Potek VI. pokrajinske skupščine UJU — Poverjeništvo Ljubljana, dne 18. julija 1926. v Celjn. ProČ s strankarsko zlorabo narodnega edinstva! — Proč z delitvijo učiteljstva v državotvorno in protidriavno! — 5 politično strankarskimi gesli ne smejo deliti naših stanovskih vrst! — Stanovsko edinstvo fe edina realna baza zdra- vemu državnemu edinstvu. MANIFESTACI.ISKA SKUPŠClNA. V nedeljo. dne 8. iulija t. 1. dopoldne ob 9. uri se ie pričela manifestacijska skupščifia poiverjeništva. Mnogo delegatov ie smatralo' svoie delo že za odipravLieno v sobofo zvečer in tudi zaradi emotnih sredstev niso moeli vztraiati še tretji dan na skupščini. Vkljub temu ie bila udeležba velika in ie bila dvorana potaa. Skupščino ie otvoril poverjenik Anton Gnus s sledečim eovorom: POVERJENIKOV NAGOVOR SKUPŠCINI. Slavni zbor! V šestič smo se zbrali učitelii Slovenije odkar smo se združili z brati in sestrami odstal^h pokraiin naše prostrane države v skupno orgaraizacijo: Udruženie Jugoslovenskeep Učiteljstva, letos tu ob breeovih bistre Savinie na zgodovinsbih tleh v starodavnem Celju, domovini moeočnib celjskib erofov katerih moč in veljava ie segala daleč v kra.ie naše države in katerim ie pred 500 leti skoraj usoelo združiti Jugoslovene pod skupmim žezlom. Slučai ie nanesel. da se vrši letošnja pokraiinska skupščina na bregovih bistre Savinie v pri.iaznem Celju. kjer se je rodila leta 1888 »Zaveza slov. učit. društev« in od koder ie takrat zaoril klic po dezelah. kjer je živel od nekda.i na§ rod: »Učitelii slovenski. vzdramite se: dolžnost do svoiega stanu in do častl svoie Vas kliče tia dan! Združite se VI tovariši v čudotvorni Kranjski v kršni Istri. Vi ob deroči Dravi, Ofo solnčni Soči Jn tužni Krki, bratje Vi ob sinji Adriji ter ostali vsi. ki{ Vam gotko biie srce za rod svoi in bolišo bodočnost svojo! Sloge in vzaiemnosti ni nikomur boli treba nejjo uciteljem slovenskim. V slogi bomo na- predovali. v skupnosti se oiačili. v soglasju in bratovski ljubavi se uspešno ustavbali vsem napadom.« Že pod bivšo Avstriio ie imelo slovensko učitelistvo močno stanovsko organizacijo »Zavezo iugoslovenskib učiteliskih društev«. ki se ie rodila leta 1888 v oknlju celiskega učiteljskega društva in kt si je pridobila za razvoi in povzdigo slovenskega šolstva za vzgoio- in uded slovenskega učitelistva, za gosnodarski In kmlturni napredek ' slovenskega "maroda nesporno mnogo zaslue:. Pod nienim praporom se ie zbiralo učitelisvo od Soče do Sotle, od bregov Mure do Drave tia do obal sinie Adrije. Iz niemib vrst pa ie ''zšla tudi prva inicijativa za združitev vseh bratov in sesteT učiteliskeea stanu od Triglava do GieveJeIi.ie, od Hodosa do bregov Skaderskeea lezera. v skupno stanovsko-strokovno in  kulturno organizacijo Udruženie Jugroslovenskega Učiteljstva. ki so pristasi narodnega ediinstva. edinstvene in nerazdružene"države — Jugoslavite. Zal, da mnoefo naših naiboliših tovarišev iz prejšnje dobe n,i med nami. Ostali so Dod tu.iim iarmoin tepe iih tujl b;5. iz-postavlreni so prozovitemu nasiliu tam oreko mei! Našim neodrešenim .bratom tam v našetn Primoriu in tam v našem tužnem Korotanu velja moi nozdrav! A tudi nri. ki živitno v naši narodni državi nismo in ne moremo biti prav zadovolini »in to vsled obstoiečih nolitičnih odnošaiev in neprilik Srce me boli, ako Doniiislim. da živimo že v osmem letu na§ega ujedjnjenia a naše orosvetne prilike so še neuravnane. svoboda in stalnost učiteUskeea stanu Pa boli ogrožen' kakor kedai wprej. Toda kljub temu zapostavljanju, kl.mb raznim šikanam ne dbtiTiaimo! Uči- telj-značai — ne