I LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko ln sa celo leto $ arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-DolarJer. Dirección y Administración: GR AL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 15 DE FEBRERO (FEBRUARJA) DE 1941 Núm. (štev.) 4 POSAMEZEN IZVOD; 10 ctvs. Sedanja vojna in naša narodna manjšina v Italiji Buenosaireški dnevniki so objavili preteklo soboto naslednjo vest severnoameriškega lista “The New York Times”: V zvezi z informacijami 0 repatrijaciji kolonistov iz Abesinije smo izvedeli, da so se zastopniki jugoslovanske narodne manjšine v Italiji obrnili na britanske oblasti z opozorilom, da so Italijani poslali kot koloniste v Etijopijo mnoge nezadovoljne Slovence in Hrvate iz ta-kozvane Julijske krajine. Zastopniki jugoslovanske narodne manjšine prosijo, naj Angleži vpoštevajo, da so ti ljudje italijanski državljani proti svoji volji in da so tudi italijanske oblasti zmerom postopale z njimi povsem drugače nego z Italijani po rojstvu. Obenem opozarjajo na važnost Julijske krajine za slučaj, da bi Nemci napadli Jugoslavijo iz severne Italije, in izražajo upanje, da bodo Angleži smatrali tamošnje Jugoslovane za sovražnike osovine, t. j. za sovražnike fašizma in nacionalnega socializma. * Našim čitateljem, ki so v svoji ogromni večini doma s Primorskega in so dogodke skoro dobesedno na lastni koži doživeli, ni treba razlagati, kako so Italijani, potem ko se je Avstro-Ogrska leta 1918 že bila zrušila, proti volji prebivalstva in po krivici zasedli slovenske in hrvaške kraje. Načelo samoodločevanja narodov za naše ljudi na Primorskem ni prišlo v poštev samo zato, ker so zavezniki hoteli izpolniti obljube, ki so jih bili prenagljeno dali Italiji tedaj, ko so zmotno računali, da jim bo mogla koristiti v .boju proti Av-stro-Ogrski in Nemčiji, čeprav se pričakovanja zaveznikov niso uresničila, marveč je bila italijanska vojska tepena na bojišču tako, da so ji zavezniki morali celo poslati pomoč, je zvita italijanska diplomacija znala iz poraza iztisniti dobiček za Italijo na račun našega naroda. 600.000 Slovencev in Hrvatov je krivična rapalska pogodba prisodila Italiji. Mnogi, ki so takrat mislili, da je bila najbrž tudi ta žrtev nujno potrebna za ustanovitev Jugoslavije, so se tolažili z obljubami, ki so jih v letakih in brošurah delali Italijani,! ko so z veliko previdnostjo in z beli- j mi zastavami začeli vdirati na Goriško, Tržaško in Notranjsko do Postojne in še črez. Italijani so zagotavljali, da so prijatelji jugoslovanskega prebivalstva, da mu prinašajo rešitev izpod tujega jarma, več narodnih šol, nego jih je dovoljevala Avstrija, ter podobno enakopravnost in kulturno ter gospodarsko svobodo. Take obljube so ponavljali tudi vojaški guverner Trsta in Gorice, vodilni državniki v rimskem parlamentu in celo italijanski kralj v kronskem govoru. Vse te obljube so bile prazne. Naši ljudje so kmalu spoznali, da so prišli samo iz enega jarma v drugi jarem, ki je postajal iz leta v leto hujši. Z nastojom fašizma se je v slovenskih in hrvaških krajih začelo kruto preganjanje že tedaj, ko so v Rimu še sedele liberalne vlade, pod fašističnim režimom pa so Slovenci in Hrvati zgubili vse svoje šole, vsa svoja društva in celo pravico, da smejo nositi priimke svojih očetov, poslušati božjo besedo v svojem jeziku in častiti spomin svojih mrtvih s slovenskimi in hrvaškimi napisi na grobovih. Slovenska in hrvaška inteligenca je bila izgnana, pozaprta ali internirana, naša beseda se ni smela več tiskati. Fašistični tribunal je vihtel svoj bič nad našo narodno manjšino in njegove puške so se Angleži zasedli Bengazi in prodirajo proti Tripolis GRAZIANIJU SE NI POSREČILO ORGANIZIRATI OBRAMBE PRI BENGAZIJU — TUDI V ERITREJI PRODIRAJO BRITANSKE ČETE IN PRIPRAVLJAJO NAPAD NA ŠEREN — ANGLEŠKA MORNARICA BOMBARDIRALA GENOVO — NEMCI PRIPRAVLJAJO ZASEDBO BOLGARIJE? — LONDON PREKINIL DIPLOMATSKE STIKE Z BUKAREŠTOM — POGA JANJA MED PETAINOM IN LA- ( VALOM SO SE IZJALOVILA V zadnjem poročilu smo predvidevali — seveda ne iz lastne modrosti, marveč le po domnevah poročevalcev velikih obveščevalnih uradov — da bo Graziani poskusil vse, da zadrži naval britanskih čet pred Ben-gazijem, važnim libijskim pristaniščem, ki šteje približno 60.000 prebivalcev. Važnost Bengazija kot angleškega oporišča za nadaljnje prodiranje proti Tripolisu, je na vsak način opravičevala to domnevo. Predvidevanja pa se niso izpolnila, marveč so Italijani prepustili to mesto Angležem skoro brez boja. Mnogo tisočev italijanskih vojakov je bilo spet zajetih in med ujetniki je tudi nekaj generalov z Bergonzoli-jein vred, katerenra se je bilo posrečilo v zadnjem hipu pobegniti iz Bardie. Zasedba Bengazija kaže, da je Grazianijeva vojska že močno dezorganizirana in ne bo mogla preprečiti okupacije cele Libije, če se Angleži odločijo za popolno zasedbo te italijanske kolonije, v katero prodirajo z juga tudi pristaši francoskega generala De Gaullea. Britanske motorizirane čete se sedaj bližajo Tripolisu, glavnem mestu Libije, pa tudi v Abesiniji prodirajo in v Eritreji, kjer se sedaj pripravljajo na napad proti Šerenu. Če se jim posreči zavzeti to mesto in Asmaro, bodo iz Abesinije umikajočim se Italijanom zaprli pot ter jih s tem spravili v zelo hude škripce. Položaj Italijanov se ni nič izboljšal niti v Albaniji, kjer se je Grkom posrečilo odbiti napade italijanskih čet, katere si je novi italijanski vojskovodja Cavallero prizadeval te- sprožile proti Gortanu in v Bazovici. Tako postopanje z našo narodno manjšino ni moglo biti brez posledic za odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Ti odnošaji so bili slabi in možnost izboljšanja se je pokazala šele, ko je grof Ciano sklenil z g. Stoja-dinovičem znani beograjski pakt in dal zagotovilo, da bodo italijanske oblasti spremenile svoje postopanje s Slovenci in Hrvati v Julijski krajini. Res je izgledalo, da bodo Italijani spremenili svojo manjšinsko politiko, vendar pa se tudi takrat obljube niso dolgo držale in pričakovanja se niso izpolnila. Mnogo Slovencev in Hrvatov je danes spet v italijanskih ječah in v konfinacijskih taborih, mnoge so poslali, kakor citatno v gornjem poročilu, kot “koloniste” v nezdravo Abesinijo, našemu goriškemu pisatelju Francetu Bevku so fašistične oblasti izbile iž rok pero ter mu dale zidarsko žlico... Nekje pri Tarantu gradi utrdbe. * Nič ne vemo, koliko gorja bo morala še prestati naša narodna manjšina v Italiji preden bo sedanje vojne konec. Trdno smo pa prepričani, da bo konec sedanje vojne pomenil tudi konec nasilja in da bodo tudi za naše primorske rojake zasijali tedaj boljši dnevi, ki so si jih zaslužili s svojim trpljenjem. Zastopniki teh naših rojakov so dvignili svoj glas in povedali svetu, da so primorski Slovenci in Hrvati proti nasilju, ker jih je nasilje teplo, da so proti fašizmu, ki jih je davil in jih še davi, in da so za svobodo, po kateri hrepenijo, in za pravico, katere so žejni. kom zadnjih deset dni spraviti v I ofenzivo. Ob obali so Grki prodrli j tako, da jih od Val one loči samo še razdalja 10 kilometrov. Grkom se mudi dobiti to pristanišče čimprej v roke, ker se boje, da bodo kmalu rabili čete tudi na bolgarski meji. Italijane je zadel te dni še drug hud udarec. Angleška vojna mornarica je priplula pred največje pristanišče Italije, Genovo, ter jo dober čas obsctreljevala, medtem ko so letala z britanskega letalonosca spuščala svoje bombe na pristaniške naprave, tovarne in druge važne objekte. Italijani je ta napad tako presenetil, da so obrežne baterije šele petnajst minut po začetku bombardiranja odgovorile in so mogle angleške ladje po opravljenem delu brez posebnih skrbi odpluti proti Gibraltarju, kamor so tudi srečno dospele. Ta drzni napad angleške vojne mornarice, izvršen takorekoč v notranjih italijanskih vodah, je izzval največje presenečenje po vsem svetu. Fašistični novinarji skušajo prepričati svet, da Angleži niso zadeli niti enega vojaškega objekta in se zgražajo nad “barbarskim napadom” na civilno prebivalstvo. Pri , tem pozabljajo, kako so še pred ne- ! davnim hvalili svoje letalce, ki so ! skupaj z nemškimi bombarderji spu ščali svoje bombe na Londončane. ške vojaške postojanke na Romunskem in posebno še romunske petrolejske vrelce, kakor so že bombardirali nemška vojna oporišča na Francoskem. Tudi Bolgare so Angleži opozorili, da si pridržujejo pravico napasti prometne zveze in vojaške objekte v Bolgariji, če bo bolgarska vlada dovolila nemški vojski prehod. Sam ministrski predsednik Churchill, ki je imel v nedeljo velik govor, je smatral za potrebno nasloviti na Bolgarijo še posebno opozorilo. Sva-rij jih je, naj nikar ne ponove napake, ki so jo storili v zadnji svetovni vojni, ko se niso dali od Angležev prepričati, da bo Nemčija izgubila vojno. Zagotovil jim je, da bo Nemčija tudi v tej vojni poražena in da bo Bolgarija spet prišla v nesrečo, če bo stopila na nemško stran. Vse kaže, da se nad Balkanom zbirajo črni oblaki, čeprav nekateri ne izključujejo možnosti, da Nemci samo manevrirajo z namenom, da preslepijo svoje nasprotnike in da bodo sprožili udarec kje drugje. Franco na popotovanju General Franco se je sestal s Petainom, vodjo francoske države, in pozneje z Mussolinijem. O čem so razpravljali na teh konferencah, ni znano. Širijo se spet