jixhaja trikratna ied v lorek, četrtek, soboto. threetimes aimk; Tue? ckty f Th >ly\5c1<*j Saturday. glasilo slovmaga katoliškega delavstv a vameriki in uradno glasilo slovenske pod PORNE DRUŽBESV. mqhqrta V rmr Ann 'no ^ 72'__chicago, ill., sobota, 16. junija — saturday, june, 16, 1923. ~~~'---" JTEV. (No.) 72 leto čvol/) IX. Dvojni jubilej slovenskega apostola. 1873. 1898. 1923. PETDESET LET KOT MASNIK. PETINDVAJSET LET KOT ŠKOF MEJ BRATI. Naša ljubljena slovenska domovina je doživela važne vesele spominske dneve v Gospodovem letu 1923. Naš pre vzvišeni slovenski nadpastir Dr. Anton Bonaventu-ra Jeglič knezoškof ljubljanski slavi letos zlati jubilej kot katoliški mašnik in srebrni jubilej kot knezoškof in nadpastir slovenskega vernega ljudstva. Vsa slovenska domovina je te dni v slavju, vsako verno slovensko srce z veseljem slavi te dneve, ko njihov vladika obhaja svoj srebrni jubilej kot knezoškof mej svojim lastnim ljudstvom mej brati in sestrami. Veliki so ti dnevi, ki bodo ostali zapisani z neizbrisnimi črkami v zgodovini našega naroda, vred s tistimi dnevi, skozi katere je vodil goreči slovenski apostol knezoškof Jeglič svoj verni slovenski narod- K srebrnemu jubileju knezoškofa Jegliča je prinesel Ljubljanski "Slovenec" v štev. 118. z dne 27. rriaja t. 1. sledeče vrstice v počast Njemu slovenskemu apostolu Dr. Antonu Bonaventura Jeglič knezoškofu ljubljanskemu: KRATKE AMERIŠKE YESTI general šen v bandid- skem ujeništvu. Peking. — Odškodnina, proti kateri so izpustili kitajski bandi-ti tujezemske ujetnike je bila 2 tisoč vojaških uniform in $87,-000 v gotovini. Ker pa ta svota še ni plačana vsa, so banditi pri pogajanju, katerega je vodil v i-nienu vlade general Šen, obdržali njega, dokler ne bo vlada plačala obljubljeno odškodnino. — Mokraška ligg, v.državi O-hio je navedla slučaje, v katerih suhaški detektivi in^komisarji vporablnajo naravrjdst tiranske metode proti ljudem, ki se drznejo poku sit i kaj močnejšega kot vodo. Slučaji bodo prišli pred najvišje zvezno sodišče. -— Delavski department v Washingtonu podaja poročilo, da je bilo'gotovi odstotek delavstva brezposelnega v mesecu maju, proti koncu meseca se je zaposljenost zopet dvignila in kaže na zelo napredno prihod-njost. — Sto-miljondolarska predloga za izboljšanje potov in cest v državi Illinois je končno prodrla včeraj v državni zbornici v Springfieldu in je poslana v podpis guvernerju Smallu. — Sen«tska zbornica v Springfieldu je včeraj sprejela predlogo s katero zahteva, da Len Small kot guverner odslovi Ben Xe\v-marka, ki ga je po waukegan- skem procesu imenoval za mar-! okupiranega Rura. To mnenje šala ognjegascev v Illinoisu. ! Seveda ne bo kot S€ sVl*1 Prav P° KAKO SE JE YPRIZ0RIL0 REVOLUCIJO V BULGARIA? NOVO RAZPOLOŽENJE MED ANGLIJO IN . FRANCIJO. Anglija ne kaže naklonjenosti Franciji. — Baldvin pride v kratkem na dan s svojim programom. London. — Po poročilih, ki prihajajo iz krogov na Downing streetu, se čuje, da sedanja angleška vlada namerava izreči svoje definitivno mnenje glede — Kongresni k J. X. Tincher je izjavil v Pratt, Kansasu. da namerava senator Robert M. La Folette kandidirati na tretji listi nasproti Hardingu. Radikalnejši republikanci so silno veseli te novice. — Iz Oklahoma City, Okla. poročajo o silnem naraščaju tamkajšne North Canadian reke. Betonski jezovi so v nevarnosti, da jih voda podere. Ako volji Francoskim vladnim krogom, ker Anglija bo predlagala za izpraznitev zasedenega ozemlja kot se čuje. Angleški novi ministrski predsednik Raldwin baje pripravlja svoje načrte, ki jih bo predložil te di'5 kabinetu za odobritev. Njegov načrt glede spora mej Francijo in Nemčijo še ni znan po svojem bistvu, a vendar se trdi, da nasprotuje načrtom Po- se kaj takega dogodi, bo vsa o- incaret*; ki zahteva, večletno Petindvajset let je letos preteklo, odkar je zasedel sto-lico ljubljanske škofije Anton Bonaventura Jeglič. Pomen tega odličnega sina slovenskega naroda se najboljše zrcali v tem, da se bo po njem imenovala v naši zgodovini cela doba, doba katoliškega preporoda koncem 19. in začetkom 20. stoletja. Leon XIII., Krek in škof Jeglič ji dajejo svoj znak: veliki papež kot avtor nesmrtne encikltike Rerum No varum, Krek, ki mu je bil ta dokument najjacja vzpodbuda, da je dal katoliškemu pokretu v Sloveniji krščan-skosocialno smer, in Anton Bonaventura Jeglič, ki je načela krščanskega socializma s svojo avktoriteto oživotvoril kot najvišji duhovni pastir našega ljudstva. Kar je Nemcem bil škof Keppler, kar Italijanom kardinal Ferrari, kar Belgijcem Mercier, to je Slovencem škof Jeglič: cerkveni poglavar, ki je prešinil naše zasebno, politično in socialno življenje s krščanskimi načeli, umevajoč moderno dušo in potrebe našega časa. K tej veliki nalogi je usposobila visokega slavljenca njegova neupogljiva gorenjska narava, vzorna vzgoja in veliki študij .Pravi Gorenjec se je razodel v njem, ko je po avdijenci pri cesarju Francu Jožefu, kateri mu je očital, da podpira "revolucionarja" Kreka, dejal svojim dekanom: "Mi pa ostanemo, kar smo bili." To neomajnost je škof Jeglič vedno pokazal, kadar je šlo za načelne stvari, sledeč edino le svoji vesti, svojim dolžnostim napram cerkvi in napram svojemu narodu. Domača vzgoja je usmerjala njegov ognjeviti temperament, vestni in vsestranski študij doma in v inozemstvu pa mu je dal tisti široki pogled na stvari, brez katerega bi ne bilo uspelo delo, ki ga je zahtevala od njega; najvažnejša doba, katero je slovenski narod preživel. Ko Je nastopil Svoje .visoko m'esto, je bilo takozvano svobodomiselstvo v Sloveniji v svoji najbolj bojeviti dobi in je postalo moda tistih, ki so hoteli biti izobraženi- Skof Jeglič Je takoj spoznal najboljše sredstvo zoper to, k! je obstojalo v tem, da se postavi protikatolišlrim strti Jam na- j (Dalje na 2. strani.? T*^ kolica pod. vodo pravi poročilo. — V Jersey City, N. T- so trije avtomobilski banditi zasačili bančnega denarnega sela M. McDaniela in mu odvzeli denarno torbo, v kateri je imel za $12,172. v zlatu. — Iz države Pennsylvania prihajajo pritožbe farmarjev, da jim ni mogoče dobiti zadostne pomoči za delo na farmah. Naprosili so razne učne zavode, da bi se jim poslalo za delo dijake, mej časom počitnic. — V St. Marys, Kans. bo tamkajšni katoliški kolegij Matere Božje