klone. zvesto vrši svoj vzvišeni poklic z vsemi silami delu;e na dasegi smotra. vzgojiti nov rod. ki mu bo sreča in blaginia inedel.iive države naf plemeniteiša misel .ipole? one. jugoslo\renske misli. da osvobodi vse svoie zasužnjene brate. rod trdneea preipričanja, da so Slovenec. Srb. Hrvat bratje. sinovi istega maroda, naroda iuigoslovenskega. Novi časi rodiin nove prilike. stvariajo nove ide.ie. nove potrebe. zato ie neizogibno da se prikroii in oriredii naš šolsko politični program naš staTiovsko politični program. naš program prosvetnega dela med narodom novim razmeram i<n zahtevam. S temi uvodnimi besedami otvarjam VI. pokrajinsko skupščino UJU —Poverjeništvo Ljubljana. POZDRAV GOSTOM. Teimu ie sledil ipozdrav gostom. kl jih ie poverjenik tov. Gnus pozdravil s prav isikrenimi besedami ter omenial niih strk s šolo in narodno prosveto. Predvsem ie pozdravil celdskeea župana dr. Juria Hrašovca. sreskega poglavarja dr. Leopolda Žužka, predsednika okrožnega sodišča dr. J o s i p a K o t n i k a . začas.nega ravnatel'a celjske realne eimnaziie prof M a s t n ak a kot zastopniika sredniešolskega učltelistva. poverjenika zagrebškega pov. UJU prof. S k a v i č a in tajnika pov. UJU Zagreb Jovo Milojeviča ter ravnatelia Rubešo iz Kastva predsednika tamošniega sreskeea učit. društva Imenom celiskega učiteljstvu naklonjenega nrebivalstva ie nozdravil slkuipščino celiski župan dr. Hrašovec. povdariajoč potrebo neodvisne učiteljske organizaciie. ki naj Ibo močna ipo številu in složna v delu v prid 'iugoslovenskemu narodu in državi. Prof. S k a v i č je naglažal. da ie hrvatsko iueoslovensko orijentirano učitelistvo organiziraino v UJU, vedno spremlialo delovan.ie svoiiihi slovenskih tcvarišev z veliko nozornostio. 30-LETNICA ANTONA GNUSA. Po pozdravih ie orevzel besedo tovariš Raiš/P. ki ie očrtal delovafije in zasluee ipov. Onusa za učiteliski stan, organizacijo in narodno prosveto sploh. Učitelistvo mu le poklonilo ob nieeovem iubileiu in slovesu od oreanizačne^a dela skromen dar. V ginljivih besedah se ie 'tov. Gnus nato zahvalil skuipščini. CASTNO ČLANSTVO. Po tem dogodku se ie ea. tovarišica G o d č e v a spomnila drugega zaslužnega moža. ki se tudi s to skupščino poslavlia od organizačnega dela. t 1. tovariša J o s i p a R a j š ip a, ki ie dolgo vrsto let stai na čelu Zveze štajerskih učitelis^kib društev ter si je. s <?vo.iim delom stekel nevenljivifi zaslue za učiteljstvo V temperaimentnem covoru ie očrtala niegove zasluee in delovanie. Nato ie bil stavljeri ipredloe da se tov. Gnusa in Raiišpa predlaga za častna člana. kar ie sprejela sku^ščina z velikim odobravaniem BRZO.TAVNI POZDRAVI. Spreiet ie bil ipredlog nredsedstva, da se oddaio sledeči brzoiavni pozdra^: POZDRAVNA BRZOJAVKA NT VEL. KRALTU. N.iegovemu Veličanstvu kraliu Aleksandru I. Bled. — Učitelistvo zbrano v Celju na pokra.finsk: skupščini UJU — Poverieništvo Ljubljana se v liubavi do domovine in kraljevske dlnastiie klan.la Vašemu Veličanstvu zagotavl.ja.ioc. da bode slovensko učiteljstvo krepko vztraialo ob praporu ki sra ie Vaše VeLičanstvo zasadilo v naše osvobojeno ozemlje, do končne zmage, ki jo dosežemo šele ob popolni dosegi cil.ia. nahajaiočeea se za meianri našp neodrešeTie domovine. — Anton Gnus. poverjenik. POZDRAV MINISTRU PROSVETE. Gospodu ministru prosvete M^ša Trifunoviču Beograd — Učiteliska skupščina Pov. UJU — Liubljana pozdravlja svoiega vrhovneea predsto.iniika proseč ea. da ščiti tudi nadalie z enakn vnemo kakor dosedai pravice učiteljstva in napredek narodtiega šolstva in nrosvete. — Antoti1 