TRAGEDIJA JE V MOJEM DOMU Umberto  Bellintani
Tragedija je v mojem domu.
Pred davnim že stopila je skoz vrata.
S krili smrti. S krili smrti.
Iz svojih skrivališč se kdaj pa kdaj prikaže,
se stisne komu okrog srca, potem izgine,
da vrne se naslednji dan, da vrne se naslednji dan.
Izgini že, tragedija! Ne vračaj se nikoli  več.
Oči mojih otrok dve solzni kaplji so.
Oči mojih otrok so dva cvetova sreče.
Ne vračaj se nikoli več. Ne vračaj se nikoli več.
Izgini že, tragedija! Ne vračaj se spet jutri.
Oči moje matere ne smejo več jokati.
Oči očeta mojega počitka prosijo.
Ne vračaj se nikoli več. Ne vračaj se nikoli več.
A tragedija ostaja v mojem domu. Pred davnim že je kradoma vstopila. S krili smrti. S krili smrti.
513
33    Sodobnost