praznoval srebrni jubilej svojega obstanka dne 13. julija. — V Grayling. Mich, se je pripetila velika železniška nesreča, ko je lokomotiva Michigan Central železnice zavozila iz tira na obračevalnici. Lokomotiva se je preobrnila. Strojevodja, kurjač in 4 zavirači so bili na mestu mrtvi. — Mesto Boston je popolnoma zavito v dim že nad dva dni. Dim prihaja iz gorovja, kjer se je razpasel požar na več sto milj daleč. —, V Minneapolisu, Minn, bodo imeli to leto kot se čuje svoj sestanek vsi glavni poštarji o-srednjega dela Zedinjenih držav. Gre se za bolj praktično izboljšanje dostavljanja in prevoza pošte. — Iz Colorado Springs, Colo, poročajo, da letina sladkorne pese zelo slabo obeta. Vsled tega je pričakovati, da se bo cena sladkorju dvignila do jeseni. — v High School v Aurora, Minn, je bila pri graduiranju odlikovana kot načelnica razreda Slovenka Miss Fannie Jerina. To je vesela vest za vso sloven-'sko javnost v Ameriki. — Westinghouse Electric Co. v New Yorku je odločila prodati svojim delavcem za 20 tisoč dolarjev navadnih delnic. S tem hoče omenjena družba zainteresirati bolj svoje delavce, ki delajo za njo. okupacijo Rura, za slučaj, da Nemčija ne ugodi v gotovem času reparacijskim zahtevam Francije. Sicer pa pravi gospodarski in politični boj mej Anglijo in Francijo se bo še le začel v bližnji bodočnosti. KITAJSKI PREDSEDNIK REZIGNIRAL. London. — Glasom jutranjih poročil iz Londona, je prezident Li Yuanhung rezigniral in je zapustil mesto Peking. Vlade se bodo baje polastili bivši ministri, ki so pred par dnevi rezignirali in odšli iz Pekinga radi dosedanjega prezidenta. -o- NEČAKINJA ANGLEŠKE KRALJICE SE POROČILA. London. — Svetovno znana Lady Mary Cambridge, tudi znana kot angleška lepotica in nečakinja angleške kraljice Marije se je poročila včeraj v cerk-» vi sv. Margarete z plemenita-šem Worcestrom. Pri obredih so prisostvovali skoro vsi člani kraljeve družine in več drugih uglednih državnikov. GENERAL BELL IMENOVAN ZA BANČNEGA PREDSEDNIKA. ' Chicago. — Znani general Bell poveljnik 33. divfzije na Francoskem mej vojno je bil včeraj imenovan za predsednika znane Hill State Bank, ki se nahaja na 3324 Lawrence ave. -o- SLUČAJ SMRTI MOUNTA SE NE DA ODKRITI. Chicago. -— Kdo bi bil morilec, ali kake smrti je umrl Leigh-ton Mount, ki so ga našli pred par meseci mrtvega pod mostom na Lake Street blizu Evanstona, se ne da najti, dasi so oblasti posvetile vse svoje moči stvari in slučaju. Mrliški oglednik in preiskovalec Mr. Wolff je izjavil, da se nikakega sledu ne more najti, in da se bo preiskavo opustilo. Nad 20 tisoč oseb je bilo organiziranih za nastop. — Vojaški oficirji so organizirali vso stvar. Pariz. — Prva poročila, ki so jih prejeli tukajšni listi prinašajo podrobnejša poročila o vpri-zoritvi revolucije na Bulgar-skeh. Organizatorji revolucije na Buigarskem so dokazali, da revolucija se lahko vprizori brez večjega prelivanja krvi, ako je sistematično organizirana. Poročila celo govore, da je bilo na Buigarskem ob Času narodnih volitev vedno več mrtvih pri spopadih, kot pa jih je bilo pri sedanjemu preobratu. Mlacli oficirji, ki so stvar organizirali so najprvo poiskali in dobili imena vseh tistih oseb po vseh mestih in vaseh, ki so bili naklonjeni Stambouliskejevemu režimu. Nato so razstavili gotove osebe, jih pooblastili uradno, da so čakali trenutek, ko se je ministrskega predsednika Stam bouliskeja aretiralo, kakor hitro se je poslalo brzojavne vesti po Bulgarski o aretaciji Stambouli-skeja in njegovih ministrov, so ti tajno pooblaščeni zastopniki nastopili in pozaprii vse pristaše Stambouliskejeve vlade in sami zavzeli njih mesta. S tem je bil preobrat v par urah po vsej Bulgarski izvršen in nova vlada je bila že na svojem mestu. Revolucija, je bila osnovana tako spretno, da vsi tajni detektivi, ki jih je imel na preži Stam-bouliski niso znali najmanjše stvari, kaj se snuje v tajnih krogih. Takoj po uradnem preobratu je nova vlada razposlala na vsa mesto in vasi gotove vojaške oddelke za vzdržavanje javnega miru. Aretacija se je začela po noči nekako ob I. uri zjutraj v Sofiji. Pred stanovanje Stambo-uliskeja je prišel konjeniški skvadron in poveljujoči častnik je naznanil Stambouliskiju, da je nova vlada že v moči in da je aretiran. Stambouliski se je v tem trenutku silno razjezil nad notranjega ministra, izjavil je, da mu je silno žal, da ni zabite-tega osla iztiral preje iz službe. Poročila govore, da je bilo do 20 tisoč organiziranih po vsej Bulgariji za nastop, ki so tudi "Sodelovali, da se je preobrat izvršit . Zadnja poročila govore, da je Stambouliski pobegnil in da organizira odpor mej agrarci proti novi vladi. Toda kot vse kaže, bo težko kaj izpeljal, to pa zato, ker armada je na strani nove vlade. Ob Jugoslovanski in bulgarski meji je prišlo med nerednimi Četami in jugoslovanskim vojaštvom do malega spopada, pri katerih je padlo 6 vojakov in več ranjenih. A na splošno nima ta praska kakega večjega pomena. Po več krajih pravijo, da se kmetje oborožujejo. Pri mestu Popovo pravijo, da je zferanih par sto agrarcev, ki pa proti rednemu vojaštvu ne bodo zalegli mnogo. -o-i TRAGEDIJA. Chicago. — Osemdeset-letni Emil Wende stanujoč na 1649 Belmont ave. je sinoči po kratkem prepiru ustrelil svojo ženo in nato še sebi pognal krogljo v sence. Wende je bil rodom Nemec in je bil poročen v Nemčiji pred 48 leti. DOVOLJENO SRELJATI NA TIHOTAPCE Z RUMOM. Detroit. — Zvezni prohibicij-ski komisar, ki je včeraj pooblastil več tajnih detektivov jim je obenem dal oblast, da smejo streljati na tihotapce, ki prevažajo v čolnih rum in žganje po michiganskem jezeru. Detektivi bodo oboroženi s posebnimi vojaškimi puškami. TROCKIJEY AGENT KUPUJE MUNICIJO. Zaupljiv agent gre v Anglijo, da kupi municijo za rdečo armado. Berolin. — Semkaj je došel, včeraj zaupljiv agent Troqkija sedanjega ruskega vojnega ministra. Izjavil je, da je na poti v London, kjer bo stopil z brit-sko firmo za nabavo vojnega materijala za rusko armado. Pogodba se bo sklenila kolikor znano za okroglo vrednost $18,440,000.00. Ruska komisija in angležki zastopniki, ki so se zadnji teden pogajali radi Anglo - Ruskega spora, ki je nastal pred par tedni so glasom uradnih poročil prišli do sporazuma. Čudno in zelo značilno je le to, ker Trockij je vedno vpil, da so