Gnus. poverjenik. Iz plenuma pa ie bil stavljen predlog, da se odDOŠlie šp sledeča brzoiavka: mlnistrskemu svetu: PROTESTNA BRZOJAVKA ZARADI PLAČ. Miniistrski svet Beograd — Pokraioiska skupščina učitebstva Slovenije. ki zboruie v Celju. naiodločneiše protestlra proti nameravaniemu znižanju služ.benlh ure.iemkov. Zahtevamo takojšnie izplačilo dolžrah razlik iz leta 1923/24 — Poverienik: Anton Gnus. POVRATEK MANJŠINE NA SKUPŠČINO. Na manifestacijsko skupščino se je vrnila tudi manišina. ki ie prejšnil dan zapustila delegaci.isko zfoorovanie. Sestavila ie v »Narodnem domu« po" sebno izjavo in deputacno. ki nai predsedstvu ipokrajinske skupščine ponovno predloži svoje zahteve. Opoziciia ie aipellrala na skupščino s sledečo izjavo: APEL ANTIDEKLARAŠEv NA SKUPŠCINO. Zastopniki članov društev. Ljubljana okolica. Brežice-Sevnica. Kozie. Štnarje-Rogatec. Litija, Radovljica. Koiniice, Maribor mesto. Maribor okolica. Gornjl grad. Ljubljana mesto in Ptui. zborujoči dne 17. t. m. v celiskem Narodnem donm v zadevi besedila v točki 1. sprejetih smernic stanovske Politike organizacije ugovariamo z vso odlocnostio proti temu. da ie deleeaciia UJU Poverjeništvo Liubljana odklonila sprejeti v točko 1. smernic stanovske politike izraz državnega in narodnega edmstva. ki ie bistven del naše ustave. na katero ie vse učiteljstvo službeno priseelo in zaradi katere odklonjtve ie velik del članstva tu naštetib društev v znameniu svoieea odločneea ugovora zapustil delegaciisko zborovanje. Podpisani pooblaščeni odposlanci ugovariaiočeea članstva zahtevamo v zmislu določb točke 16. a in b Poslovnika UJU, nai obravnava o tei zadevi tudi skupščina, zboruioča dne 18. t. m. k" naj sprejme v smerrnice deklaraoiie tud; Izraz državnega in narodnega edinstva. Pričakuiemo da bo elavna skupščina v dosego sloge v organizaoiji imenovanq smernice v tem smislu izpoipolnila. sicei bi moralo ugovarjaioče članstvo zapustiti tudi skupščino in izvajati v organlzaoiii naiboli dalekosežne. uosledice s čimer bo postal razkoi eotova stvar.« Celje. dne 17. VII. 1926. Miloš Verk. pooblaščen odposlanec. — Radoslav Knaflio pooblaščen odposlanec. — Ivan Šega. pooblaščen odnosla-nec. PONOVNA DEMONSTRACI.IA MANJŠINE. Izjava. ki jo je podala manjšina je napravila vtisk ponovne demonstracije in poi^kus za dkrnjenje čistega stanovskega edinstva. Iz.iava sama na sdbi ima zelo slabo pravno bazo. ker ie niso Podali delegati društev. temveč člani — kakor je razvidno iz izjave same — ki niso iimeli polnomočja nastopati pod firmo društva. Ne odgovar.iajo pa tudi točlke poslovnika. ki so citirane, dejanski molžnosti. da bi bile jpravna podlaga za obravnavo. Narodno edinstvo izraibljajo danes politične stranke. da na ipodlagi istega dele stanove in narod v državotvoren In protidržaven ter. da s pomočjo tega strankarsko politiškega gesla bijejo boJ za centralizem. ki ea identificirajo z dr-, žavotvornost.io in za avtonomijo oziroma federalizem ki ea označuiejo kot se- paratizem. Na podlagi teh strankarsko političnih eesel hoeeio še madaHe deliti tudi učitel.istvo v državotvorno in protidržavno. DRŽAVOTVORNO IN PROTIDRŽAVNO UCITEUSTVO. Učiteljstvo va mora delitev svoiega stanu in stanovskih tovarišev na podlagi tega naziranja in teh gesel v državotvorne in iprotidr^žavn.e odločno odkloniti. Preganjanje in sumničeinie učiteljstva kot iprotidržavno se mora ieniati! Izjava manjšine sama ipravi. da Je »državno in narodno edinstvo bistven del ustave. na katero ie učitelistvo prlseglo.