GLASBENA MATICA V LJUBLJANI DEKANIJSKA CERKEV V RIBNICI NEDELJA, DNE 11. JUNIJA 1933
'"l/*	«Š/
&
CERKVENI KONCERT
IZVAJAJO:
DEKAN ANTON SKUBIC (GOVOR)
PROF. MATIJA TOMC (ORGLE)
PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE LJUBLJANSKE
DIRIGENT: RAVNATELJ MIRKO POLIČ
ZAČETEK OB 15. URI
Po koncertu odkritje spominske plošče skladatelju Jakobu Petelinu-Gallusu na poslopju stare osnovne šole v Ribnici. Govori dr. Vladimir Ravnihar, predsednik Glasbene Matice ljubljanske
SPORED:
1) Böhm Jurij (1661—1733):
Preludij in Fuga v c-duru, (orgle)
2) Govor o slavnem rojaku Jakobu Petelinu Gallusu
3) P e (elin^Gallus Jakob:
Pater noster, osmeroglasna moteta (četveroglasen moški in ženski zbor)
Ave Maria, osmeroglasna moteta (dva četveroglasna mešana zbora)
Media vita, osmeroglasna moteta (dva četveroglasna mešana zbora)
Ecce quomodo moritur justus, četveroglasna moteta (mešan zbor)
4) Frescohaldi Girolamo (1583—7643):
Preludij in Fuga v g-molu (orgle)
5) Peielin=Gallus J ah oh:
Ubi Plato, osmeroglasna moteta (četveroglasen ženski in moški zbor)
Laus et perennis gloria, (osmeroglasna mešana zbora)
6) Peielin=Gallus Jakob:
Impetum inimicorum, dvanajsteroglasna moteta (trije štiriglasni mešani zbori)
Alleluia. Cantate Domino! Dvanajsteroglasna moteta (trije štiriglasni mešani zbori)
JAKOB PETELIN-GALLUS — CARNIOLUS
je sin našega malega naroda. Po podatkih glasbenega zgodovinarja dr. Josipa Mantuanija je bil rojen dne 31. julija 1550 v Ribnici. Živel in deloval je v času, ko ni bilo v naših krajih o kaki višji glasbeni kulturi ne duha ne sluha. Zato je povsem naravno, da je šel v tujino, se tam razvil in prišel do velike veljave. Bil je pevec dvorne kapele na Dunaju, pozneje ravnatelj cerkvenega kora škofijske cerkve v Olomucu, nato je deloval v Pragi, kjer je umrl 18. julija 1591. leta.
Napisal je naravnost ogromno število del ter jih izdal tudi deloma v tisku. Med njimi so taki biseri, ki se po svoji koncepciji, navdahnjenosti in tehnični izpeljavi lahkio postavijo ob stran najlepšemu in najboljšemu, kar je na tem področju ustvaril človeški duh.
Težišče njegovega dela je v cerkveni pesmi, in sicer za a-capella-zbor. Tehniko zborovskega aparata je obvladal suvereno ter je njegove izrazne možnostil stopnjeval do neverjetnosti. Uporabljal ga je v najrazličnejših kombinacijah od dvoglasnega do kompliciranega štiriindvajsetglasnega stavka. Kombiniral je posamezne glasove (vedno upoštevajoč bistvo besedila) na najrazličnejše načine. V pojasnilo nekaj primerov: četveroglasni ženski proti prav takemu moškemu zboru (iz našega programa »Pater noster« ali »Ubi Plato«); v skupnih partijah dobi tako šestero- ali osmeroglasen zbor. Četveroglasen mešani zbor (>Ecce quomodo moritur iustus«); dvojen četveroglasni mešani zbor (»Ave Mariae, »Media vita« itd.), ki mu v skupnih odstavkih tudi daje možnost osmeroglasja. Že v okviru tega se prožijo neizčrpne kombinacije. Toda Gallus se ne zadovoljuje s tem. On gre na dvanajst, šestnajst in štiri in dvajset glasov, ki jih organizira v tri in štiri zbore po štiri, pet in šest glasov. Večkrat jih razdeli v čisto enake skupine, čeSto pa (navadno po smislu besedila) jih sestavlja popolnoma različno, n. pr. I. zbor same soprane v četveroglasju (z otroškimi glasovi), II. zbor alte, III. tenorje, IV. base, spet drugje v enem zboru sorazmerno razdelitev vseh človeških glasov (v četvero- ali štesteroglasju), medtem ko v drugem izpušča tenorje itd. Primer take kombinatorične kompozicije prinaša sklepna točka našega razporeda: »Alleluia! Cantate Domino« in »Impetum inimioorum« za tri če-tveroglasne mešane zbore, ki jih uporablja alternirajoče z daljšimi frazami, tako da se tridelne periode razdele na tri edibice, ali pa v najožjem imitato-ričnem stavku (n. pr. pri besedah: »cantate, et exultate«), pri sklepih pa
ima spet vse tri zbore združene v reelno dvanajsteroglasje. Spet druga kombinacija izkazuje štiri izmenjajoče se zbore, izmed katerih pa se vsak tudi samostojno lahko izvaja, če se seveda preskočijo vmesne pavze itd., itd.