socialisti proti vsaki vojni, sedaj pa velikansko armado in milijoni gredo za oboroževanje. Bog ve, ako bi mogel nam to pojasniti oča Zavertnik? Počakaj-mo, morda se kaj pokadi iz njegove glave! -o- PREDSEDNIK HARDING U-ŠEL NESREČI. Washington. D. C. — V mestu Lewesu. kamor se je predsednik odpeljal s svojo ženo zadnji pondeljek s predsedniško jahto je zatem, ko se je iz pristanišča odpeljal v avtomobilu komaj ušel nesreči, da ga ni zadel po glavi kabel, ki se je utrgal nad njim. Prav pred njim je zadel po glavi nekega detektiva. Harding se je v tem hipu pripognil in se s tem izognil nesreči. ČEŠKI DRŽAVLJANI MOREJO VOLITI. Praga. —' Po novi češki odredbi morajo vsi češki državljani voliti od 21. do 70. leta starosti. Poslance za državni zbor in senatski zbor se voli na podlagi splošnih volitev. Predsednika države pa izvolijo v državni zbornici. Poslance za državno zbornico imajo pravico voliti le tisti, ki so dosegli 26. leto. Kdor mej 26. in 70. letom ne voli ob času volitev je kaznovan po novi tozadevni postavi. DENARNE POŠILJATVE. Včerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem: 100 — Din- ....... $ 1.40 500 — Din........ $ 6.35 1000 — Din........$12.20 2500 — Din........$30.50 ! 5000 — Din........$60.00 ^ Za italijanske lire: 50 — Lir.........$ 3.10 J 100 — Lir.........$ 5.60 500 — Lir. ........$25.20 1000 — Lir. ........ H9.50 Psi večjih svotah, Id presegajo M tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na nsSe podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitreje« kakor kje dmgje. Ns$e cene so Tad* no najnižjcl Vse poSHjatre naslavljajte na? BANČNI ODDELEK EDINOIT 40 W< fcand. Sic Chicago* | EDINOST (UNITY.) Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company x«49 West 32nd Street, CHICAGO. ILL. Telephone: Canal 0098._ Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto......................$3-°° " Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta .... $i-75 3UBSCRIBTION: For United States per year ............................$300 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada arid Europe per year.. $3-5° _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vas STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do *2. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. . Zadrževanje evropejskega napredka. Nemčija je te dni zopet predložila svoje predloge zavezniškim državam. Predlog-i vsebujejo nove pogoje, na podlagi katerih naj bi Nemčija izplačala »svojo vojno odškodnino zmagoslavnim zaveznikom. Francija je, še predno je dospela nova ponudba v Pariz napravila načrte proti nemški ponudbi, ker ta baje ni popolnoma taka, kakor si jo Francija želi. Tako se evropejsko mirovno ravnotežje nahaja zopet tam, kot se je in nikakega izhoda ni iz zagate. Kdor danes odkrito pogleda v obraz Franciji in Nemčiji, ta vidiT da isto zakleto sovraštvo, ki je Nemce gonilo v zadnji vojni proti Francozom, se še vedno nahaja v tevtonskih srcih, kjer se na tihoma snuje strašno osveto proti Franciji. In slednja se tega zaveda. Francija bere iz nemških obrazov to sovraštvo iti zato se ne upa sprejeti nikake pogodbe, pa naj si jo Nemci še tako podpro z garancijami, dobrovedoč, da tevtonom je vsaka obljuba le navadni "scrap of papper," ki jo bodo prej ali slej raztrgali in poteptali in o prvi priliki bodo izvršili svoje maščevanje nad njimi. Preteklost in izkušnje, ki jih je Francija preživela z Nemčijo v preteklosti so za njo edina šola, kateri Francija kaj vrjame. Zlasti še sedaj, ko se od nje odteguje vsak dan bolj njena ožja prijateljica Anglija in odkar je zapustila evropejske zmešnjave Amerika. To so posledice radi katerih Francija tako previdno in nezaupljivo nastopa proti vsaki pogodbi, ki pride od Nemčije. Šola je pač šola in osla se težko dobi drugič na led. Nemci silno stokajo pred vsem svetom in usmiljena srca simpatizirajo z njo. A tega nihče ne pomisli, kaj bi Nemčija naredila z Francijo, ako bi bila ona zmagovalka. Ne zagovarjamo Francozov, ampak radi bi le pokazali pravo sliko položaja, ki razdvaja Nemčijo in Francijo. Pri vsem tem pa komplicirane zadeve, ki razdvajajo Francijo in Nemčijo od prijateljskih odnošajev zadržujejo na splošno ves napredek Evrope. Zadržujejo druge narode in države, ki bi radi uravnali svoja valutna vprašanja in krenili na cesto v normalnost. Kakor hitro bi bile razmere mej Francijo in Nemčijo uravnane, in kakor hitro bi dobila evropejska valuta nekoliko bolj močne noge bi se Evropa v kratkem znašla na cesti v normalnost. Ker pa glavne države, od katerih so odvisne vse manjše državice in narodi ne morejo do sprave, bolehajo vred z njimi vse manjše državice, ker glavno deblo, ki zalaga s svojim vplivom in življenskimi močmi stranske šibke vejice je bolno. Tako spor mej Francijo in Nemčijo zadržuje do malega vso Evropo in tudi ostali svet od napredka. Francosko nezaupanje do Nemčije — ki pa ni neopravičeno — povzroča to mizerijo. Pričakuje se, da bo Anglija, kakor hitro se uravna zadovoljivo vprašanje bližnjega vzhoda stopila pred obe in bo zahtevala definitivne sprave, na podlagi katere bo ostali svet mogel zidati svoje nadaljno gospodarsko in politično delovanje. Pri tem nastopu bodo znabiti uradno sodelovale tudi Z edin j ene države. A želja po gospodarski in politični hegemoniji ne bo izumrla ne v francoskih in ne v nemških srcih. Kakor dedno prokletstvo bo šlo od pokolenja do pokolenja in še bo tekla kri v potokih. -o- Pravdanje za ljudski denar. Tisti ljudje, ki so jih državljani države Illinois izvolili v najvišje urade državne administracije, tisti, ki so dvignili svoje desnice predno so zasedli svoja mesta kot državni uradniki perejo svoje umazano perilo po sodiščih na državne stroške. Slučaj, ki se tiče illinoiškega guvernerja in lanskega waukegan-skega sodnijskega procesa podaja publiki dgvolj jasni dokaz, kako gnilo je celo v državnih krogih in to seveda vse radi nesramne politike,^ ki jo negujejo razni k<5ruptivni elementi na rovaš navadni državljanov. Pred kratkim je bil obsojen na 6 mesecev zapora Michael J. Boyle načelnik elektrarske unije od sodnika Roberta K. Welsh v Waukeganu, ker ni hotel odgovarjati na vprašanja, ki mu jih je stavila porota okraja Lake radi oprostitve Len Smal-la lansko leto v Waukeganu. Neki Ben Newmark, ki je bil