najrazličnejša ugibanja in medtem ko nekateri mislijo, da se med Vichyjem in Rimom vrše pogajanja za sklenitev miru, zagotavljajo drugi, da si totalitarne države spet prizadevajo privleči Španijo v yojno in z njeno pomočjo zapreti Gibraltar. Pétain se je končno, kakor izgle-da, popolnoma rešil Lavala. Pogajanja, ki so se vršila za Lavalov povratek v vlado, so se izjalovila zaradi prevelikih zahtev nemškega zaupnika in so slednjič tudi Nemci pristali na to, da postane admiral Dar-lan podpredsednik Petainovega kabineta, minister zunanjih zadev in obenem tudi naslednik državnega šefa za slučaj njegove smrti. Kaj se godi v Italiji Kakor je znano, so italijanski listi z ogorčenjem zanikali vesti o neredih, ki so se po angleških in severnoameriških poročilih dogodili v M i-lanu, Turinu, v Veroni in drugod. Fašistične organizacije so dobile nalog, da te vesti prevpijejo z manifestacijami vdanosti načelniku vlade. Nekaj pa je le moralo biti resnice v onih vesteh. Italijanska vlada je namreč prepovedala vsem zastopnikom tujih držav, t. j. vsem poslanikom, ministrom in drugim diplomatom v Rimu, zapuščati glavno mesto Italije brez predhodnega dovoljenja ministrstva za zunanje zadeve. Če se italijanska vlada tako boji, da bi mogli tuji diplomatje izvohati kakšne za fašistični režim ne-všečne zadeve, je pač upravičeno mnenje, da se tam kaj nevšečnega — seveda za fašistični režim nevšečnega — dogaja. Churchillov govor Kaj se pripravlja na Balkanu? Spet se širijo glede Balkana vznemirljive vesti. Nemci so 'zbrali na Romunskem vojsko, ki šteje baje 500.000' mož, in se pripravljajo, da skozi Bolgarijo vdrejo do grške meje in napadejo grško vojsko v boku. Za zasedbo Bolgarije so baje že vse uredili. V zadnjih tednih je prišlo v deželo več tisoč nemških “turistov” in vesti, ki so verjetne, zagotavljajo, da so že vsa bolgarska letališča pod nadzorstvom Nemcev. Ker je Romunska postala nekakšna nemška vojašnica, so Angleži prekinili z vlado v Bukareštu diplo-matične stike. Ni izključeno, da bodo kmalu začeli obstreljevati nem- Preteklo nedeljo je imel angleški ministrski predsednik Churchill važen govor v radiu. Povedal je, uvodoma, da je Velika Britanija reagirala proti sovražniku prav tedaj, ko se je zdelo, da bo nemška vojska vse pomendrala, in reagirala tako, da se Hitler ni upal sprožiti napad na angleške otoke. Po hudih porazih, ki jih je nemško vojno letalstvo doživelo v avgustu in septembru nad Rokavskim prelivom, so Nemci začeli bombardirati angleška mesta ponoči, misleč, da bodo s tem strli angleški odpor. Tekom, vse dolge zime so Nemci mogli vreči na aingleska mesta po tri in tudi štiri tone bomb za vsako tono, ki so jo Angleži mogli vrniti. Vlada si prizadeva na vso moč, da čimprej doseže v zraku enako moč, kakor jo imajo Nemci. Mussolini, ki je mislil, da bo brez žrtev mogel dobiti od Francije lepe kose zemlje, je doživel v zadnjih mesecih huda razočaranja; v Albaniji ga tepe grški bič, v Afriki pa podi njegove čete general Wawel. Položaj Angležev v Egiptu je bil po francoski kapitulaciji zelo resen in je zato vlada poskrbela, da je angleška vojska v severni Afriki dobila potrebna ojačenja. Uspeh teh ukrepov se je brž pokazal in italijanski narod mora sedaj nositi posledice dejstva, da se je pustil zapeljati po Mussoliniju. Italijanske postojanke padajo tudi v Abesiniji, v Eritreji in v Somaliji. Božji mlini meljejo počasi, ampak meljejo prav na drobno, je dejal Churchill, dokazujoč, da so sedaj Italijani prišli med mlinske kamne. Kar se Nemcev tiče, je jasno, da se pripravljajo. Absorbirali so Madžarsko, povzročili na Romunskem strahovito klanje in prodrli do Črnega morja. Hitler prede svoje mreže tudi že na Bolgarskem in nemško osebje je zasedlo že vsa bolgarska letališča. Ko bi balkanski narodi složno nastopili, pri čemer bi mogli računati na angleško in turško pomoč, bi Nemci potrebovali mnogo mesecev preden bi se jim posrečilo prodreti do Črnega morja. In tekom teh mesecev bi se bilo lahko marsikaj zgodilo. če pa se bodo balkanske države pustile razkosati posamič, jih bo zadela ista usoda kakor Holandsko, Dansko in Belgijo. Največja težava, s katero se morajo boriti Angleži je v tem, da je balkanske države hudo težko prepričati, da bo končno le zmagala Velika Britanija. O tej končni zmagi nimajo Angleži najmanjšega dvoma in tem manj sedaj, ko jih je zagotovljena pomoč Združenih držav. Svoj sijajni govor, ki smo ga mi mogli tu prinesti le v kratkem izvlečku, je Churchill zaključil s sledečimi besedami, naslovljenimi na Združene države, katere je prosil, naj imajo zaupanje v Veliko Britanijo: “Dajte nam orodje, zakaj delo bomo opravili sami!” Naša ladja zadela na skalo Na grebenasto steno je blizu Budve zadela ladja “Srebreno”. Sprva so mislili, da pošodba na ladji ni velika in da bodo reševalna dela trajala le nekaj dni. Ko so pa hoteli ladjo potegniti na globlje morje, se je pokazalo, cla bodo nujno potrebni posebni zračni tanki, katerih pa pri nas nimamo, pač pa podjetje Trip-kovič iz Trsta, ki je te priprave uspešno uporabilo že tedaj, ko so dvignili potopljeni rušilec “Ljubljano” pri Šibeniku. Zaradi vojnih časov pa bo težko dobiti iz Trsta vse priprave. Zanimivo je, da je na istem mestu leta 1915 nasedla in se potopila avstrijska vojna ladja “Musar”, na kateri se je peljal admiral Hus. Vsa reševalna dela niso hasnila in končno so ladjo prepustili usodi. Oškodovanci na Suša-ko zahtevajo odškodnino Okrog 1500 oškodovancev se je oblastem prijavilo na Sušaku z zahtevo, da se jim izposluje odškodnina od države, katere letala so bila po pomoti bombardirala Sušak pred nekaj tedni. Posebna komisija je pregledala del teh prijav, od katerih se mnoge nanašajo na škodo, ki jo je eksplozija bombe povzročila ne samo v poslopjih, temveč tudi v hišnih opravah posameznih stanovalcev v hišah, v katerih neposredno bližino sta bombi padli. Vsega skupaj bo škode za okrog 4 milijone dinarjev. Strokovna komisija, ki preiskuje poreklo bomb, še ni izdala svojega uradnega poročila, vendar pa pričakujejo, da se bo to kmalu zgodilo. t NEMIRNO OZRAČJE Po vsej Argentini vladajo zadnje čase nevzdržne razmere. Na vseh koncih in krajih podajajo ostavke javni funkcionarji. Od več organizacij je državni predsednik dr. Ortiz prejel peticije, da naj zopet prevzame državne posle v svoje roke, da reši deželo popolnega nereda. V parlamentu vlada, ali pa bo zavladala prava anarhija, ker so radikali izjavili, da ne bodo glasovali za noben predlog, niti se ne bodo udeležili zasedanja, če se prej ne odobri intervencijo v Mendozi in Santa Fe. Sklenili so tudi, da bodo po sedanji razpravi zapustili Argentino, da jih ne bi mogli s silo privesti v zbornico. Vse to je dalo dr. Ortizu povod, da je izdal na narod manifest, v katerem pravi, da je hotel pomiriti politične strasti, uvesti red v državi in spoštovanje zakonov. Te njegove smernice pa se mu niso posrečile radi strankarske nestrpnosti in ljudi, ki jim ni mar blaginja naroda in države, ampak hočejo živeti samo od politike. Omenja tudi volitve v Mendozi in Santa Fe. Vse to, pravi dr. Ortiz nadalje v manifestu, je privelo do sedanjih nevzdržnih razmer. Izjavo je predal državni predsednik podpredsedniku dr. Ramonu Castillu, ki jo je razgasil javnosti. Dr. Ortizov manifest je našel pri radikalih dober odmev. Demokrati pa ne polagajo nobene važnosti nanj. Sploh pa ta stranka zahteva da gre ci. Tudi je pripeljal ta prevoznik veliko pošte in drugega blaga. Kolikor nam je znano, ni, bilo za nas nobenih pisem ali kake druge pošte. Do sedaj ni najavljen še noben drug parnik iz Evrope. Kakor ved: no odkar je vojna, pa pogosto prihajajo iz Severne Amerike in Japonske. Dr. Roberto Ortiz državni predsednik na dopust in prevzame dr. Castillo vso oblast v roke. Bo li dr. Ortiz spet prevzel vodstvo države, je težko vprašanje. Toda nekaj bo treba ukreniti, ker tako ne bo moglo iti dalje. INTERVENTOR V PROVINCI BUENOS AIRES V ponedeljek je nastopil mesto in-terventorja buenosaireške province viceadmiral Videla. To mesto je imel do sedaj dr: A-madeo, pa je radi že omenjenih razmer podal ostavko. GIBANJE PARNIKOV V nedeljo je priplul v naše pristanišče španski parnik “Cabo de Bue-na Esperanza”. S tem parnikom je dospelo mnogo potnikov, med njimi povečini begun- GROZNA NESREČA Pri ustavljanju vodnih cevi na ulici Republiquetas in Grecia je zaposlenih večje število delavcev, ki se menjavajo. V torek ponoči so prišli na vrsto delavci: Arsenio Almiron, star 26 let, Justo G. Zarate, 22 let, Justino de Nicola 40 let in Jovanovič Goše, 40 let star, jugoslovanski državljan. Ko so bili pri delu nekako 7 metrov globoko v rovu, se je ena stran vsula in pokopala omenjene delavce. Takoj ko se je zgodila nesreča, so bili pozvani tja delavci, ki so začeli z odkopavanjem. To delo pa je šlo zelo počasi, ker je bilo na tisoče kilogramov zemlje, katero so morali odstraniti. Šele v četrtek se je posrečilo odkopati in izvleči nesrečne žrtve. Jovanovič Goše, je bil doma iz sela Brežani, občina Belčička, srez Ohrid. Pokojni zapušča ženo Milko in 2 otroka. KINEMATOGRAFSKA PREDSTAVA “EL GR AN DICTADOR” Kinematografska podjetja vedno gledajo na to, da dajo na spored take predstave, za katere vedo, da bodo doro obiskane. Med take spada gotovo tudi film ‘1 KI gran dicta-dor”. Ker pa izvršne oblasti ta film prepovedujejo