Študij Gallusa, ki ga omogoča krasna in temeljita izdaja dr. J. Man-tuanija, odkriva vsakomur, ki se ga loti z voljo, neizčrpna bogastva duha in tehnike. Tu šele se lahko spozna, kaj vse se da doseči s tako omejenim aparatom kakor je človeški glas in kljub najstrožjim harmonskim in kontra-punktičnim omejitvam. Toda na delu mora biti seveda mojster!
Transkripcijo izvajanih zborov sta poleg g. dr. J. Mantuanija (»Alle-luia«) oskrbela gg. M. Hubad in M. Polič.
Pater noster.
Pater noster, qui es in coelis, sanctificetur nomen tuum, adveniat regnum tuum, fiat voluntas tua sicut in coelo et in terra. Panem nostrum ootidianum da nobis hodie et dimitte nobis debita nostra sicut et nos dimittimus debitoribus nostris et ne nos inducas in tentationem, sed libera nos a malo, amen.
Ave Maria.
Ave Maria, gratia plena, dominus tecum, benedicta tu in mu-lieribus et benedictus fructus ventris tui Jesus Christus!
Media vita.
Media vita in morte sumus, quem quaerimus adiutorem nisi te, Domine, qui pro peccatis nostris iuste irasceris. Sancte deus, sancte et misericors salvator, amarae morti ne tradas nos.
Sredi življenja smo v smrtni nevarnosti, koga iščemo kot pomočnika, če ne Tebe, Gospod, ki si po pravici užaljen radi naših pregreh. Sveti Bog, sveti in usmiljeni rešenik, ne izroči nas bridki smrti!
Ecce quomodo moritur iustus.
Ecce, quomodo moritur iustus, et nemo percipit corde.
Viri iusti tolluntur et nemo considerat.
A facie iniquitatis sublatus est iustus!
Et erit in pace memoria eius, in pace factus est locus eius et in Sion habitatio eius et erit in pace memoria eius.
Glejte, kako umira pravični, pa nihče v srcu ne čuti.
Žrtev sveti možje so, pa mar ni nobenemu.
Iz kroga je ljudi hudobnih odstranjen pravični!
In večno bo živel v preslavnem spominu.
Našel počitka je mesto miru na Sionu bivališče svoje.
In večno bo živel v preslavnem spominu.
Ubi
Ubi Plato?
Ubi Porphirius?
Ubi Tullius aut Virgilius?
Ubi Thales?
Ubi Empedocles?
Aut egregius Aristoteles. Alexander ubi rex maximus? Ubi Hector, Troiae fortissimus? Ubi David, rex doctissimus? Ubi Salomon prudentissimus? Ubi Absalon pulcherrimus, cum Helena Paris pulcherrima? Ceciderunt in profundum ut lapides.
Quis seit, an detur eis requies. Sed tu, deus, reetor fidelium, fac te nobis semper propitium, cum de malis fiet iudicium.
Plato ?
Kje je Platon, kje Porfirij?
Kje je Tuli j in Vergili j?
Kje Tales, kje Empedokles.
Aristoteles odlični,
Aleksander, kje mogočnih kraljev kralj?
Hektor dični, Troje viteški branitelj?
Kje je David, kralj in pevec, Salomon premodri vedec, kje je lepi Absalon? z lepo Heleno kje Paris?
Kakor kamen pogreznili so se, v brezno potopili, kdo ve, li našli so mir?
Ti pa, Bog, vladavec vernim, vsevdilj milosten nam bodi, ko boš sodil grešnike!
Laus et perennis gloria.
Laus et perennis gloria Deo patri et filio Sancto simul paraclito in saeculorum saecula. Amen.
Razlegaj neminljiva čast Bogü Očetu, Sinu se, Razlegaj Duhu Svetemu Na veke večna slava se. Amen.
inimicorum.
Impetum
Impetum inimicorum ne timueritis, memores estote, quomodo salvi facti sunt patres nostri in mari rubro.
Et nune clamemus in coelum, et miserebitur nostri Dominus, Deus noster.
Napada sovražnikov se ne bojte, pomnite,
kako so se rešili naši očetje v rdečem morju. Tudi sedaj kličemo v nebo, in usmilil se nas bo Gospod, naš Bog.
Alleluia! Cantate domino.
Alleluia! Cantate Domino canticum novum. Alleluia! Jubilate Deo omnis terra. Alleluia!
Servite Domino in laetitia! Alleluia!
Cantate et exultate et psallite! Alleluia!
Exaltate regem regum et hymnum dicite Deo. Alleluia!
Aleluja! Zapojte Gospodu nov spev, aleluja!
Raduj se vsa zemlja Bogu, aleluja!
Služite veseli Gospodu, aleluja!
Vriskajte in pojte in rajajte mu, aleluja!
Kralja nad kralje slavite in himno uberite Bogu, aleluja!
^ \,t