isto-tako zapleten v slučaj v Waukeganu in katerega se je pozneje nastavilo kot državnega maršala ognjegascev je tudi odklonil vsako odgovarjanje na razna vprašanja sodnika Welsha. Boyle je bil vsled tega obsojen na 6 mesecev v zapor. Newmark bo tudi prejel gotovi del kazni. A kaj to? Te dva se lahko odškoduje. ce se hoče, m to'tako imenitno, da jim ne bo žal, da sta odklonila odgovarjanje in sedela par mesecev v udobni ječi. Small je bil obdolžen, da je spravljal gotovi del obresti, dokazalo se mu je toliko, kakor to pričla lanski waukeganski pro- s^ WllPT0VrUt * ie k°nČaIa s tem' da Je P°™ta oprostila Smalla. Toda kmalu je prišlo na dan drugo dejanje te igre, ♦ v v kateri vidimo vso stvar podkupljeno, kakor to kažejo slučaji. Generalni državni pravdnik Brundage ne miruje on hoče stvari do dna, on hoče in zahteva v imenu pravice, da krivci prejmejo zasluženo plačilo. On trdi, da dokazi proti Smallu so tako pozitivni, da vsaka poštena obravnava ga mora spoznati krivim. Te dni je stavil predlogo pred zbornico v Springfieldu. in je zahteval da se mu dovoli 75 tisoč dolarjev, katere bo Brundage rabil za sodnijsko zasledovanje proti Smallu. Brundage zahteva, da se mora obresti, ki so se spravile v privatni žep vrniti državi, ker to je ljudski denar in sliši državi. Slika je dovolj jasna in vsak navadni državljan lahko vidi kaj se godi. Torej ljudski denar se je spravil, kakor to zatrjuje Brundage v privatni žep. In sedaj, da se doseže s pravico ta iz-maknjeni denar se zahteva zopet 75 tisoč dolarjev ljudskega denarja. Ali ni to pravda z ljudskim denarjem za ljudski denar? To so sadovi umazane in podle politike, katera se zajeda v vse naše javne urade in zastruplja še tista poštena srca. kolikor jih je po naših javnih uradih. Korupcija ni igrala v zgodovini še nikdar tako podle uloge, kot jo igra prav v sedanji dobi in vse to na račun ljudskih žrtev, na račun državljanov, ki plačujejo visoke davke za blagor in povzdigo občin, okrajev in države. • t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. I + --- I + Chicago, 111. — Jutri bo slovesen sklep naše župnijske šole sv. Štefana. Program, ki so ga priredile naše čč. šolske sestre s šolsko mladino je jako bogat in nikomur ne bo žal, ki bo po-setil to prireditev jutri v cerkveni dvorani sv. Štefana. Slovenci pridite na to prireditev in prepričajte se na lastne oči koliko je vredna katoliška šola za vzgojo otrok. Prireditev se bo vršila dvakrat prvič ob pol treh popoldne in drugič ob 8. uri zvečer. Preskrbite si pravočasno vstopnice! — Spominska knjiga za srebrni jubilej župnije sv. Štefana bo v kratkem gotova. Knjiga bo zelo zanimiva za vsakega chi-caškega Slovenca, kakor tudi druge Slovence po Ameriki. Vsebovala bo natančno zgodovino župnije sv. Štefana in naselbine sploh. Knjiga bo stala $1.00. Naročite jo v župnišču ali pa pri cerkvenih odbornikih. Kjijigo silno naročajo in lahko se pripeti, da bo več naročil kot knjig, zato naročite jo takoj! — Večkrat se kdo oglasi, da se kako lokalno novico prezre. \ sem takim naznanjamo, da mi prav radi objavimo vsako lokalno novico, ki se v naselbini zgodi, če le zvemo pravočasno za njo. Toda večkrat se pa tudi zgodi. da nekatere osebe sporočajo take novice drugam kot uredništvu lista. N. pr. največkrat sporoče v župnišče, tam pozabijo radi prezaposlenosti in novica izostane. Zato prosimo vse cenjene naročnike in čitatelje v naselbini, da kadar se kje'kaj zgodi, bodisi v slučaju nezgode, smrti ali kaj drugega, ki bi zanimalo javnost in je vredno, da se objavi, naj nam to takoj sporoče osebno ali po telefonu v uredništvo našega lista in ne nikamor drugam. Torej zapomnite si to! v_ Tioga, Wis. — Cenjeno uredništvo Edinosti: — Priloženo vam pošiljam svoto $16.40 za pošiljanje v stari'kraj na tu priloženi naslov, za zvonove za So-draško farno cerkev sv. Marije Magdalene. Darovali so sledeči: na Tiogi oziroma na Gormanu: Mary Toleni, je darovala $2. — Po $r. so darovali: Mary Le-kan, Mary Belaj, Frank Lesar, Frank Francelj, Anton Kožar,, Anton Mrhar. — J>o 50c. so darovali : John Kaltiniger, Eli Bog-danovič. — PQ 25c. so darovali: Frank Lunka, in Frank Champa 15c. Skupaj $9.40. V Toder, Minn, je nabrala za ta namen Mrs. John Zobetz. Darovali so: Po $1. Jack Pavlich, Chas Klun, Anton Za vodnik. — John Zobetz je daroval 75c. —^ Frances Loushin je darovala 50c. — Po 25c. so darovali: Mary Zobetz, George Zupančič, John Japel, Frank Schweiger, Ignatz Koreltz, Louie Gottlieb, Frank Russ. Skupaj $6.00. Iz Clevelanda, O. mi je pa poslal rojak John Gornik po domače (Nevertnek) $1.00. Dotič-ni domoljubni rojak je tudi nabral lepo svoto namreč $68.50 med rojaki za ta blagi namen, ko je čital v časopisih moj poziv in prošnjo za Sodraške zvonove. On je tudi takoj odposlal v stari kraj na pristojno mesto denar.1 Doma so bili zelo veseli tako lepega daru in so hvaležni vsem darovalcem. Tudi Mrs. Zobetz zasluži pohvale, ki se je potrudila in nabrala lepo svoto za ta namen. Pisala sem tudi nekaterim drugim mojim ožjim rojakom po Mesaba rangu pa še nisem dobila odgovora. So pač čudni ljudje, za vse imajo denar samo za božjo čast ne. Poglejte Tower-čanje, ki niti naši farani niso, so pa vseglih darovali, ker vedo da gre za dobro stvar. Ti so pač v resnici za zgled drugim. Saj naši ljudje so dobri in blagega srca, le to slabo odpadniško časopisje jih je zmotilo, ker vse le preveč radi vrjamejo tem grdim sleparjem. Bog jih razsvetli, da bi spoznali to svojo zmoto in rajši čitali dobre katoliške časopise. kakor so Edinost, Ave Maria in Glasnik P. S. T. Pozdravljam vse drage naročnike in čitatelje tega lista. Mary Toleni. -o- Bridgeport, Ohio. — Nekako ob eni uri popoldne sem dospel z vlakom v Bridgeport k Mr. Hogetovi družini, ki so me že pričakovali dalj časa. Takoj so mi postregli z okrepčili in zvečer sva jo pa nfahnila s sinom Mr Ludvik Hoge na agitacijo za katoliški tisk, ki sva dosegla lep vspeh. Zato se Mrs. Hogetovi in njihovemu sinu prav iz srca zahvaljujem za postrežbo in pomoč pri agitaciji. Nadalje se pa iskreno zahvaljujem tudi Mr. Joseph Ovsecu za vožnjo z avtojem. ki je naj vozil okoli rojakov, tako da sva obiskala vse tudi oddaljene rojake v okolicici te naselbine. Dosegel se je, kakor sem že omenil lep nepričakovani vspeh zlasti za list Edinost, kar Bog