vlada med publiko še večje zanimanje in zato seveda hočejo podjetja ta film spraviti na sceno, ker vedo, da se bo kar trlo radovednežev pri predstavah. Izvršna oblast pa te filme prepoveduje ra- di protestov nemškega poslanika Buenos Airesu. Film namreč predstavlja v karikaturi Hitlerja in Mus-solinoja kot mogočneža, ljudstvo pa kot stroj. V nekaterih mestih se je to predstavljanje le vršilo. V Cordobi je bilo sedaj predvajanje odpovedano. Isto tako tudi v Rosariju. Za sedaj bo predstavljanje tega filma najbrže povsod prepovedano, pa bo mogoče pozneje dovoljeno. V Gualeguaychu so hoteli onemogočiti predstavljanje s tem, da so poločili bombo, ki pa ni eksplodirala, ker so jo pravočasno odkrili. HUDA EKSPLOZIJA NA DOCK SUD V petek okrog ene ponoči je nastala v trgovini Ivana Gatiča, jugo-slovansktga državljana, v ulici Berlin na Dock Sudu, strašna eksplozija. Cela trgovina in pritikline so zletele v zrak in nastal je hud požar. Ker je bil ta dan silen veter je nastala nevarnost, da se vnamejo sosedne hiše, kar se pa na srečo ni zgodilo. Pač pa so nekatere hiše precej poškodovane od eksplozije. V hiši za časa eksplozije ni bilo nikogar ter ni bilo radi tega človeških žrtev. Smatra pa policija ravno to za sumljivo. Policija je aretirala trgovca Batič Banoviča in Jelič Bazovica, ki je v hiši imel stanovanje, da AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL $ A jH AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO že- 3ke bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo, — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE C A N G A L L O 1542 dožene vzrok eksplozije. Oba aretiranca pravita, da so se iz neznanega vzroka najbrže vžgali in eksplodirali tanki z nafto, ki so se nahajali v trgovini. Sosedje pa pravijo, da bi to ne moglo napraviti take eksplo- zije, da je to morala biti kaka draga NAŠO RADIO - URO MO- močna raztreliliÿa ¡§nov. • , % Da je bila eksplozija rešilna pr i. ! RETE POSLUŠATI ODSLEJ ča dejstvo, da je policaja Toleda, ko je šel tam mimo vrglo ob bližnji zid hišeter se je pri tem nevarno poškodoval. Stanovalca v bližini, Monta-lleza, pa je vrglo več kot pet metrov daleč proč. K sreči pa je zadobil le lahke poškodbe. Kaj je tedaj povzročilo to eksplozijo bo poskušala dognati policija. OB SOBOTAH POPOLDNE Jugoslovanska radio-ura se ne prenaša od 18. januarja več ob nedeljah od 10.15 dalje, marveč ob sobotah popoldne od 3 — 3y2 in si- cer po isti oddajni postaji kakor do- slej : LS2 Radio Prieto. Umetniško delo našega rojaka na čakovski razstavi v Buenos Airesu Imamo med nami rojake, za katere se skoro ne ve, a so pravi umetniki. M!ed take gotovo spada Franc Kambič. Franc Kambič je sicer po poklicu .mizar, a to je zanj premalo, on ima dar umetnika in temu delu se je zadnja leta tudi posvetil. Njegovo prvo umetniško delo je Na okvirju, na eni strani stoji Indijanec naslonjen na deblo belega “quebradla”. Na nasprotni strani pa je Indijanka, tudi naslonjena na deblo in sicer rdečega “quebradla”. Na vejah obeli dreves sede ptice z Čaka, kakor: Hornero, Pica Palo, Cardenal, Cotorita, Zorzal colorado, Rey del Bosque, Boyero, Bienteveo, Če tedaj pomislimo, da je slika sestavljena iz toliko delov tedaj moramo si misliti, koliko truda je to stalo ustvaritelja tega dela. To delo Kambiča je razstavljeno v “La Rural’’, na I. čakovski razstavi v Buenos Airesu ter priporočamo vsem rojakom in rojakinjam, da si to delo ogledajo. Razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka od 7 ure zvečer do 11 in pol. Ob sobotah in nedeljah pa od 5 ure popoldne do polnoči. bil argentinski grb, katerega je Kambič tudi razstavil na zadnji umetniški razstavi v Rešistenciji v Čaku. Ta grb je bil pozneje darovan državnemu predsedstvu, ki še danes krasi steno “bele dvorane” v vladni palači ter visi nad predsedniškim stolom. Drugo delo našega umetnika pa predstavlja obiranje bombaža v Čaku. Je to pravi umotvor, kar kaže, da ima rojak res dobro smisel. Viudita in Tordo. V sredi spodaj nam slika stavlja bombaževec na katerem je citati “Chaco”. Iz te rastline gre na obe strani razvitje tega bombaževca. Ta slika torej, ki predstavlja Chaco za časa obiranja bombaža, je sestavljena iz 32 kosov različnega lesa in barv ter je v to delo postavljenih kakih 6000 delcev raznobarvnega lesa. Franc Kambič ,ie doma iz Metlike pred-1 na Dolenjskem. V Argentino je pri- šel 1928 leta ter je bil zaposlen kot mizar tudi v Buenos Airesu in nekaterih drugih mestih. Nato je odšel v Santa Fe, čez tri leta pa v Chaco, v Roque Saenz Pefia, kjer je ostal in se peča! z mizarsko obrtjo do 1938 leta. Nato pa se je lotil umetniškega dela, katero mu tudi uspeva, kakor se vidi iz njegovih del po raznih razstavah. OBJAVE POSLANIŠTVA Avda. de Mayo 1370/III. U. T. 37 - 4551 Kr. jugoslovansko poslaništvo išče ter poziva, da se mu javijo sledeči izseljenci: Faraga (Lajoša) Imre iz Ridjica, Pobližjega naslova in podatkov nima. Homanajec Stjepan iz Sv. Roka. Odšel je iz Jugoslavije 1928 leta in se je javljal do lta 1930 iz Buenos Airesa. Majic Pavel iz Zavojane, občina Vrgorac. Če bi kdo od rojakov vedel za naslov ali mogel dati kake podatke od navedenih, je naprošen, da se zglasi v ta namen na poslaništvu. URUGUAYSKE NOVICE SMRTNA KOSA Umrl je Jožef Glavič, star 73 let V soboto 21. dec. je zatisnil oči v Klečetu pri Žužemberku na Dolenjskem. Bil je že dalje časa slabega zdravja. Obče spoštovanega moža je spremila na zadnjem potu velika množica. Tukaj živita dva sinova, katerima izrekamo sožalje! OTROKE V OSKRBO Zanesljiva družina sprejme v oskrbo enega ali tudi več otrok, starih od 2 do 6 let. Naslov se izve pri uredništvu lista. BOLEZEN IN NESREČE Ko je Janez Milavec ležal v garaži pod avtomobilom, da konča neko popravilo, je privozil notri omnibus. Nihče ni opazil Janeza in kolo omnibusa mu je šlo čez obe nogi. To se je zgodilo pred štirimi tedni. Janez je pa le trda kranjska skorja in sedaj že zopet hodi, kajpada po berg-ljah. Levo nogo ima še v mavcu, desno so mu že vzeli iz oklepa ali ne more se še prav dobro opirati nanjo. Hvala Bogu, da ni večje nesreče. Shujšal je pa za 14 kil. Ivo Lasič je pri delu v skladišču tvrdke Lahusen y Cía. padel z višine treh metrov tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju. Že poldrugi mesec si jo zdravi in boji se, ! da mu bo ostala trda. V bolnici Perreira Rossel leži Sla- ¡ vonka Marija Černi. Težko se pre- .1 življa z otrokoma, odkar ji je predlanskem mož umrl. Vzrok bolezni: Revščina. V bolnici Fermín Perreira že dolgo trpe na zahrbtni pljučni bolezni Blaž Grizelj in Damijanovič Rudolf. Pred kratkem se jim je pridružil še Čikuša Milan. V zdravilišču Saint Blois čaka zdravja Lazarevič Petar, v zasebnem zdravilišču’"‘‘Lezica’’ pa Ivo Lasič. Koliko je naših največjih revežev v'bolnicah za umobolíié1, še nismo 'ugotovili. Ni jih prav malo. Dokler je naš človek tu bolan, še nekaj skrbe za njega po raznih bolnišnicah. Križev pot pa začenja za njega prav takrat, ko mu dado “de alta”, to se pravi, ko mora za- pustiti bolnišnico. Za. delo ni, ker še nima dovolj moči, brez dela pa ni jela. Dokler pa so zdravi, ne mislijo na to, da bi to vprašanje na pametni način rešili s podporno organizacijo. HARMONIKA NA PRODAJ Na prodaj imam harmoniko: tri-vrstno in štirivrstno. Prodam tudi gosli (violina). Obrniti se je pismeno ali osebno na Jože Šetrajeič, Correo Villa España F.C.S. Soba v najem t SLOVENSKA DRUŽINA ODDA l t V NAJEM ENO SOBO n. BREZ 1 I KUJINJE ZA $ 30 MESEČNO.. I PASCO 1336 dep. 1 — B. Aires ? V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6. , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD mumm I Vesti i iz organizacij ! Slovenski dom je priredil zlet v naravo Zadnja dva dneva prejšnjega tedna je pihal precej močan veter, radi česar je bilo misliti, da bo zopet reka narasla in tudi se je silil dež, da se je bilo po pravici bati, da s piknikom ne bo zopet nič. V nedeljo proti jutru pa se je nekoliko zjasnilo, vendar je bilo vreme negotovo, precej vetemo in mrzlo. Proti deseti uri pa so se megle popolnoma razblinile in nastalo je tako lepo vreme, da si boljše ni bilo želeti. Kljub negotovemu vremenu je pa že zjutraj mnogo junakov krenilo na pot v San Isidro v Recreo “Boque-ron”, kjer je bilo postajališče izletnikov “Slovenskega doma”. Manj korajžni in taki, ki radi zaposlenosti niso mogli zjutraj, so pa prišli pozneje. Bila je na koncu prav lepa udeležba. Vsi izletniki so pa tudi prišli do svoje zabave, kopalci, plesalci in tisti, ki radi poslušajo lepo petje in godbo. Mešan zbor je zapel namreč več pesmi in sviral je oddelek že nam dobro znanega češkega orkestra pod vodstvom Suryja. Lačni in žejni pa so se krepčali pri dobro založenem bufetu. Ko se je solnce nagibalo proti zatonu, so se izletniki začeli pripravljati na odhod in polagoma odhajali na kolodvor. PRIREDITEV JUGOSLOVANSKO. ARGENTINSKEGA DRUŠTVA Jugoslovansko-argentinsko društvo bo imelo v soboto 15. t. m. ob 9 uri zvečer, ulica Almirante Brown 670, svojo prvo društveno zabavo. Ob tej priliki bo svečana proslava otvoritve društvenih prostorov. Na prireditev odbor tega društva vljudno vabi vse odbornike in članstvo Slovenskega doma. Z občnega zbora društva “Slovenska Krajina’ V nedeljo, dne 9. februarja se je vršil II. redni občni zbor “Slovenske Krajine” na Avellanedi. Zbralo se je nad 70 članov in članic v društvenem lokalu, v ulici Almafuerte 258. Ob 5. popoldne je društveni predsednik g. Preininger otvoril dnevni red z lepim govorom, v katerem je med drugim povedal sledeče: “Naše društvo ni ustanovljeno samo za Prekmurce, ampak za vse poštene Jugoslovane. Imamo 117 rednih članov in lahko bi nas bilo nad 500, ker nas je dosti in nobeden ne more reči, da ne bo potreboval naše pomoči”. Nato se je zahvalil vsem navzočim. Sledilo je čitanje zapisnika, katerega je čital tajnik g. Rožman. Stanje članstva je sledeče: 117 rednih in 21 podpornih. Nato je sledilo odobren j e računov. Društveni promet je sledeči: Skupnih dohodkov je bilo $ 1824.45 izdatkov pa..............