« Učiterstv3 nai c° ne suraniči e Protidržavnostlo. temve^ rtai s° onim. ki sc iih smatra za orotidržavne to doka^o da So napravili taka deianla nai Sp nroti niini z dokazi disciplinarno oostooa in nai se nadalip r niimi postoma oo zakonu ter se iih odslovi fa državne službe « točno navedbo razloeov in razsodbe ne pa. da se iih preeanja <na podlagi različneea tolmačenja strankarsko političnih gesel o narodnem edinstvu. Državotvoren ze vsak nčitel*. ki vzeaia mladino v etiČTio in moralno dobre državljane. ki stremi za napredkoim in moderniziraniem šolstva. ki stremi za resno povzdi.eo svoie stroke in stanu. ki stremi za zbližanjem in edrnstvom svoieea stanu V blagor naroda in države. ,ne more sp na srnatrati za dižavotvcrneea oneea. ki hooe tia podlaei različneiŁa tolmačenia st^artkarslko političniu br.Viih eese! še nadalie deliti iičiteljsk! stan in naiboliše šolnike in nrosvetne delavce ioroelašati za protidržavn^ elemente zaradi različrieera f-1«-ačeni» nestanovs-kih rrnblemcv. STANOVSKO EDINSTVO TE EDINA REALNA BAZA ZDRAVEMU DRŽAV- NEMU EDINSTVU. Edino merilo za ocen.ievaw.ie posameznikov v našem stanu in organizaciji sme biti delovanie posamezniika o stanovskem in strokovnem pravcu. politiško strankarska gesla in ideologi'e pa ne sme.jo imeti vpliva in ne smeio bit! merilo za naše postopanip v stanovsko politiškem pravcu. Tudi državotvornost M bo merila do strokovnem deln in udeistvovaniu. n2 Da nn strankarsko DoHtiških bo'nih eeslih. če iih kdo croelaša ali ne Stanovsko edinstvo ie prvo. ki ga moramo realizirati. če hočemo stvoritl trdno bazo državnemu edinstvu. Ce ne bomo modi ustvariti DORolneea stanovskesra edinstva v povzdico in v korist svoie stroke in stanu ko imamo toliko skupneea dela in smotrov. ne bomo nikoli realizirali narodnega edinstva. ki nima toliko realnih in pozitivnih skuipni^ smotrov. Predvsem ipa moramo odstraniti vse. kar nas stanovsko razdvaia irn kar i^ smatrati le >kot strankarsko politiška eesla in strarikarsko navlako, ki v :trenili oblikah tolmačema ne spada v naš ožji stanovski iprogram in ne v smernice naše stanovske politike. Nesporno ie na za učitellstvo državno edinstvo. ki ea ni 'potreba posebej povdariatl in ipodčrtavati v ožiem stanovskem programu NOVA POGA.TAN.IA Poverjenik Anton Qnps ie pojasnil, da v smislu poslovnika skuoščina nima pravice da razpravl';a o sklepib delegaciie. nakar ie bilo sklen.ieno da nai novi ož.ii sosvet raz.pravlia o tei zadevi in se noga'n s pooblaščenci opoziciie. REFERATI Med tem časom sta raodala svoiia referata tov. Mirko Vauda. o crobl&mih podeželskega šolstva in učitelistva in tov. Anton Skala. o reoreanizaciji UJU. Oba referata sta bila temeljito sestavliena in sta z vso globino posegla v predmet saim. Skupščina ie obema referentoma burno pritrjevala. IZJAVA NOVEGA OŽJEGA SOSVETA. Po dal?šem cosvetovanin ie novi cžii snsvct poda! slcdeči sklcm- Izjavljamo. da člen 1. Deklaracije. za katereea ie 17. -'uliia 1926 n^ zborova" nin delegaciie nastal s,ogt, ne. omeiu.ie wkomur pravice. da b! izpovedal načela narodnega in državne^a edinstva kakor ga interpretiraio člani UJU po'dpisani na predloženi 'mavl Povdariamo da :e 52 deleeatov pripadnrkov SDS brezpogojno pristalo na člen 1. Deklaraciie, katere glavna misel je da omoeočimo pristop v skupno oreanizaci.io vsakemu članu našeea stanu. Povdariamo. da s tem pospešu.iemo naibolip narodno edinstvo ki ie iideistveoo v ustavi. Ako b' se s tem ne zadovoliili, p.peliramo na delegaclio. da o tem POnovno sklepa na izrednem dele?ach"skf>m zborovaniu DEKLARACUA. Po prečitaniu novih smernic stanovske politike ie pov. Gnus zakliučil lapo uspelo skupščino.