plačaj vsem, ki so mi pomagali pri agitaciji. Delavske razmere so še dosti dobre, dela se vsaki dan. Kako dolgo se bo je seveda vprašanje, a vendar kofckažejo znamenja bo to in prihodnje leto zelo prospe-ritetno v obratovanju. Naselbina še mi jako dopade. Vse je v lepem zelenju in ljudje so prijazni in gostoljubni. Rojaki nameravajo v mestu krstiti eno ulici z Žužemberkom. Kadar se bo ta krst vršil bil bi rad zraven, ker sem sam Žužemberčan. Omeniti moram, da smo bili dne 3. junija pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa, ki jo imajo po starokranjskih obredih. Smo se zvrstili odzunaj okoli cerkve, o-koli katere so bile postavljene lepe kapelice. Za res krasen vtis naredi na človeka tak slučaj, ki človeka spominja na staro domovino in take slične obrede. Predno končam se še enkrat prav prisrčno zahvaljujem vsem prijateljem katoliškega tiska, ki so mi pomagali širiti naše liste. Zlasti pa družini Hogetovi, Mr. J. Ovsecu in vsenj drugim. Vi dragi naročniki, pa še sami med seboj agi tirajte nagovarjajte svoje prijatelje in znance, ki še nimajo tčh lepih listov v svo- dvojni jubilej slovenskega apostola. (Nadaljevanje s 1. strani) sproti v verskem pogledu zavedno in organizirano ljU(j. i^tvo. Sklical je škofijsko sinodo, prvič po 125 letih, uvedel -dekanijske konference in nadaljeval pastoralne, opravljal redne vizitacije škofije, poživil misijonstvo po celi drf.1 želi, ustanovil za vzgojo duhovniškega naraščaja zavod sv Stanislava, ki je obenem bil prva slovenska gimnazija, ter kronal svoje delo s katoliškimi shodi, ki so ponesli idej0 verskega kulturnega preporoda med najširše sloje našega ljudstva. Zlasti je obrnil vladika svoj pogled na mladino da jo ohrani idealom krščanskega življenja. Tako dijaška kakor orlovska organizacija se imata njegovi krepki pod. pori največ zahvaliti; zacvetele so po vsej deželi Mariji, ne organizacije. Tako je delo verske poglobitve zajema-lo vse kroge in je slovenski narod prestal katastrofo svetovne vojne, ne da bi se omajal verski in nravstveni temelji njegove biti. Bistveno je s tem v zvezi delovanje Antona Bonaven« ture Jegliča na vseh poljih javnega življenja. Temeljna misel vseh njegovih poslanic, govorov, spisov in nastopov , je, da bodi javno življenje v isti meri prešinjeno krščanskih nravstvenih načel, kakor hočemo, da je po njih usmerjeno naše zasebno škofovanje. Za njegovega škof^ vanja se je dvignil naš kmetski stan po zadružništvu, ki se ne bi bilo moglo tako ukoreniniti in dvigniti, da ni bilo naše duhovščine; pod njegovo avktoritativno zaščito je nepozabni Krek pogumno vedel boj zoper voditelje politične in socialne reakcije v blagor malih in družabno zatiranih ; velik del zasluge, da je naše ljudstvo za javno življenje tako dozorelo in da so je veliki dogodki našli tako pripravljeno, ima škof Jeglič. Njegova energija se ni nikoli utrudila, njegov um snuje vedno nove načrte, njegovo srce je vedno pripravljeno pomagati, vneti srca za dobro, in njegova volja se ne ustraši* nobene zapreke. Letos se v prvi vrsti .vsled njegovega prizadevanja vrši peti katoliški shod, kojega naloga je. zavzeti stališče napram mnogobrojnim vprašanjem, ki so postala posebno pereča po svetovni vojni, in jih po smernicah krščanskega življenskega nazora rešiti. Tudi to bo za razvoj kulturnega življenja katoliškega slovenskega ljudstva v bodoče neprecenljivega pomena. Tako vidimo našega vladiko povsod, kjer se pripravlja kaj velikega, zasnuje kaj trajnega in vrši kaj plemenitega v duhu krščanstva in v prid slovenskega naroda. Kajti svojemu narodu pripada naš škof z vso svojo dušo. Na našem vladiki se vidi, kako je dejansko, živo, globoko kato-lištvo nerazdružljivo zvezano z narodnim delom, kakoršno mora ^iti: narodno delo.brez fraze, omejenosti in sovraštva. zato pa tembolj plodonosno in trajne vrednosti. Odlični delež, ki ga ima Anton Bonaventura Jeglič pri majniški deklaraciji, mu zasigura za vselej mesto med najbolj slo-večimi sinovi naše domovine, med vsemi onimi, ki so stali ob zibelki naše svobode. Marsikateri izmed njih je žal že legel v grob, našega škofa pa nam je Bog ohranil, da nam kaže pot v času, ki je poln težav, da nas bodri in nam daje zgled jeklene vztrajnosti, neskončne dobrote in bistrega duha. ki vse premaga. Zato se danes raduje vsa verna Slovenija, da je njen vladika dočakal petindvajsetletni^ svojega bogato blagoslovljenega škofovanja v polnem telesnem zdravju in mla-deniški svežosti duha. Tej radosti se pridružuje naš katoliški tisk. ki se ima visokemu jubilantu toliko zahvaliti. . Zato mu danes kličemo z vsem našim ljudstvom: Bog naj nam ohrani našega škofa še dolgo let! * * * Tudi mi Ameriški Katoliški Slovenci se radujemo ob teb' tako redkih slavnostnih dnevih s staro domovino, kjer nam ie tekla slovenska zibelka. Tudi Ameriška Slovenija enoglasno* pošilja svoje vroče če-stitke in voščila tja čez atlantiški ocean v Belo Ljubljano srebrnemu in zlatemu jubilantu prevz. slovenskemu apostolu kne-zoskofu Jegliču! Bodi večna slava njemu in njegovemu vnetemu delovanju za mili slovenski narod, s katerim si je stekel zasluge, ki bodo ostale za večne čase zapisane v zgodovini Slovenije in njenega naroda! Slava in na mnoga leta! jih hišah, da se naroče. Agiti-rajte zlasti za Edinost da postavimo ta katoliški list na dnevnik čimpreje mogoče. To bo pa mogoče, ako mu pridobivamo 'nove naročnike! Z Bogom! Leo Mladich, pot. zastopnik. -o-- Forest City, Pa. — Čas je, da se zopet kaj čuje iz naše naselbine v svet. Za dopisovanje smo bolj leni, to pa zato, ker naše roke bolj spretno sučejo kramp in lopato v premogorovu, kot pa pero po belem papirju. Pred zadnjo soboto je naš konštabler ali po naše redar Mr. John Zallar aretiral in dal pod ključ v okrajno jetnišnico An-thony-a Cerarja radi nespodobnega obnašanja in pretepavanja svoje žene. Cerar se bo moral zagovarjati pred sodiščem. ' Mr. in Mrs. Martin Gerchman in vsa družina iz bližnjega mesta Binghamtona so bili zadnji teden na obisku pri svojih sorodnikih pri Gerchmanovih. Mrs. Mildred Železnikar se je te dni vrnila iz Emergency bolnišnice, kjer je prestala težko1 in nevarno operacijo.; Vendar jo je srečno prestala in v kratkem bo popolnoma zdrava. Tu se je mudil vaš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich pred par tedni, ki je vspešno agitira! za vaše lepe liste. Mr. Mladich je mož na mestu, ki je vzoren katoliški agitator. Želim mu, da bi zanesel te lepe liste, ki se borijo za resnico in našo vero v vsako slovensko hišo v Ameriki. Slovenci po Ameriki podpirajte moža Mr. Mladicha, kamorkoli bo prišel za katoliški tisk. To delo ni lahko, zato p3 zasluži vsestranske naše pomoči pri tem delu. Glejmo pa tudi drugi da bomo pomagali listu Edinosti vse povsod, da postane. enkrat dnevnik, ki je nam krvavo potreben. Pozdravljam vse čitatelje! Poročevalec. Strašna nesreča Strašna nesreča se je zgodila v nedeljo zvečer v Barkovljah-Avtomobil je zavozil v tramvajski voz s tako silo, da so bife 3 osebe ubite. Sv. birma bo letos delil v Trstu poreško-p ulj ski škof dr. Trifon P* zolli. "EDINOST" U NEODREŠENE DOMOVINE. 