„ 556.15 čisti preostanek........$ 1268.30 člani so bili zadovoljni z dosedanjim odborom. Po odobren ju računov je sledil predlog o sprejemu članstva, ki je takole: Če je mož član društva od začetka, more žena vstopiti brez vstopnine. Otroci do 14. leta ne morejo postati člani, po štirinajstem letu se pa lahko vpišejo brez vstopnine, če je kateri od starišev član društva. Odobrenje o socijalni podpori: član in članica dobita cel pogreb, mladoletni otroci cel pogreb, če je član oče, polovico če je članica mati. član in članica imata tudi pravico bolniške podpore in to 30 dni na leto po 2 pesa na dan. članice imajo podporo samo polovično, ker plačajo polovico članarine. Nato so sledile volitve novega odbora. Predstavljeni sta bili dve listi. I. lista stara odbor; II. lista novi odbor. Volitve so bile tajne in je bil izvoljen stari odbor. Ko je predsednik vprašal če sprejmejo vsi, se je odpovedal samo knjižničar, ki radi dolge poti ne more priti redno na Avellanedo. Odbor je sredeči: Predsednik Adalbert Preiniger, podpredsednik Alojz Šeruga, tajnik Štefan Rožman, blagajnik Jurij Dra-vec. Odborniki: gospodar Jože Ška-per, načelnik pevskega odseka Ivan Hozjan, načelnik dramatike Martin Kustec, knjižničar Karol Balažič; za zdravstveni odsek Andrej Gom-boc. Nadzorni odbor: Jose Ošlaj, Leo Lah, Janez Hladnik. Nato se je g. Preininger zahvalil in tako končal drugi redni občni zbor “Slovenske Krajine”. Postani član tudi Ti in podpiraj društvo, da bo potem društvo lahko podpiralo tebe! —jis— DRUŠTVO “SLOVENSKA KRAJINA” bo imelo v soboto 15. februarja ob 9 uri zvečer Veliko kulturno prireditev v dvorani Avda. Galicia 357 na Pi-neyru (tri kvadre od avenide Pa-von) s sledečim sporedom: 1. Petje — mešan zbor. 2. “LAŽIZDRAVNIK”, — burka v dveh dejanjih. Na prireditvi bo tudi bogat srečo-lov, šaljiva pošta in ples do jutra. Do dvorane iz mesta se more s sledečimi vozili: Omnibus 1 in 59, tramvaj 28. in 29. Od mosta Barra-cas omnibus 5, 11, 15 in pulman 151. Rojaki in rojakinje ne zamudite prilike posetiti to prireditev. ODBOR IZ ROSARIA PUSTNA ZABAVA SLOV. D. D. “TRIGLAV” Društvo “Triglav” vabi na DOMAČO PUSTNO ZABAVO s kinča-ujem (baile de Cotillon), ki se bo vršil v NEDELJO, dne 16. FEBRUARJA ob 7 uri zvečer, v društvenih prostorih, ul. GRAL. MITRE 3924. Na tej zabavi bodo obdarovani vsi prišleci z znaki v svrho omenjene zabave. Vabljeni ste vsi cenjeni rojaki in rojakinje ter člani in prijatelji našega društva. Vstopnina: nečlani $ 1.05; člani s plačano članarino prosti; V slučaju dežja se bo zabava vršila eno nedeljo pozneje. Odbor. IZ MONTEVIDEA Velika mladinska prireditev Za zaključek slovenskega tečaja v Montevideu so morali kajpada naši šolarji pokazati z javnim nastopom, da li in koliko jim je pouk koristil. Ta praktična javna skušnja je bila združena s prireditvijo dne 19. januarja, ki je bila v “Slovenskem listu” napovedana, žal prekasno radi tiskarske stavke, že v naprej povemo, da je bila vsa naša slovenska kolonija na tej prireditvi nad vse veselo in prijetno presenečena, ker bi od samih otrok nikdar toliko ne pričakovali. Saj v naši koloniji so otroci doslej nastopali edino le s kako malenkostno deklamacijo pri običajnih veselicah. Spored se je začel izvajati s koračnico naše godbe pod vodstvom Kazimirja Makaroviča. Vsi člani naše godbe so mladi fantje, obiskovalci vsi našega slovenskega tečaja. Po kratkem iskrenem pozdravu predsednika šolskega odbora, gospoda Hinka Vrabla, je takoj prišla na vrsto druga točka sporeda. Jože Figelj (prvi violin), Baldomir Cvetrežnik (drugi violin) in Albina Vrabl (klavir) so izvajali sonatino, ki jo je nalašč za to priložnost zložil David Doktorič. Skladbo, ki zahteva razmeroma precejšnje obvladanje godal, so ti naši mladi godci prav za- dovoljivo in čisto ubrano predvajali, da so se vsi čudili, saj doslej se na naših prireditvah kaj takega sploh še nikoli ni slišalo. Dokazali so ti naši otroci, da je v naši majhni slovenski koloniji dovolj krepke volje in tudi možnosti za napredek. Sledila je potem točka za klavir solo, pri kateri je zaigrala Albina Vrabl Lisz-tove “Ljubezenske sanje” in Chopinov valček op. 70, No. 1. Tolmačila je ti ne prav lahki skladbi z za njeno mladost izredno tehniko. Edina točka programa, ki je niso izvajali šolarji, so bile tri pesmi, ki jih je nato zapel naš mešani zbor pod vodstvom Kazirija Makaroviča. Zatem je učenka Mara Nemec deklamirala dr. Igo Grudnovo: “Pomladni veter”. Dekle je zelo zavedna primorska Slovenka in je temu primerno z odličnim občutjem izrazila pesnikove misli, da je pustila v vseh poslušalcih najgloblji vtis. Nato je prišel na vrsto od vseh, od otrok izvajalcev in občinstva že težko pričakovani mladinski prizor: “Igrajmo se veselico”, ki ga je stric Matevž napisal tudi nalašč za ta dan in za te otroke, ki pod svojimi pravimi imeni nastopajo. Vsebina je sledeča: Dečki se v začetku igrajo telovadce. Prikorakajo pod zvoki Parmovih “Mladih Vojakov” na oder. Pri pregledu male čete se sprejo. Komaj so se spravili in zopet j vrnili v telovadno vrsto, pritečejo | deklice, ki se hočejo tudi udeležiti skupne igre. Prerekanje. Navsezadnje se domenijo, v spominu jim je poslednja veselica naše kolonije, da se bodo igrali veselico. Tu priteče petletna. Silvica, ki se hoče tudi z njimi igrati. Svojo vlogo je tako lepo in naravno igrala, da so se vsi čudili. Konča se prva slika s pozivom, da se gredo takoj pripraviti. V drugi sliki nastopita najprej deček-režiser in deklica-šeeptalka, ki se občinstvu predstavita v šepastih rimah, potem slede 4 deklamacije. Na koncu prikorakajo vsi: deklice in dečki v gosti vrsti na oder in pojoč koračnico “Uruguayski Slovenci”, ki jo spremlja godba, izvrše rajalni pohod, ki konča v osmerostopu. Pred j igro deklamira deček “prolog” in j za njo “epilog”, vse v verzih. V tej igri so nastopili Vera Ogrizek, Emilija Ogrizek, Slavica Mučič, Hilda Prelogar, Hilda Bižajl, Silvica Makarovič, Gušto Stanič, Franc Mislej, Ivan Mislej, Jože Prelogar, Matija Baraga in Boris Bižajl. Vsi so se sijajno vživeli v svoje vloge in so igrali s čudovito gotovostjo. Nič ni bilo na njih tiste nerodne lesenosti, ki nas skoro vedno moti pri diletantskih igralcih. Iluzija dogajanja na odru je bila popolna in gledalci so se z velikim užitkom predali prijetni prevari. Rajalni pohod s koračnico ob koncu igre se je moral na burno zahtevo občinstva ponoviti. Nemški duhovnik glasbenik, ki je pravkar nastopil službo prvega organista v stolnici in je prišel poslušat sonato in zbor, je bil tako navdušen nad lepim nastopom naših otrok, čeprav ni mogel razueti niti besedice besedila, da je kar naprej klical “še enkrat”. Seve, da mu je poprej sosed na njegovo vprašanje povedal, kako se reče po slovensko. In vsa dvorana je ploskala in kričala za njim: “ še enkrat”. Pa je zopet na čelu gosje vrste prikoracala komaj meter velika Silvica in navdušeno na vse grlo pela z drugimi otroškimi igralci himno uruguayskih Slovencev: Mi ponosne slovenske smo krvi in zvesti slovenski materi, čeprav zdaj daleč prišli smo v novi [kraj v gostoljubni, lepi Uruguay. Pa kjerkoli sem že, naj me spomin spremlja povsod, da tvoj sem sin, slovenska zemlja ti, v trpljenju [ljubljena, stotisočkrat srčno pozdravljena! Narod naš tu le malokdo pozna, slovenski jezik mar kaj manj zato [velja? Drag si, jezik moj, mi nad jezike vse in, narod moj, nad druge vse jaz [ljubim te! ... iUiffia/ice NAŠA BANKA Vam nudi tri velike prednosti. Poslušajte! Postregel Vam bo uradnik v domačem jeziku in z največjo vljudnostjo. Naše vešče osobje vam je zagotovilo, da bo Vaš nalog najtočneje izvršen. Daje vam naša banka popolno sigurnost za bančne posle. Vsa denarna nakazila v domovino morete torej poslati pod najboljšimi pogoji potom naše banke JUGOSLOVANSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BU EN OS A'IÜES Cosa Central; B m é.. M.i t r e 234 Agencia N°. 