik boj, v katerem se odloči, ali naj bo papež še odvisen od cesarjev, ali naj bo od njih neodvisen. Načrti papeža 5tefana IX. m meniha Hiklebranda so bili dalekosežni. Predvsem sta hotela vzeti nemškemu cesarju vso oblast nad Italijo, ustanoviti veliko italijansko državo, ki naj bi jo vladal papežev brat in razširiti papeževo državo. Da so ti nameni pravzaprav pomenili rop, to ni motilo ne papeža, ne Hilde branda, katerega je bil papež poslal kot svojega nuncija na cesarski dvor. Toda Štefanu ni bilo sojeno, da bi bil uresničil svoje načrte. Umrl je nagloma 29. marca 1058. Rimski patriciji so to priliko porabil^ in v družbi z izpridenhni duhovniki — in v RitmTje bilo med duhovniki veliko več izpridenih, nego poštenih — so se ponoči polastili oblast" in kardinala Ivana Minciusa, brata bivšega papeža Benedikta IX., raz glasili za papeža. Imenoval se je Benedikt X. Duhovniki in plemenitaši so oropali celo cerkev sv. Petra, da bi ljudstvo podkupili; kar se jim je ustavilo, so vse poklali, kardinal Pier Damiani pa je moral s H i ldebrandovimi pristaši bežati iz Rima. Kardinal Damiani je slovesno preklel papeža, papež pa je slovesno preklet kardinala. Benedikt X. je tako zmagal in bil pripornan kor papež. In začelo se je zopet staro življenje. Svinjar-stva in orgije, ki se n« dajo opisati, so postala zopet vsakdanja stvar. Hildebrandova stranka med duhovščino pa je takoj začela ruvati proti novemu papežu Obljubila je cesarju zvestobo, če pomaga odstraniti papeža in cesarica regentinja se je res dala vjeti v past. ki jo ji je nastavil premeteni Hildebrand. No tako izborilo, kakor pred par leti. Dozdeva se mi, da imnte slabejši tek, da vaše mišice niso tako močne, kakor nekdaj, da izgledate starbjši, kot ste v resnici, vaše obličjo jo velo. Vse to dokazuje, da vaša kri ni čista ali ni zadosti krepka zn vzdržuvunje telesa. Trinerjeyo zdravilno grenko vino je edino zdravilo, ki vam more pomagati, prebavljanje v zdravom stanu. To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe za Ozdravi vsaki želodec Zdravi ljudje, ki si žele ohraniti svojo zdravje, IhmIo prepričali se, da zdravilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo. je (yt rlnerjevo anurlško Tririerjevo zdravilno grenko.vino deluje Čudežno v želodcu. Daje dober tekih je v resnici najboljše zdravilo za želodec. Marketa Kozel Tyndull, S. Dakota. Se dobi v lekarnah in dobrih gostilunh Jon. Triner, 790 S. Ashland Ave. Pllsen Station Chicago, III. Trinrjevo zdravilno grenko vino je druibin8kozdravilo, ki vam vzdrži pri dobrem zdravju. Deluje popolnoma zadovoljno. Jakob Košič, Mammott, Pa. Kcdnr koli potrebujete kako krepčilno zdravilo za želodec, rabite Trinerjevo an-geljsko kropčalo, edino želodčno grenčico, ki je delana iz naravnega vina. Nobena stvar ni boljša, ako se občutite slabe po leti. aer- Največja slovenska tvrdka, EMIL BA1IMAN. na 580S Centre Ave., Chicago, 111. 10HN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. RUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno »vele Walterjovo pivo. Izvrstno žganje in fine emodke na razpolago. MATIJA ERKLAYEC, ' 433 W. 17th 81. Chicago, III I edini slov. kroiač ▼ Chicagi, i te priporoča rojakom v i zde-, loranj« nov« in popravljanj« ' stare obleke, katera bo izgle-> dala kakor nova. Vse po 1 zmerno nizkih cenah. F wWWWWW WW — Bogatin in duhovnik priporočat« delovcu tres-nost. Pri tem opominu pa pozabita, da delavec nima klet napolnjeno z razni m vinom, poleg pa fino opremljeno spalnico, kjer bi lahko v družbi • svojo ljubico ali kuharico prespal roioate ure. 5?-S ffazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni ''SALOON". Točim vedno sveie pivo in pristne druge pijače. Raznov fin« smodke na razpolago. stne di le piv u Raz no vratne Potniki dobe prt meni Čedna prenečlUa In dobro postrežbo. Za obilen poaet se priporoča MARTIN P0T0KAR, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega -prostora, John Kofttilka. Najbolji izmed vseh je Wilke-za- nesljivi fotograf —*—*—^— 391-393 Blue Island live, na vogalu 14th PI, Zenityanske in slike v skupinah so naše posebne speeialitete. Phone Canal 387. Tvrdka vstanovljena let« 1883. Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas > kadar hoiet« *dpr«tl sel««« •II m zmeniti ia piv«. govorit« s nami v slovanskem jesiku, a naie libera« plr« je iko kuhano, tako, da bodete vselej delali debre kmptyo./' r nimate časa uriti «Mbno do nak, pilite ali telefonirajte^nam. Lahke po eviope-w------,---- —---------, - , Kadar nimaU časa priti «Mbno do nais, pišite ali t«l«fonira ta kar bod«U dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodikib in 'loiaae pivo (Lsger-Beer) v steklenicah. ATLAS BREWING CO. t vrstne ft Blue Island Avi OBV ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel ••Saloon" rojaka Jak. Martinoiča v Sumit, III. Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake najuljudnejie, vsled česar u- Eam, da se bode tudi meni izkazovala tista naklon jeuoe t, ka-or mojemu prednik«. Posetnik« prijatelje in c. rojake v obče zagotavljam, da bodo vsak čas postreZeni točno izvrstnimi •modkami, sveio pivo, rs vinom itd. Za zabavo jatelj obiskujte me v prosti Na zdarl e—e FRANK KOENIO, vsaj -o Summit, III