4000 primorskih železničarjev na cesti. Glasom vladnega odloka bi moralo tržaško železniško ravnateljstvo odpustiti vse železničarje, ki se začasa vojne niso borili v italijanski armadi in so bili sprejeti v službo po 24. maju 1915. Takih železničarjev je do 4000 — sami domači Primorci. Da odvrnejo od sebe to katastrofo, so primorski železničarji poslali deputacijo k tržaškemu županu in senatorju dr. Pitaccu, ki je obljubil, da se za stvar zavzame z vso močjo. -o- Prefekt Pisenti nastopil službo. Dne 19. m. m. je prvi prefekt novoustanovljene furlanske pokrajine. odvetnik Pisenti, nastopil svoje službeno mesto. Ob tej priliki je naslovil na župane svoje province naslednjo okrožnico: "Poklican, da vodim našo veliko in slavno deželo, prevzemam svoje mesto z vdano sinovsko ljubeznijo. Ker je bila Furlani-ja po starih sporočilih vselej zgled italijanske čednosti, sem prepričan, da bo našlo moje delo, ki hoče uresničiti le voljo vlade, pomoč* sodelovanje in gorečo disciplino pri vseh občinah in y vsakem državljanu." -o- Trst zahteva univerzo. V zadnji seji tržaškega občinskega sveta je sprožil občinski svet, comm. Asquini že staro vprašanje tržaškega vseučilišča in pozval občinsko upravo, da si prizadeva za končno uresničenje tega načrta.Poleg sedanje trgovske visoke šole bi moralo bodoče vseučilišče nujnD obsegati tri oddelke: za pomorsko inženerstvo, za medicino, in sicer v prvi vrsti za pomorsko in tropično medicino in končnD za moderno filologijo s posebnim ozirom na podonavsko in balkansko zaledje in drugorDd-ne — slovanske in nemške — ž i vije v razširjeni Italiji. -o- Slovenski pouk. Goriški komisar dr. Nencetti je ukinil odlok prejšnjega začasnega komisarja dr. Pascolija, s katerim je prepovedal slovenski pouk na deželni — gluhonemni-ci. Poslej se bodo smeli ti nesrečniki zopet učiti v materinščini. — V "Giornale di Udine" je izšel članek s podpisom F. C., v katerem pravi člankar glede slovenskega pouka na ljudskih šolah: "Iz številnih rkzlogov vzgoje in pravičnosti je treba priznati, da se mora ljudskošol-ski pouk vršiti v materinskem jeziku." Vendar je treba istočasno — nadaljuje člankar — v interesu učenca samega poskrbeti, da si državni italijanski jezik že v ljudski šoli toliko osvoji, da bo mogel svoje nauke nadaljevati ozir. se ga posluževati povsod, kjer bo potrebno. Na to Slovenci radi pristajajo. -o- 1 Istrske vesti. Italijrmska vlada je odredila, da se izbrišejo v Istri vsi davčni dolgovi, iz let 1914. do 1918. Ta pomoč ne bo posebno velika, ker je bivša avstrijska oblast tudi med vojno strogo iztirjevala davke. Razen tega je italijanska vlada sklenila, da dovoli nekaterim istrskim občinam posojilo v skupnem znesku 17 milijonov lir. Tudi razna javna dela se nameravajo izvesti. Vsa ta pomoč Istri se pa izvrši v zvezi z odredbami, ki se bodo določile. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom \n prijateljem našega lista po državi Maryland, West Virginia in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, ogtese in sploh vse. kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in niu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškeera prepričanja Upr. Edinosti in Ave Maria. Smrtna kosa med koroškimi Slovenci. Zadnji čas smrt zelo kosi med koroškimi Slovenci. V Št. Jakobu je umrl mizarski mojster Janez Tarman, v Gradnicah pa veleposestnik Janez Rebernik, oba v najlepših letih. Rebernikovo domovanje pride sedaj v nemške roke. V Prosovičah pri Mariji na Žili je umrl 88-letni splošno spoštovani gospodar Janez Otovic. V Gorjah je umrla U-gledna gospodinja Primožinja, v Št. Rupertu pri Celovcu pa trgovčeva žena Nanij Majhin. Vsem skupaj večni mir in pokoj! -o- NAŠE JEDI DANES IN PRED TRISTO LETI. Tekom zadnjih dvesto, tristo let so se v Evropi udomačile razne prej neznane vrste hrane in opojnih pijač ali zelišč. Kava, katere prvotna domovina je Afrika okrog Abesinije, se je uživala najpreje v Avstraliji, kamor so jo zanesli v 12. in 13. stoletju. V 16. stoletju so jo že uživali v Carigradu, v ostali Evropi pa šele pozgeje. L. 1652. se je odprla v Londonu prva kavarna na Angleškem, kava pa je bila ljudem tako všeč, da je nastalo v prihodnjih letih prav mnogo kavarn, ki so postale shajališče izobraženega sveta. Malo pozneje so se začele ot-varjati kavarne v Franciji, prva v Marseillu 1. 1671., druga v Parizu 1. 1672. V Parizu je bilo v par letih že tristo kavarn, kjer so bili časopisi na razpolago, kjer se je svet razgovarjal o vsem mogočem ; — kaditi pa v kavarnah niso smeli. V Nemčiji je nastala prva kavarna v Hamburgu 1. 1680., v Avstriji pa kakor znano 1. 