1: Corrientes'1900 Agencia N° 2: Cabildo 2426 130, DIRFCCION GE N E R AL : C Ü R A C AO (A M ERICA CENT RAI.) Pri prečenj enju moralnega in tudi gmotnega uspeha te prireditve je treba vpoštevati, da je bil 19. dan v mesecu za naše mezdne razmere zelo neugoden dan, saj so proti koncu meseca ali “quincene” vsi žepi več ali manj prazni, da smo že v sredi kopalne dobe, ko prebijejo tudi naši ljudje ves svoj prosti čas ob soln-čni obali, da so se morali radi strogih policijskih predpisov mnogi sta-riši z otroci odstraniti iz dvorane že ob deseti uri, in slednjič, da sta imeli “Bratstvo” in “Prekmursko društvo ’ ’, čeprav so bili vsi na našo prireditev opozorjeni, isti dan prireditvi, ki sta bili pa bajé zelo slabo obiskani. Od bivše “ Jugoslovenske Za-jednice” je prišel k nam samo en član, stalni naš gost, g. Suhanek Franjo, in od Hrvatskega Doma pa “Hrv. Kat. Zajednice” nekaj odbornikov in članov, za kar jim gre vse priznanje. Tako se torej naši peščica Slovencev uveljavlja, da se upa tudi brez udeležbe drugih skupin tukajšnje jugoslovanske kolonije v najeti dvorani z raznimi večjimi stro- ški, najeli smo tudi poseben klavir, uspeti z lastnimi močmi. Pa je bilo kljub naštetim nedostatkom vseeno še okoli petdeset pesov čistega dobička. Iz veselja nad tem razveseljivim uspehom sta društveni in šolski odbor na svoji naslednji skupni seji sklenila, da se čisti dobiček porabi v pogostitev vseh šolarjev, igralcev, godcev, njihovih starišev in pevcev, kar se je tudi zgodilo na svečnico, to je bila letos prva nedelja meseca februarja. Zbrali smo se tedaj v društvenih prostorih k neprisiljenemu sestanku in preživeli skupno z našimi otroci prav prijeten popoldan in lep večer med prepevanjem naših domačih pesmi. Stariši so že poprej izrazili željo, da bi radi še enkrat videli prizor, ko otroci med rajalnim pohodom pojejo našo himno. Otroci so se pa odločno postavili, da bodo celo igro ponovili. Še poprej smo se vsi skupaj slikali, da nam ostane v spomin na zaključek prvega slovenskega šolskega tečaja v Uruguayu. “SLOVENSKI DOM” VABI NA Pustno prireditev ki se bo vršila v SOBOTO 22 FEBRUARJA v društvenih prostorih ulica Gral. César Díaz 1657. Začetek bo ob 9 uri zvečer ter bo trajala do jutra. i» Na sporedu bo petje zbora, kupleti in veseli prizor: “STAVA” NA PUSTNI TOREK se bo vršila spet v društvenih prostorih PLESNA ZABAVA Začetek isto ob 9 uri V SOBOTO 1. MARCA PA BO TRETJA PUSTNA ZABAVA j v ‘ ‘ Slovenskem Domu ’ ’ i i Pri tej zabavi se bo zopet predstavil zbor društva, in naši znani f solisti. Podalo se bo tudi kratko igro. Na vseh teh pustnih zabavah bo sviral “ČEŠKI ORKESTER” dobro znan med našim občinstvom; f Če se hočete za pusta dobro pozabavati, pridite na naše zabave! f Ne bo Vam žal. I Vsem znancem in prijateljem se iskreno priporoča ODBOR t l T ..........„.„„.....„.J Slovenci doma in po svetu < :♦»> m* : : m?: : « m« ; VESTI IZ JUGOSLAVIJE Kralj Peter II. nastopi letos prestol Kralj Peter II. konča v 1. 1941 svoje vseučiliške in vojaške študije. Postal bo polnleten, izročeno mu bo vladarsko žezlo in zasedel bo slavni prestol Karadjordjevičev v Jugoslaviji. Na svoj vzvišeni in odgovorni poklic se naš mladi kralj pripravlja v toplem družinskem okolju pod osebnim preizkušenim vodstvom njegove blage matere kraljice Marije in njegovega modrega strica kneza-namestnika Pavla, ki sta posebno ■pr: ¡¡/■n MfS . •??>/• n * . J" J ‘ /■/', A i y V .. ÿg • . . . p ■ ' / . - ' '■ . •?//; ' V J skrbno pazila, da so se v mladem vladarju predvsem gojile in čvrstile duhovne odlike in da je v njem dozorevalo spoštovanje do duhovnih vrednot naše kulture. V krogu kraljevske družine je dobil mladi vladar svoj duhovni lik, ki je odraz duhovnih vrlin družine Karadjordjevičev in takorekoč sad vsakdanjega dela njegove matere in njegovega strica, ki ju je kralj Peter II. vedno vdano poslušal in njune nauke sprejemal kot najbolj dragoceni prispevek k izoblikovanju svoje duše, od lepote katere bo odvisna usoda naše lepe doomvine in vseh milijonov ljudi, ki v njej prebivajo. Zadnje leto pred svojim nastopom vladarskega poklica je kralj Peter izkoristil, da je izpopolnil svoje vsestransko znanje in ga izbrusil s trdim, vsakdanjim in discipliniranim delom, ki se ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILOVIČ j de Falicov in j DR. FELIKS FALICOV j Sprejemata od 10 do 12 in od f 15—20 ure. j DONATO ALVAREZ 2181 I U. T. 59 - 1723 i Kavarna in pizerija j Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295 La Paternal Bs. Aires mu je mladi kralj z navdušenjem posvečal. Od jezikov govori poleg srbohrvaščine in slovenščine že od mladega angleščino, nemščino in francoščino. Zgodovino Jugoslavije in zgodovino sploh kralj Peter ljubi in se rad v njej poglablja. V zadnjem letu se je moral posebno posvetiti raznim vprašanjem pravne in denarne vede ter zgodovini vojnega znanstva in strategiji. Posebno izredno nadarjenost kaže kralj Peter za tehniko. Vse, kar je enkrat videl, njegove roke lahko izdelajo. Veliko veselje in zanimanje kaže za naravoslovne nauke, za medicino in za vprašanja, ki so v zvezi z zdravstvom. Cele ure presedi pri mikroskopu in svoje učitelje začuduje ne samo s svojo pridnstjo, marveč tudi s svojim znanjem in s svojimi bistroumnimi znanstvenimi dognanji. Dobro, da je mladi kralj zdrav, da bo mogel zmagati vse delo, ki ga čaka. Zdrav pa je, ker je priden in vesten športnik. Vse vrste športa pozna in jih goji. To so predpogoji, da bo stopil v 1. 1941 z zdravim in prožnim telesom ter s svežim, za vse dobro in I koristno izvežbanim in navdušenim duhom na slavni prestol svojega velikega očeta, da vodi Jugoslavijo v miru in sreči do vedno večjih napredkov. Izredni občni zbor nemške gospodarske centrale Izredni občni zbor nemške gospodarske centrale, ki je zveza vseh nemških kreditnih in gospodarskih društev v naši državi, je bil pretekli mesec v Novem Sadu. Zborovanje je vodil dr. Tischler, ki je predlagal za svojega naslednika v društvu dr. Awenderja, voditelja znanega obnovitvenega gibanja med Nemci v naši državi. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Ostali odbor nemške gospodarske zveze tvorijo znani voditelji nemških političnih in gospodarskih organizacij iz Vojvodine ali Slavonije. NOVE ZNAMKE Na novega leta dan so izšle znamke v korist Zveze bojevnikov. Slike na znamkah predstavljajo spomenike v svetovni vojni padlih naših rojakov za pravico in našo svobodo. Izdelane so v črtkastem tisku in zelo lepo uspeli barvni harmoniji. Slike, razen kajmakčalanske, je izdelal akademski slikar M. Markovič, imenovano pa umetnik-graver Sr. Grujič. Serija je izredno lepo uspela in si je drž. markarnica z njo zaslužila vso pohvalo. Celotna serija stane Din 10. Poštno ministrstvo je odobrilo poseben prigodnostni žig za pošto Brezje, s katerim se bodo žigosale serije, nalepljene na posebne kuverte ali na numerirane kartone. Kdor želi prejeti tako serijo znamk, nalepljenih na posebni kuverti odnosno kartonu, naj pošlje Zvezi bojevnikov v Ljubljani (Ma-sarykova cesta; hotel Miklič) 15 din. NAŠ KLIRINGIŠKI DOLG V kliringu dolguje naša država tujim državam že velike vsote. Aktivni kliring obstoji samo v trgovini s Holandijo, Francijo in Bolgarijo, vsi ostali pa so pasivni za našo državo. Tako so močno narastli dolgovi naše države Slovaški, Češkomo-ravskemu protektoratu, Turčiji, zlasti pa Nemčiji, kateri smo dolžni že skoro 54 milijonv mark. Tudi naš dolg Italijin se je povečal in sicer znaša skoro 25 milijonov lir. Večinoma je vzrok našim pasivam dejstvo, da je izostal izvoz naših poljedelskih pridelkov, s katerimi je naša država zalagala prejšnja leta večino svojih stalnih trgovskih partnerjev. | FOTOGRAFIJA 1 i “LA MODERNA” | | VELIK POPUST PRI | | FOTOGRAFIRANJU & Ne pozabite | FOTO “LA MODERNA” 1 ff S. SASLAVSKY p 1 Av. SAN MARTIN 2579 H $ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires $ T TALLER DE CARROCERIAS “EL RAPIDO” IVAN CERKVENIK Barvanje sistema “Duco” — Tapeciranj e — Prevlaka — Kabine — Karoserije — Popravljanje blatnikov ENTRE RIOS 310 QUXLMES U. T. 203 - 1298 Quilmes 1 Krojačnica j I Kjer se izdeluje obleke po naj- I I novejši modi in zmernih cenah. 1 I Rojakom se priporoča 1 MARTIN TURK | * } t 24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires ? .e. Krojačnica Izdelujem obleke po najnovejši f modi. — Cene zmerne. i i Rojakom se priporoča i 0 • Peter Capuder AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 j Buenos Aires ? Trgovina čevljev | BELTRAM Vsakovrstna izbera čevljev j in copat. j Dto. Alvarez 2288 — Paternal | Buenos Aires ? Veliki zavod “RAMOS MEJIA” Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE ? SO.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko Ja me- plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE NOVA ŽITNA SKLADIŠČA 16 silosov ali žitnih skladišč bo gotovih najkasneje do prihodnje žetve. Družba Silos d. d., ki gradi ta žitna skladišča, je doslej zgradila že več manjših skladišč večinoma v pasivnih krajih, večja pa so še v gradnji. Vseh 16 skladišč bo imelo prostora za 7000 vagonov žita. Največji skladišči bosta v Šabcu in Pančevu, ki bosta imeli vsako prostora po 1500 meri 2.500 kvadratnih metrov. V palači bo v kleti tiskarna. Zavod za proučevanje materijala ter stanovanja za služinčad in garaže. Palačo so začeli graditi lani v juliju. Gradbena dela je prevzel stavbenik Živ-kovič za 13,988.875.65 din. Ko je bila polača dograjena do 3 nadstropja je pa podjetje zašlo v plačilne težkoee in je moralo ustaviti delo. Taka skladišča za žito vagonov. V večjih žitnih središčih v Vojvodini pa je družba kupila že obstoječa skladišča, tako v Petro vgra-du za 130 vagonov žita in v Smederevu za 250 vagonov. Poleg tega bodo zgradili tudi tri sadne hladilnice v Brčkem, Valjevu in čačku in bodo potrebne hladilne stroje dobili iz Nemčije. Vsaka teh sadnih hladilnic bo imela prostora za 50 vagonov svežega sadja. Te tri hladilnice bodo lahko vsak dan odpremile po osem vagonov svežega sadja za izvoz v tujino. Družba Silos misli prihodnje leto začeti graditi še devet novih skladišč in eno pretovarjalno žitno skladišče v Sisku. ŽELEZNIŠKA UPRAVA KUPI NOVE VAGONE Železniška uprava bo začela s pogajanji z našo domačo strojno industrijo za nakup večjega števila lokomotiv, osebnih in tovornih vagonov. Gre za 20 novih lokomotiv, ,114 osebnih in 424 tovornih vagonov. Vrednost te nabave znaša okrog 150 milijonov dinarjev. Prometni minister ima namen vsa fa naročila oddati domači industriji, če bi pa domača ■ industrija dela ne zmogla, se bo železniška uprava morala obrniti na tujino in tam nakupiti ves nujno potrebni železniški material. GRADNJA PALAČE MINISTRSTVA JAVNIH DEL V BEOGRADU Nova palača ministrstva javnih del v Beogradu je že pod streho tako da bo kmalu dograjena in opremljena. Stavbišče, na katerem stoji Krojačnica ‘Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal DELO DOBI zakonski par brez otrok v Bella Visti. Plača dobra. Dogovor po teelfonu 656 - 248. grade v Jugoslaviji PRAZNIK “MATERICE” Na praznik pravoslavne mladine so bile takozvane “materice” tudi na dvoru. Kakor doslej vsako leto, sta tudi letos Nj. Vel. kraljica Marija in kraljevski dom oblekla in bogato obdarovala 380 revnih otrok, ki so bili ta dan povabljeni na dvor. “Matericam” na dvoru je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj Peter JI., poleg njega pa še Nj. Kr. Vis. kneg’inja Olga ter Nj. Kr. Vis. kneževič Aleksander, kneževič Nikola in kneginja Elizabeta. TVORNICE CEMENTA PRENAPOLNJENE Dalmatinske tvornice cementa ne vedo kam bi z velikimi zalogami, ker ,je izvoz cementa povsem zastal. Tvornica cementa “Split” na Majdami je 1. decembra ustavila delo in odpustila 70 delavcev. V skladišču ima več tisoč vagon v cementa. Približno v enakem položaju so tudi druge dalmatinske tvornice cementa. RESNA ŽENITNA PONUDBA*' Želim znanja z vdovo v starosti od 40 do 50 let brez otrok v svrho ženitve, ki naj bi mi bila v tolažbo in nadomestilo za pokojno ženo. Jaz nisem v mladostnih letih, a za delo še vedno sposoben. Sem stav-binski mizar in delam v Mar del Plati. Radi te zadeve se začasno nahajam v bližini Buenos Airesa. Ponudbe poslati na sledeči naslov: Francisco Simčič, Murna - F.C.P. -Poste Restante. MATRIMONIO Dobi sobo brezplačno, skrbeti za otroka, in nekaj malega dela v kuhinji. Informacije: Caning-Soler 44,34, dto. 2. Slov. Babica j FILOMENA BENEŠ-BILKOVA i Diplomirana na Univerzi v t Pragi in v Buenos Airesu | Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer I LIMA 1217 — BUENOS AIRES J U. T. 23 - Buen Orden 3389 Aleksander Štoka STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires Slovenska restavracija ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo. Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in LETNO KEGLJIŠČE. MARIJA SANCIN JORGE NEWBERRY 3372 Prespa in Prespansko jezero Nikjer ni bilo prebivalstvo tako neposredno priča vojnih dogodkov kakor naši južni bratje v Bitolju, Prespi in Ohridu. Posebno Prespa je bila v grškem delu naj živahnejše torišče italijanskih napadov zaradi mostu, ki veže juni del jezera z zaledjem. Zaradi grmenja italijanskih letalskih bomb so se tresle tudi hiše našega prebivalstva. Mnogo tujih vojnih poročevalcev se je zbralo v teh naših južnih krajih, da bi od tam lažje zasledovali potek grško-itali-janske vojne. Izpod peresa odličnega poznavalca Južne Srbije priobčujemo naslednji članek o lepotah in zanimivostih Prespe. Nad Bitoljem se dviga mogočna kopa Peristera (2500 m), po njenem pobočju pa se vije cesta proti Res-nu in še dalje, k Ohridskemu jezeru. Ko se cesta prevali na Džavatu in se pričenja v serpetinah spuščati v dolino, kjer med razsežnimi sadovnjaki sanja v svoji zaostalosti mestece Resan, se za hip pokaže v daljavi med gorami zaliv modrega jezera: to je Prespa, največje med makedon- mir popolne odmaknjenosti, kajti nobena treh držav ni mogla izrabiti jezera za turizem in le malokdo je poznal lepoto prespanskih otokov, vasi in zalivov. Le popotnik posebne vrste je včasih z iskrenimi očmi pripovedoval o svojih vtisih s tega jezera, ki ima razen prirodnih lepot še tako zgodovino in umetniške ostanke, da je prav to odločalo v preteklosti njegovo usodo. Današnje meje niso narodopisne, kajti tu in onkraj so prebivalci Slovani, Vsa krajevna imena so bila v srednjem veku in so danes slovanska, naj bo v Jugoslaviji, v Grčiji ali Albaniji. Jezero pa je bilo v srednjem veku sedež makedonskega carja Samuela, ki si je na otoku Mali grad sezidal prestolnico, na velikem otoku sv. Ahila (Ajil) pa veliko bizantinsko baziliko z nadškofovskim sedežem. Tu v Mali Prespi, ki takrat še ni bila ločena od Goleme, se je na otoku pred temnimi stenami južnega obrežja svetila bela cerkev kot duhovno središče močno razvitega cerkvenega in posebno meniškega življenja srednjeveških Slovanov. Car Bitolj, ki je trpel radi italijan skega bombnega napada skimi jezeri, po svoji nadmorski višini (853 m) pa nekaka matica Ohridskemu in morda še drugim jezerom. Vzlic svoji velikosti je bilo včasih še mnogo večje, saj je segalo prav do Resna, ki je danes po cesti oddaljen 11 km od' obrežja. Tekom stoletij se je jezoro umikalo in pustilo za seboj jako rodovitna polja, kjer poleg pšenice uspeva posebno mnogo tobaka. Danes ima Prespansko jezero 286 km* površine, več otokov, in razpada na dva dela: na severno, Golemo Prespo, in na južno, Malo Prespo. Valovanje vode je samo naplavilo ozek polotok, zaradi peščenosti imenovan Gladno pole, in večno presipanje valov preko njega je morda dalo ime jezeru, ki je po svoji legi med visokimi in deloma strmo odsekanimi skalnatimi gorami, po svoji prav srednjeveški zapuščenosti, po neznani vegetaciji in po svojih ptičjih posebnostih najlepše in naj zanimivejše med južnimi jezeri, katerih vsako ima svoje posebnosti. Ko so na mirovni konferenci delili Evropo, so potegnili meje preko Pre-spanskega jezera in dali največji del Jugoslaviji, in manjše zalive na zahodu Albaniji, južni del in Malo Prespo pa Grčiji. Tako grme danes topovi z grško-italijanske fronte i prav tam, kjer je vladal dvajset let i Dr. Nicolás Martin j 1 ODVETNIK I * I ] ZA TRGOVSKE ZADEVE i •: • j Posvetovanje za naročnike Slo- | venskega lista brezplačno. ! RESTAVRACIJA “PRI ŽIVCU’’ kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Oprava in sobe za prenočišče popolnoma prenovljene Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Patemal i Samuel je 1. 986. premagal Lariso in od tod prenesel relikvije sv. Ahila v svojo katedralo. Na istem otoku so še danes ostanki mnogih drugih cerkva, prav tako na Malem Gradu in na otoku sv. Petra ali Gradu, ki je v naši lasti. Ta majhni in strmi skalnati otočič je ves poraščen z dišečimi tujami, borovci in divjimi smokvami, obljuden pa ni. Le redkokdaj stopi človeška noga na njegova težko dostopna tla. Pred leti so za silo popravili srednjeveško cerkev sv. Petra s freskami iz XIV. stol., vseh pa je Lilo na otočiču dvanajst. Menihi so živeli v tej samoti, pa še Letos kakor prejšnja leta KROJAČNICA | LEOPOLD UŠAJ Ivam nudi najmodernejša blaga znanih tovaren CAMPER in l SAINFIELD. t Vedno kakor vam je znano delo i prvovrstno in cene nepretirane! ¡i ARENALES 1 3 6 1 j ! U. T. 41-3520, Buenos Aires j ta je bila nekaterim prešumna in preselili so se v posamezne nar-avne ali umetne votline v strmih stenah nad jezerom, kamor se je bilo mogoče spustiti le z vrvjo ali pa splezati po lestvi iz čolna. Ko so pred leti naši mornarji pogumno stikali po meniških votlinah, so v nekaterih našli ostanke fresk na živi skali, v eni pa, polagoma dviga proti pobočju Peristera, so lepe vasi, ki so jih modernizirali amerikanski izseljenci s svojimi prihranki in ji mprinesli celo nepričakovano blagostanje. Vaščani so dobri poljedelci in goje sadje, pa tudi trto. Vasi so vse odmaknjene od jezera, kar pomeni, da se je obrežje oddaljilo. Le vas Nakolec je sko- vanje trupelce in zemljo zravnala. Nato je šla k svojemu delodajalcu posestniku Kumru v Kapljo in dejala, da jedala otroka v rejo. Ker pa se je vedla sumljivo so jo sorodniki vprašali, kje je ona ženska, ki ima otroka v reji. Golenkova je v zadregi priznala, da je otroka umorila in zakopala. Sodišče jo je obsodilo na 7 let prisilnega dela in trajno izgubo častnih pravic. Samostan Sv. Naum ob Ohridskem jezeru v najtežje dostopni, se je sončni žarek poigraval na belih kosteh njenega poslednjega prebivalca. V popolni samoti nad jeezrom, kamor so prileteli le posamezni ptiči, je srednjeveški anahoret živel svoje mistično življenje. Prespansko jezero na svojih obrežjih, v vaseh, na vrhovih, in pečinah imelo po statistiki nekega češkega raziskovalca 139 cerkva in 14 samostanov, ne da bi štel meniške votline, i'azsejane po vsej okolici. Še danes je več znamenitih samostanov na Prespi, najbolj znan med njimi je v Slivnici. Razen naštetih, je posebno znamenita cerkev v vasi sv. Ger-men (na Grškem), kjer je bila nekdaj slovanska nagrobna plošča Samuelovega očeta iz 1. 