1683., po turškem porazu pred Dunajem, ker so z uplenjeno kavo odprli prve dunajske kavarne. Kava se je v Evropi ljudstvu silno priljubila; sicer so romale za nakup velikanske vsote denarja v inozemstvo, toda povzročila je tudi dobre posledice, kajti ponehalo je čezmerno vživanje vina in piva, ki je bilo dotlej v navadi, in sicer ob vseh dnevnih urah. Čaj so spočetka rabili v Evropi samo kot zdravilo, uvažati so ga začeli Portugalci in Holandci. V večji meri se je začel konsu-mirati šele koncem 18. stoletja, najprej v Angliji in Škotski. Čokolado so pripeljali Španci iz Meksike, kjer so jo domačini uživali kot pijačo, prirejeno iz kakaovih zrn, pomešano s pšeni-čno moko in vanilijo, imenujoč to pijačo "čokolatl". V 17. stoletju se je naglo vdomačila med premožnimi sloji pri romarskih narodih, zlasti med Italijani, kjer je postala takorekoč narodna pijača. V Franciji so jo prodajali po kavarnah, v Angliji pa so nastale posebne čokoladarne, ki so bile najluksurijozneje opremljene in kjer so se zbirali gizdalini in njihove prijateljice. Tobak so uvažali Portugalci iz Brazilije v Francijo in Italijo, kjer pa so ga spočetka rabili le kot zdravilo. V Angliji pa se je udomačil že po letu 1585., ter je postal v 17. stoletju strastno priljubljen. Vsi sloji prebivalstva so kadili z nenavadno strastjo. Kadile so tudi -dame, in sicer iz lončenih pip; v gledališču je bilo n. pr. običajno, da so dame v odmorih kadile prav tako, kakor gospodje. Ali pa po pojedinah so si tudi dame nažgale svoje pipe. Matere so celo dajale otrokom pipe s tobakom s seboj v šolo; tudi otroci so torej kadili kakor odrasli. V Ita-Jiji in Franciji se je tobak vdo-mačil nekoliko pozneje, v teh dveh, deželah so kadili le preprosti ljudje; "boljši krogi" so tobak njuhali. Pod francoskim vplivom se je nato vpeljalo nju-hanje tudi v Angliji v boljši družbi in potem tudi po ostalih deželah. Povratek k pušenju je šele stvar novejše dobe. Krompir se je razširil najprej v Angliji, toda le prav polagoma. Ljudem, posebno pa kmet-skemu prebivalstvu je veljal kot brezbožna jed. kot hudičevo zelišče; splošno je obstojal predsodek proti njemu, dasi so ga priporočali učenjaki in vlade in je bil često na kraljevskih pojedinah nalašč na programu. Šele v 18. stoletju se je začel splošno pridelovati in vživati. Koruza se je vdomačila mnogo hitreje nego krompir, ker je bila bolj podobna dotlej običajnim sadežem in žitu. Najpreje se je vdomačila v južno-evrop-skih deželah ter je dobila na Nemškem kakor tudi pri nas ime "turška pšenica", "turščica." Na jugu so začeli gojiti tudi pomarančo, ki je istotako rodom iz Amerike. Če primerjamo današnjo našo običajno hrano, vidimo, da se je jedilni list tekom zadnjih tristo let prav močno izpremenil. Človek iz Trubarjeve dobe bi danes debelo gledal, ako bi ga posadili za našo mizo. POTNIŠKI ODDELEK BANČNEGA ZAVODA EMILA KISS-A 133 SECOND AYE., NEW YORK, CITY Najboljša prilika za direktno potovanje v domovino v 12 dneh preko Dubrovnika v Trst s parniki Junija 30. PRES. WILSON, cena........$102.50 Junija 30. TUSCANIA, cena ............$105.00 in vojni davek $5.00. Kadar narferavate potovati, mi takoj naznanite in jaz vam preskrbim prostor. Dopremljam rojake iz starega kraja. Pošiljam denar V Stari kraj. POTNIŠKI ODDELEK BANČNEGA ZAVODA EMILA KISS-A 133 SECOND AVE., NEW YORK, CITY s s Izredna Ponudba Za Mesec Junij S KNJIG ZA DOLAR. 1 Na negotovih potih, zanimiva povest, izdala Zveza kat. Slov..........................35 2 Učitelj v boju proti alkoholizmu, poučna knjižica.................................. .45 3 Spolnuj zapovedi, spisal Rev. F. Bernik. Knjiga vsebuje 470 strani, veliko dobrih nasvetov in lepih misli .......................50 4 Kako si ohranimo ljubo zdravje, izdala Dr. sv. Mohorja, prepotrebna knjižica za mlade in stare ................................25 5 Koledar Dr. sv. Mohorja 1921 ...........20 Skupaj:-................$1-75 Ako naročite vse te knjige skupaj, jih dobite za en dolar. Imamo jih samo omejeno število, zato nikar ne odlašajte z naročbo. KNJIGARNA EDINOST S + t S IMENIK KNJIG KI SK DOBK V ZALOGI K N JIG ARNE E DINOST 1849 West 22nd Street Chicago. HL MOLIT VENIKL KEfA POPOLNA - ?„USASPOKORNA .zmzz KeJnpDeYSQVNE TomS: MOJ TOVAHJS , - NEBEŠKA Hran* I. in II. zv. . |126. Ubhajilne molitve, broš..... olfgSg - SV. KRIŽEV POT SV. ROŽNI YRNF.fi - SMARNICE. Volčič --- SMARNICE. L. Skufč* .05 .se 1.00 1.00 1.00 .45 1.00 2.60 .05 -35 .35 .85 1.25 1.00 .95 .95 .95 «25 Sedemnedeljska pobožnost na čast Marije 7 žal................ ANGLEŠKI MOLITVENIM. KEY OF HAEVEN. molitvenik pripra-5? vstko«" priročne oblike v raz-h vezavmb, cena _od 60c. do_ THE CHILD'S PRAYER-BOOK mofe Y®^ " otroke, cena _ od25c. do_ THE DEVOUT CHILD, mali molitvi iuk za otroke ____ ™L YOUNG MAN'S GUIDE, molit-venik za mladeniče THE YOUNG GIRL'S GUIDE, molit- vernk za dekleta _ VISIT TO THE MOST HOLY SA- 2.00 1.50 — .1« KRŠČANSKO NARAVOSLOVJE . __ NARODNO GOSPODARSKI eseji — NASA DRŽAVA _ NASA POTA. I. in II. vz. oba _ OBČINSKO POSREDNIŠTVO . _ OSNUTEK — Slov. nar. gospodarstvo OSMERO BLAGROV. nauk za srečno življenje, vezan ____ O SV. CIRILU IN METODU _ PETER BARBARIC . —__ PLES . PODOBE IZ MISIJONSKIH deiel _ POGLED V NOVI SVET PRILIKE P. BONA VENTURA SLOVENSKI ŽUPANI . Več luči, dva zvezka .... 3VETA RUSIJA ___ VOJSKA IN MIR VZORI IN BOJI. Joie Debevc, trdo ves. . . ____ ZGODOVINA BREŽIŠKE iupnije _ ZMISEL SMRTI . _ .75 .35 .75 .40 .75 .45 1.00 .50 .95 .25 .30 .05 .35 .25 .2» .45 .45 2.00 .95 .75 PTIČKI BREZ GNEZDA _ RAZLIČNO BLAGO. Sio^T KIB1CEV SIN _ SISTO E SESTO •75 1.50 2.00 t—— - sa- CRAMENT, molitve za vsak dan v me-mcu. pripraven za vsakega kristjana - 1.50 Poleg navedenih, sprejemamo naročila am vse angleike molitvenike, ki jih je mogoče dobiti pri večjih knjigo-tršnlcmh. » POUČNE KNJIGE. Domači zdravnik ........ Domači živinozdravnik........20 Nauk o čebelarstvu............50 Pevska šola.................. 1.25 Pregledna karta S. H. S..... BESEDNJAK, angleeko-slovenski. Dr. I F. J. Kern __j. DOMAČE IN TUJE ŽIVALI V PO- DObah . . ______ DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, pouk » za dobavo državljanskega papirja DRUŠTVENI GOVORNIK . __ GOSPODARSKI NAUKI _ GOSPODINJSTVO . SLOVENSKE LEGEND F. . SORODSTVO, povest SOSEDOV SIN. Sin kmečkega cesarja Med dvema stoloma. J. Jurčič 5. zv STEZOSLEDEC . . __~ SVETLOBA IN SENCA, nov«^ TARAS BULJBA, povZt ^ TRENOTKI ODDIHA . troje angeljskih ftEžKNj — VALERIJA, ali zmagoslavni izhod iz katakomb . . ...