993. Kasneje je car Samuel opustil svojo idilično prestolnico na jezeru in se preselil v Ohrid, kjer je zgradil veliko trdnjavo z gradom, obenem pa je tja prenesel tudi nadškofijo. Danes je Prespansko jezero mnogo manj obljudeno, kakor v srednjem veku. Večstoletno turško gospodarstvo je tudi tukaj zapustilo sledove, vendar pa kolonizacija ni dosti spremenila narodnosti prebivalstva. Na vzhodnem obrežju, ki se raj ob vodi in izdaja svoj mostiščar -ski izvor. Značilno je da se prespan-ski kmetje ne pečajo z ribištvom; zato prihajajo čez poletje sem ohridski ribiči in love težke karpe, katere potem na oslih tovorijo po vaseh in z glasnim vikom prodajajo za nizko ceno. Prespanske vasi vseh treh držav je danes prebudil iz dremavice grom topov z bližnje fronte. Naše vasi na obeh bregovih zbujajo spomine na invazijo v svetovni vojni, ko prebivalci budno motre dogodke na sosedovi kopnini in v zraku. Morda so se sedaj izselile jate velikih pelikanov, ki so v samoti nedotaknjene narave na Prespi gnezdili in složno s kormorani uživali jezerske ribe. V obmejnih vaseh Ljubojna, Dupeni, in Stenje sede vojni poročevalci in poleg vojaških vesti poslušajo stare legende, pesmi o starodavnih slovanskih junaštvih in se čudijo patriarhalnosti prebivalcev. Prespa je zopet po- j stala prizorišče vojske, ki bo morda | vnovič spremenila politične meje na njenih bregovih. Toda njeno bistvo, ozko zvezano s slovansko zgodovino, bo ostalo nespremenjeno prav tako, kot njena čudovita lepota. Slovenci na Koroškem dajejo žrtve Na Štefanovo je slovenska narodna družina na Koroškem na svojevrsten način manifestirala za svoje kulturne pravice. Z lepo vojaško prireditvijo je pokaazla, kako slovenski fantje in možje v polni meri izpolnjujejo svojo dolžnost do države. V izpolnjevanju te svoje državljanske dolžnosti služi blizu tisoč slovenskih vojakov s Koroške v nemški vojski, 19 jih je doslej dalo svoje mlado življenje in s tem doprineslo največjo žrtev v veri, da z njo zagotovijo svoji domačiji in slovenski narodni družini pravico do enakopravnega življenja v državi, ki je od njih terjala to poslednjo žrtvovanje. NAPREDOVANJE ZDRAVILIŠČA V VRNAJČKI BANJI Znano srbsko zdravilišče Vrnjač-ka banja silno hitro napreduje in se modernizira. V zadnjih letih je mo-raVska banovina vložila velike denarne svote v polepšanje in preureditev zdravilišča, sedaj pa so zgradili tudi novo bolnišnico, v kateri bodo sprejemali na zdravljenje ne samo goste, temveč tudi okoliško prebivalstvo. Novo bolnišnico, kateri pravijo tudi zdraviliška klinika, bodo vodili beograjski kliniški profesorji. Lansko leto se je v Vrnjački banji zdravilo v celem 35.119 gostov, kar je med jugoslovanskimi zdravilišči nedvomno rekord. ŠKARPA SE -JE ZRUŠILA NA PROGO Med Trbovljami in Hrastnikom je plaz porušil del obrežne škarpe in zavrl železniški promet. Deževje začetkom novembra pr. 1. je precej motilo popravljalna dela na obronkih, ki se strmo dvigajo nad železniškimi tiri v odseku med Trbovljami in Hrastnikom in so zato delavci še posebno hiteli, da bi jih prej dokončali. Tega dne popoldne pa jim je zlo naključje prekrižalo račune. Na e-nem izmed odsekov bliže Trbovelj se je utrgal plaz, ki je potegnil s seboj precejšen del obrežne škarpe ter zasul levi tir na progi. Ruševine so potegnile s seboj tudi vse žice brzojavnih drogov, tako da s krajem nesreče ni bilo mogoče dobiti telefonske zveze. Vlaki, ki so bili ob tem ono © D o n nosoi sočno času —■ okli 17 — na progi so bili deloma zadržani v Trbovljah, deloma pa v Zidanem mostu. Na kraj so odšli takoj prvi uradni organi, da ugotovijo, kakšen jeobseg ovire in ali bi bilo mogoče kljub temu vsaj drugi tir uporabljati za zvečo Ljubljane proti Mariboru in Zagrebu. Prva slovenska radio-teSmična delavnica Naznanjam eenj. rojakom, da se nahajam s svojo radio-teh-nično delavnico v ulici MAURE 3571 — U. T. 54-4650 (prej Andrés Arguibel 1-168), kjer sem na razpolago cenj. kli-jenteli. Konstrukcija prvovrstnih aparatov lastne znamke “ 11 i r i a ” J. KREBELJ =rBg6t=.-j!»ftpae -- LASTNEGA OTROKA JE UMORILA Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjala 22-letna, v Štrigovo pristojna služkinja Neža Golenkova iz Kaplje pri Št. Juriju ob Taboru zaradi umora. Golenkova je lani 21. julija v celjski porodnišnici porodila nezakonskega otroka. Porodnišnico je zapustila 29. julija. Vedela ni kam z otrokom, sram jo je bilo pred ljudmi, bala se je pa tudi, da oče njenega otroka ne bo mogel skrbeti za dete. Zato je že v porodnišnici sklenila, da bo spravila otroka s sveta. Dne 29. julija je v Kaplji vasi pri potoku oBlski zadavila otroka, izkopala četrt metra globoko jamo, položila POGODBA O TRGOVINI IN PLOVBI MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARIJO V zunanjem ministrstvu v Beogradu sta bolgarski zunanji minister Popov in naš poslanik v Sofiji Mila-novič izmenjala instrumente o sklenjeni pogodbi o trgovini iA plovbi med ugoslavijo in Bolgarijo, podpisani v Beogradu 24. maja 1934 kakor tudi protokol k pogodbi o trgovini in plovbi med obema državama, podpisani 12. februarja ter dopolnilne pogodbe k sanitetno-veterinar-ski konvenciji Jugoslavije in Bolgarije, podpisane v Sofiji 12. februarja. Protokol o izmenjavi ratifikacij sta podpisala bolgarski zunanji minister Popov in naš poslanik v Sofiji Milanovič. Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo erto Černič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah» obistih, ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni Analiza ci j e krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.— Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S U I P A C H A 2 8 (1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900) ZA POUK IN ZABAVO N A S I M 0 Ž J E Marko Pohlin Marko Pohlin se je rodil 1735. v Ljubljani in vstopil dvanajstleten v samostansko učilišče bosih avguštin-cev v Mariabrunu pri Dunaju. Ko je dovršil bogoslovne nauke, se je vrnil 1763 v Ljubljano ter deloval izprva kot prazniški, pozneje kot nedeljski pridigar in vikarij diskalceatskega samostana, ki je stal v ljubljanskem predmestju “na Ajdovščini”. Bosonogi avguštinci so imeli v začetku XVIII. stol. med ljubljanskimi redovniki vodilno vlogo in so uživali zaupanje in naklonjenost ljubljanskega prebivalstva. Leta 1775. je o. Marko Pohlin zapustil Ljubljano in bival šest let na Dunaju kot učitelj bogoslovja redovne šole. Ta doba je razširila njegovo duševno obzorje, v redovniških učenjaških krogih je postal kmalu znana osebnst. Spomladi 1781 se je vrnil kot sub-prijor v ljubljanski samostan. Še isto leto je vnovič oživela “akademija delavnih mož” in pričakovati je bilo živahnega delovanja na vseh poljih prosvete. A med Pohlinovo odsotnostjo so se bile razmere teme- j ljito spremenile in kmalu so se še j poostrile. Med duhovščino'se je širil nov duh, janzenizem, ki je hil plod belgijskega škofa Kornelija Janzeni-ja. V tisti dobi so se vršile po Evropi važne spremembe. Na Francoskem so se pojavili novi modroslovci “Enciklopedisti”, ki so delali za odpravo tedanjega fevdalnega sistema. Pod vplivom njihovih naukov je začela avstrijska cesarica Marija Terezija z važnimi gospodarskimi, političnimi in kulturnimi odredbami, katere je nadaljevl z še večjo vnemo njen sin cesar Jožef II, ki je začel z raznimi novimi odredbami tudi v cerkvenih zadevah. Zaplenil je cerkveno premoženje, od katerega je napravil fond za izplačevanje in vzdrževanje duhovščine, razpustil je mnogo samostanov ter menihe nastavil kot dušne pastirje v krajih, kjer je bilo pomanjkanje duhovnikov, a v cerkvah je omejil preveliko razkošnost in zatiral razne redove ter bratovščine. Janzenistični duhovniki so sicer v verskem in moralnem oziru kazali pretirano strogost; najbolj nedolžna pesmica jim je bila pregrešna in pohujšljiva če je le bilo v pesmici kaj ljubezenske vsebine, (Prešernove pesmi); tudi pri delitvi nekaterih zakramentov so zašli v pravi fanatizem. Razen tega so hoteli janzenisti bogoslužje brez zunanjega sijaja in so smatrali za razvado razne pobožnosti, ki so bile pri našem narodu že priljubljene. Tako so hoteli odpraviti razna romanja, bratovščine ter češčenja in ker so te pobožnosti najbolj gojili menihi, so bili tudi tem nasprotni. V tem so se torej vjemali z “jožefinci”. V Ljubljani je bil tedaj vodja te struje sam tedanji ljubljanski škof Karol grof Herberstein, ki je izdal 1. 1783. nov bogoslužni red ter ga v vsem prikrojil zahtevam tedanje zagrizene nem-ško-centralistične dunajske vlade, katera je razpustila tudi pri nas vse bratovščine in razne samostane. Dve leti pred razpustom avguštinskega samostana se je preselil o. Marko Pohlin na Dunaj (1784) 'in od tu v Mariabrunn, Iger je umrl 1801. Oče Marko spada med naše naj- plodovitejše slovstvenike; pisal je v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku, izdal je do dvajset knjig in mnogo jih je zapustil v rokopisu. Skušal je zadostiti vsem književnim potrebam našega naroda, razširil je tesni krog, ki je oklepal dotedaj slovensko književnost in položil temelje poučno-zabavnemu slovstvu in posvetnemu pesništvu. Napisal je štirinajst nabožnih knjig, katere so doživele po več izdaj, priredil katekizem in postne evangelije. Lotil ‘se je poljudno-poučnega in kratkočasnega slovstva. Da bi “kranjski otroci, ki drugega jezika, kakor kranjskega govoriti ne znajo”, ne ostali brez uka v računstvu, je napisal prvo slovensko računsko knjižico. Zavedal se je, “da ima vse svoj čas — tako je tudi čas smejati se in veselega srca ali dobre volje biti ter imeti veselje z rečmi, ki ne žalijo nobenega”, — tako smo dobili drobno zbirko “Kratkočasnih ugank in čudnih kunštov”, “ki nas v eni ali drugi stvari poduče, tumpast um zbrusijo in pamet ubrišejo”. Po nemškem izvirniku je priredil zbirko veselih, žalostnih in ukapolnih dogodkov “Kmetom za potrebo in pomoč”. Pohlin nam je napisal tudi slovnico in slovar. Ni sledil zgledu drugih slovničarjev ter se ni poglobil v ljudsko govorico, temveč je hotel, sam ustvariti lastna pravila; če mu niso bili znani domači slovenski izrazi, je koval in izmišljal besede po svoje. To je izzvalo že pri Pohli-novih sodobnikih odpor (Popovič n. pr.) in poznejpši rodovi so ga radi tega hudo grajali — a pozabiti ne smemo, da je poznal Pohlin samo govorico ljubljanskega predmestja ter je živel večji del izven slovenskih pokrajin in da ni imel priložnosti slišati čiste govorice slovenskega ljudstva. Velika zasluga mu gre, ker je zbudil pri nas zanimanje za posvetno pesništvo. Prve slovenske posvetne pesniške vaje “Pisanice”, ki so izšle trikrat (1779—1781), so vzklile iz Pohlinovega kroga in 1798 je sestavil slovenskim pesnikom prvi in edini slovarček rim. Zbiral in podpiral ter navduševal je študente, ki so se vadili v pesništvu, med katerimi je bil takrat petnajstletni Val. Vodnik. Sestavil je tudi seznamek vseh slovenskih knjig in pisateljev, nekako zgodovino slovenske književnosti, ki je izšla šele po njegovi smrti in bila za ono dobo dokaj točna ter porabna. Pohlin je bil slab jezikoslovec a dober vzgojitelj. “Šolska mladina”, “se zdaj ne priganja toliko k latirn ščini kolikor nemščini. O, da bi se poprijela tudi prave kranjščine, ker ji bo po dokončanih šolali v tem jeziku skrbeti za lastni blagor, pa tudi drugim v prid. To smo doslej zanemarjali; torej ni čudo, da nas tujci v naši lastni deželi zasmehujejo... Nikdar se ne sramujmo predragi rojaki, svojega materinega jezika, ni tako slab kakor si ga mislite...” Tako je pisal o. Marko, ki se je zavedal zapuščenosti v kateri se je nahajalo slovensko ljudstvo. Bil je prvi, ki se je oziral tudi na posvetne potrebe našega naroda, njegove po-učno-zabavne knjige so zbudile novo veselje do branja. I Franjo Patemost, Brazil: Evropska vojna v luči prerokov m. PREROKOVANJE SLUŽABNIKA BOŽJEGA, MENIHA ANTONA Živel je v samostanu v Aachenu in pobožen (Aix-la-Chapelle), bil je bogaboječ in pobožen nemški menih; katoliška Cerkev ga je proglasila svojim svetnikom. Imel je dar zamaknjenosti in v tem stnju je videl prihodnje reči ter jih opisoval. Tako je videl v letu 1817 vizijo, ki jo je večkrat pripovedoval svojim vernikom in svojim predstojnikom in ki jo je šele leta 1858 napisal, in ki se nanaša na sedanje evropske dogodke. Njegova vizija, se nam zdi nekako nadaljevanje prerokovanja sv. župnika iz Arsa, oziroma obširnejši in podrobnejši popis dogodkov izza časa francoskega premirja; sv. menih Anton pripoveduje: “Po prvi bitki so Francozi hoteli skleniti mir, toda Prusi ga niso držali...” Po tej verziji se Nemci, oziroma Prusi, kot jih sv. menih imenuje, ne bodo držali sklenjenega premirja. Kakor se čuje zadnji čas, Nemci hočejo francosko mornarico in razna vojaška oporišča v Afriki, da bi z večjim uspehom vodili vojno proti Angliji. Nekaj se bo zgodilo, da Nemci ne bodo držali dane besede pri pogojih premirja z Francijo in sv. menih nadaljuje: “Naenkrat so začele prihajati iz vseh delov Francije in “otokov” (iz Angleške in prekomorskih francoskih kolonij) neskončne čete pripravljene na boj, in boj se je pričel. Francozi so se vrgli prvi naprej in bitka je trajala dva dni; pruska vojska je bila popolnoma potolčena, in Francozi so začeli na celi črti zasledovati bežeče Pruse... Obenem sem videl, kako je bilo ljudstvo povsod veselo in zadovoljno, ploskalo je z rokami in vzklikalo od veselja: Kaka sreča, da smo vendar enkrat rešeni Prusov (Nemcev).. . In veselje je sijalo iz obličja vseh! Pruska vojska je bežala na drugo stran Rena, nad in pod mestom Strassburgom, Francozi pa so jih začeli preganjati v vseh smereh... V okolici Frankfurta vršila se je druga bitka vedno v korist Francozov, tej so sledile druge bitke manjše važnosti. Naposled so se Prusi umaknili in plavajoč dosegli mesto Siegburg, kjer je taborila ruska vojska. Ta jim je bila poprej sovražnik, ali sedaj ko so Prusi prišli do Rusov, so sklenili zvezo proti Francozom.. . Tu se j e vnela strašna bitka, da še nikdar se ni videla strašnejša in nikdar več se ne bo videla strašnejša... Bitka je trajala več dni; in Prusi in Rusi so bili prisiljeni u-makniti se do nekega trga (planjave) pol ure od mesta Boona. Vedno zasledovani in preganjani od Francozov so se Prusi umaknili v koln-sko trdnjavo,1 toda zmagovalci so začeli bombardirati trdnjavo..., ostal je pokoncu le četrti del mesta Kolna in sicer severni del. Videl sem tedaj bežati Pruse iz bombardiranega mesta in se zateči z -ostanki svoje vojske v Westfalijo, vedno zasledovane od Francozov. ” Čudno se nam mora zdeti, da je : sv. menih videl naenkrat rusko voj-| sko taboriti v bližini Siegburga in I skleniti zvezo z Nemci, ki so si bili poprej sovražniki. To si moramo razlagati le na ta način, da bodo Rusi medtem že napadli Nemčijo, zasedli Dunaj ter prišli do Kolna, kot nam prerokuje Nostradamus, na ta način bodo Rusi komunizirali že vso Nemčijo in sklenili s komunističnimi nemškimi četami zvezo, da bi komunizirali še francoske čete. Pa polušajmo nadaljevanje sv. meniha : “Zadnja bitka se je vršila v Westfaliji... Na koncu bitke sem videl le že dve slabi nemški diviziji, ki so ubežale smrtnemu klanju... s puško na rami so bežali izčrpani, da niso mogli skoro dihati. . . Po zadnji bitki v Westfaliji, se je obrnil moj pogled proti Kolnu in drugim krajem opustošenim od vojske; in videl sem, kako je tam razsajala strašna bolezen, iščoč svojih žrtev med onimi, katerim je bila prizanesla vojska. .. Ta pogled je navdal mojo dušo s tako žalostjo, da' sem se hotel vreči na kolena ter zaprositi Boga, da bi prizanesel to strašno nadlogo mojemu narodu, toda predno sem mogel izvršiti moj namen, zaslišim glas iz neba: “Mora se to zgoditi, da bodo Prusi (Nemci) tako strti in potolčeni, da ne bodo nikdar več v mogočnosti zasledovati božje narode...” “Po bitki v Westfaliji sem videl Francoze mirno vrniti se na svoje domove. Od tedaj se je globoko ukoreninila zveza med obema narodima. Povsod sta vladala sloga in mir... In izgnanci iz vseh krajev so se vrnili v svojo domovino. Videl sem tedaj novega nemškega cesarja, ne morem natančno reči kdo je bil. Bil je bolj male postave, temnih oči, črnih kodrastih las, visoke glave in star kakih 30 let, videl sem ga v posetu pri sv. Očetu papežu.” Zadnja bitka se bo torej vršila v Westfaliji, to bitko omenja tudi več drugih prerokov, kakor bomo še kasneje videli, ali vsi so enega mnenja, da v tej bitki bo sam Bog posegel s svojo mogočno roko vmes ter s kako strašno boleznijo pokončal vojsko “zla”. (Sledi prerokovanje pastirja Strombergerja iz bavarskega gozda). Žene v Hrvaškem Primorju IJrvatsko Primorje je za nas vse nekaka obljubljena dežela, kamor hodimo iskat zdravja in sonca. To so okraji, kjer za nas neprestano sije sonce, kjer se oko lahko naužije najlepših barv, kjer se morje razteza daleč v nepoznano daljavo in kjer se ponoči velike zvezde zrcalijo v njem. Za nekaj dni ali tednov pohitimo tja, se naužijemo vseh lepot in zopet gremo. Drugače pa je s tistimi, ki so tam doma in ki jih mora preživljati morje in njegova skalnata pobočja. Ti ljudje vedo samo to, da je treba hoditi včasih pol ure in več po vodo, da je ribolov zadnje čase slab in da je zaslužka čedalje manj. Najhuje občutijo težo življenja žene. Človek, ki opazuje domačine s pozornimi očmi, bo hitro ugotovil, da moški tod ne delajo. Ribarijo, to je vse. Ostalo delo opravljajo žene. Žene hodijo sekat v šumo in ves dan jih lahko vidimo, kako nosijo na hrbtu ogromne butare, ki jih popolnoma pokrijejo pod sabo. Zelenje oklestijo in ga dajejo kozam, les pa porabijo za kurivo. To velja skoraj za pravilo: preden lahko zakurijo, si morajo iti iskat kuriva. Če hočejo imeti pitno vodo, jo morajo iti iskat k studencu, ki je včasih zelo oddaljen. Vsako kapljo vode za kuho, za umivanje, za pranje si morajo na hrbtu prinesti od daleč. Tudi perilo nosijo izpirat k studencu. Velikanske škafe si navežejo na hrbet in prve dni v tednu romajo cele karavane iz vasi do studenca in zopet nazaj in se globoko upogibajo pod težo mokrega perila. Vsa dela v hiši in zunaj na “polju” opravljajo žene (če to, čemur pravijo polje sploh zasluži to ime). .Neprestano jih je videti, kako hodijo v doma zašitih copatah po svojem poslu. Še takrat, kadar ženejo ovce na pašo, še takrat pletejo spotoma nogavice, kleklajo ali delajo kaj podobnega. Obrazi vseh teh žen ; so ožgani, zgubani, prezgodaj uveli zaradi pretežkega dela. Hrana, za katero morajo skrbeti, da nahranijo svojo cesto številno družino, je skofco odmerjena. V glavnem je to koruzna moka, polenta. Ta je na mizi dan na dan, in sem tja kaka riba. Ribolov je v Hrvat-skem Primorju zadnje čase zelo slab. In če imajo kdaj boljši plen, ne ostane doma. Kdor se je vozil s parnikom, je pač lahko opbzil, koliko rib gre iz vseh pristanišč na Sušak in v tovarne. Tun, ki jih nalovijo sorazmerno precej, nikoli ne okusijo domačini, prav tako ne drugih boljših rib. Vse to gre na trg — doma pojedo navadno samo take ribe, ki bi na trgu ne imele cene, ali pa take, ki bi se sicer pokvarile. Tudi boljše sadje gre