____ ■ VILJEM HAUFFOVE pravljico _ V TUJIH SLUŽBAH, povest - ZABAVNI SPISI Josip Pagliaruzzi KniAn • « —_ ZBIRKA NARODNIH pripovedk ZLATA VAS - ZNAMENJE ŠTIRIH _ ZLOČIN V SARAJEVU _ AVB MARIA, letnik ltI7., 191», .45 1.25 .25 .30 .50 .45 .95 .3» -45 .7s .40 M 1.00 .45 •IS .75 .25 .45 Ji At 25 I 5.00 HRVATSKI MOLIT VENIKL VRTEC GOSPODNJI. vezan v usnje —$ 1.00 RAJSKI CVJETOVI. vezan v usnje — 1.00 UTJEHA STAROSTI __1.25 SLAVA BOGU. črna koččena vezava 2.00 SLAVA BOGU, vatirano usnje __1.75 PUT V NEBO__ od $1.75 do __2.00 ZVONCEC, navadna vezava __1.00 ZVONCEC. vatirano usnje __1.50 ZVONCEC. črna ko* č ena vezava ® e ♦----i 1la/awoh1 ZVONCEC. vatirano usnje z okraAavo_ 1.75 VEROUKA . . ____ POSTNO IZRAZOSLOVJE NABOŽNE KNJIGE: ---------^^uvjt . MLADENIČEM, prevz. ikof Jeglič _ NASVETI ZA HISO IN DOM _ NEMŠČINA BREZ UČITELJA _ OSNOVA PRAVILA ZA ZDRAV-JE MALARIJE OBČINSKI RED __ PERUTNINAR . ____ .DROBNI NAČRTI ZA POUČEVANJE DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE. Urban Nežmah, trdo vex. _ | 1.00 JEDRO KATOLIŠKEGA NAUKA, trdo vez. KRALJESTVO BOŽJE NA ZEMLJI_ KRISTUSOVO TRPLJENJE _ KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT I. in II. del a 75c. __ MOLIMO, ali najpotrebnejši nauk _ MESIJA . . _______ NA NOGE V SVETI BOJ _ NEBEŠKA KRONA. NEVESTA KRISTUSOVA _ OD BLAGOSLOVIL . _ O SV. CIRILU IN METODU PAMET IN VERA_____ PASTIRSKI LISTI .95 .45 .45 1.50 .15 .35 .35 .45 .50 .75 .35 .45 .25 .35 2.00 1.50 RED ZA LJUDI živeče med svetom _ SLOV. GOFFINE. kratka zgodovina cerkvenega leta trd. ve«. ___ SLOV. GOFFINE kratka zgodovina cerkvenega leta meh. vez.___ Spolnuj zapovedi, dve knjigi a 5°c......................... i.oo SV. EVANGELIJ IN DEJANJE APOSTOLOV . . __ i.BO SV. VTNCENCIJ, trdo vez. _ .75 TEMELJI KRSCANSTVA .50 GRSKO-SLOVENSKI slovar. A. Dokler trd. vez. . _______ HIGIJENA NA KMETIH KAKO SI OHRANIMO ljubo zdravje KATEHEZE ZA PRVENCE KNJIGA URADNIH VLOV _ KNJIGOVODSTVO . . -___ZZIII1 KRATKA KATEHETIKA _ KUBIČNA RACUNICA POUK ZAROCENCEM in zakonskim-PRAKTIČNI (hitri računar. vez. v slov. ali angleškem jeziku PRAVILA ZA OLIKO __ PRAVOSLOVJE . . __ RABOJEMNO PRAVO . __ REJA DOMAČIH ZAJCEV _ ROČNI SPISOVNIK . . ___ SLOVARČEK k Ovidijevim Doki. . pesmim. SLOVENSKE besede v slovenščini _ SLOVENSKI PRAVOPIS __ Sadno vino ali sadjevec...... UČITELJ v boju proti alkoholizmu UMNA ŽIVINOREJA . . ZAZNAMEK OKRAJŠAV korečpon- denčnih pisem ____ ZDRAVILNA ZELIŠČA __ ŽENINOM IN NEVESTAM _. KNJIGE ZA MLADINO. Orlic, št. i do 7, posamezna št. po ........................ ANGELJCEK, otrokom prijatelj, vod-mk in učitelj BOB ZA MLADINO ZOB UORE . UMETNOST V BOGOČASTNI sluibi- 1.00 VODNIK MARIJANSKI . _ .75 1.00 ,5 I NE POZABITE! g- -.- n Da ako želite sedaj kupiti si lastni dom, da se obrnite na mene, ker ravno sedaj imam na pro-Sj' daj zidanih in lesenih hiš, vsakovrstne veliko-sti okoli slovenske naselbine, kakor tudi po celi Chicagi. — Zunaj Chicage na Archer Ave. imam naprodaj 2 zidane hiše z več lotami, hiše so opremili ljene z električno razsvetljavo in kopalnicami. w Obrnite se na: y &|t tf* MARTIN LAURICH ~ 1900 West 22nd Place. Phone: Canal 5777. ' ' ' - ~ ' _"EDINOST* "Ampak —- kaj si delal v Carigradu, ti — poslanik? Mislil sem, da si že samemu sultanu zlezel v brado." Jakob je pomolil svojo neznatno prtljago Diogenu pod nos: "Vse moje bogastvo." "Velespoštovani poslaniče — poznamo se! Svoj rop si pustil pač še na kolodvoru! Hudobnež! Odkod pa danes?" "Iz Genove. In ti? Kaj počneš tukaj?" "Ubijam črno žalost. Včeraj so me obraii. Za pet tisoč frankov na en mahljaj." "Ni mogoče! Te še vedn0 ni zapustila tvoja stara strast? "Mislil sem, da si se vendar že odpovedal temu poklicu." "Ko rile položijo v grob, prijatelj, ko me položijo v grob . . . Pa saj prideš v Petit-klub? Igrajo visoko! Sinoči je Panovski, tista papiga, potegnil 2000 luizov." "Panovski je tukaj ? Rad bi ga videl! Toda jutri že odidem ..." "Jutri? Kam pa, dragi?" "V Madrid." "V Madrid? Polaina! Da ti dajo pokusit kroglo!" "Človek! Prijatelj! Tako daleč je že prišlo . . .?" "Odkod pa si prišel, ti — poslaniče?! Ali nisi bral najnovejših poročil? Danes zjutraj je zbežal don Amadeo v Lizbono, češ, imejte se kakor hočete! In sedajle pometata Figuerillas in don Emilio, tista papiga, s topovi po madridskih ulicah, da na spodoben način uvedeta ljudovlado . . . Spravili te bodo s poti, prijatelj, s poti . - ." Jakob se je prestrašil te novice. Zgrabil ie Diogena za roko in je kriknil s spremenjenim glasom, kot bi bil nenadni politični preobrat zanj silno važen: "Kaj praviš? Saj to ni mogoče!" "Polaina, pojdi in povem ti vse, kar vem! Včeraj je tisti Lah poslal eortesom odpoved, uro pozneje so jo sprejeli. Danes ob šestih se je peljal v Lizbono, in sedajle gori Madrid na vseh štirih koncih. Več ko dvajset brzojavov je prišlo v Grand-hotel — vse naroča stanovanja." Tako je pripovedoval Diogen ves razvnet in stopal po stopnicah na teraso. Mislil bi kdo, da je v aristokratskem salonu prestolnice. Od vseh strani s0 donele kastiljske besede in živahni kriki, značilni za Spanca, kadar se razvname. V večjih in manjših gručah so stali, sedeli in se pogovarjali grand i, senore iz plemstva, aristokratski mladiči, politiki iz stranke Izabele II. in drugi ljudje, kakršnih se nikjer ne manjka, ki nimajo nobenega pravega imena, pa so povsod navzoči. Razpravljali so o najnovejših vesteh iz Španije in ugibali o bodočnosti, kakor je vsakemu dala domišljija in so narekovale osebne želje. Eni so že videli kralja Alfonza na ostavljenem prestolu, drugi so sodili, da bo ljudovlada našla rodovitna tla v ljudstvu, veliko se jih je pa balo, da karlisti zasedejo Madrid in zapuščeno kraljevo palačo ter se polaste krone. Širite list "EDINOST"! SO. CHICAGO '&iamcnd JŠtantl" ■m f . #-rj "^uimcnct • Slovencem, v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi 2a dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-Ije. Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo! Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obiski "SVOJI K SVOJIM!" ANTON BAKŠE SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue. I * i * * * * * * % DOM ACE P1Y0! Izšla je Si naredite 'ahkn po do $100.00 po $2.00. — Od $100.00 naprej po 2 centa od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. Trgovina z železnino in pohištvom Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha. Za vse slučaje se obrnite na: JOSEPH SLOGAR Trgovec z železnino in pohištvom, ELY, MINN. —s—4 List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da i bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna t Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. .Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim drustvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. 'Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko tlel 0» Najsi bo ie tako tnalo ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1*4« VV. 2-Jt.H Street Chicaeo. IH. P*>or»r: Canal oooft iMi