SLOVENSKI UČITELJ. Glasilo »Učiteljska Wra za slovenski tar" Izlmjft o. in 20. vsakega meseca n« celi jll Zn oznanila se plaču je od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, ee se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta l tfld. 60 kr. '■I 14 kr., trikrat 1« kr. Štev. 24. V Mariboru 20. decembra 1877. Letnik V. Našim p. n. čitateljem, sodrugom in prijateljem v slovo. Čeravno nam je „Slovenski učitelj" veliko truda in veliko skerbi prizadeval, vendar ga le težko in neradi opustimo, in torej le tesnim sercem danes od naših naročnikov, znancev in prijateljev slovo vzamemo, sicer pa upamo, da ne za večno, da se morebiti čez nekaj časa zopet na dan prikažemo v tej ali drugi obliki. Za zdaj smo pač primorani, s tem listom prenehati in se posloviti pri p. n. čitateljili. V pervi versti se zahvaljujemo prav prisei čno onim našim prijateljem, ki so iz ljubezni do napredka našega narodnega šolstva materi j alno in duševno podpirali nas list, zahvaljujemo se v drugi versti tudi vsem drugim zvestim naročnikom za njih vstrajno pripomoč. Da je uaš list prenehal, to ne bo imelo — tako upamo — slabih nasledkov za slovensko šolstvo. Vsaj ostane še mnogih slovenskih listov, od katerih bode večina rada sprijemala tudi šolske spise, vsaj ostane še „Učiteljski tovariš,“ po katerem bodo sigurno radi segli slovenski učitelji. Sicer pa je za domoljubnega slovenskega učitelja v obilni slovenski literaturi še mnogo koristnega gradiva, s katerim se lehko še dalje izobražuje in uterjujo v svojih načelih. No, v svesti smo si, da je ,,Slovenski učitelj" pri mnogih učiteljih uterdil pravo prepričanje o načelih naših in o domoljubnem našem uastojanji. Naposled pa tudi iz tega vzroka ni treba toliko žalovati po „Slovenskem učitelju,“ ker ni mogel biti skozi in skozi kos svojej nalogi. Vzroki temu so znani; na eni strani slabo materijalno stanje učiteljev v obče in tudi naše, na drugi strani pa to, da nismo mogli pridobiti listu posebno izverstnih delavcev. Slovenski pisatelji iz stanu slovenskih profesorjev se nam niso hoteli pridružiti — pa vsaj je v tej kategoriji le malo delavnih mož — ljudski učitelji slovenski so pa z nami vred le srednjih zmožnosti, 24 dasiravno v pridnosti presegajo marsikoga slovenskega učenjaka. — Nekaterim ljudem in našim nemškutarjem pa, katerih imenovati ni varno, ^Slovenski učitelj11 čisto nič ugajal ni, tisti so pa tudi veliko skerbi mu pi izadjali; no tim bode pa zlasti vstre-ženo, da gre list počivat. Pa naj imajo svoje — nedolžno veselje. Mi si mislimo, da smo vsaj nekaj semena zasejali na rodovitno zemljo, da bode vsaj nekaj kalilo, rastlo, cvetlo in sad rodilo. Po tem naj pa oni le uživajo nedolžno veselje. — K sklepu Vam toraj kličemo, dragi gg. kolegi: Ostanite zvesti svojim dobrim n ar o d n o - p e d ag o gi čn i ra načelom, delajte v duhu narodnem za omiko našega naroda, zlasti naše mladine, podpirajte po svojih slabih močeh slovensko časopisje in slovstvo slovensko in skažitese vselej in povsodi prave slovenske učitelje! Naš namen in cilj, naš trud in delovanje, naši vspehi in nevspehi. (Konoc.) V nemških časopisih se sicer ne najdejo prav pogostoma spisi, kateri bi si upali ljudem resnico v obraz povedati. Leta 1876 pa sem bral „Pad. Zeitschr.u v nekem spisu sledeče prav jedernate besede dobro mislečega nemškega učitelja: „Die Bevolkerung muss zur Schule herangezogen, der Bauer muss ein Freund der Schule vverden. Es wird und muss eine Zeit kommen, in vvelcher die Gemeinden einen ebenso grossen Stolz darein setzen vverden, einen guten Lehrer, als einen guten Prediger zu besitzen, und au einem gut eingerichteteu Schulhausc eine grossere Freude zu finden als gegcnvvftrtig an Thurm und Glocke. Dieser Zustand kann aber nur herbcigeftihrt vverden, wenn die Rechte der Bevolkerung auf die Schule gevvahrt bleiben und sie da-durch fUr dieselbe interessirt vverden. Die Lehrer haben ihre Stimme dafttr zn erheben, dass die autonomen Schul-behbrden in ihren Rechten nicht verkltrzt vverden, vvie dies z. B. in Kttrnthen bereits geschehcn ist. Jetzt ist cs noeh Zeit, sich zu erheben und sich auszusprechen, sonst tbnt uns eines Tages das vielsagende: „Zu spat'1 entgegen.0 Česar se je ta nemški poštenjak bal, to se je že tudi na Štajerskem zgodilo in sicer kmalu potem, ko so bile one besede spisane in med svet poslane. No zgodilo se je pa še več, zgodilo se je tudi gledč učiteljstva taisto, kar se piše o pravicah ljudstva do šole. To uže čutimo in bridko obžalujemo. O tem nam so zopet dokazi nemški časopisi, ki se sicer prav redko pritožujejo. Take pritožbe smo pa vendar začeli v teh listih či- tati, čeravno so njih uredniki zeld odvisni, ker se ali nadjajo za njih poslužnost dobrih služeb ali pa ker jih že imajo. „Padag. Zeit8chrift“ od 20. novembra ima v članku „Briefe aus Ober steieru veliko začudenje o mnogih prestavah učiteljstva iz službenih obzirov, o boječih učiteljih pri dež. učiteljski konferenci, ki si niso upali spregovoriti odkritoseične besede o telesni kazni v soli, o znanem ukazu, po katerem se indirektno zapor prepoveduje. Ta ukaz imenuje pisatelj onih „br>efov“ — „Vorlien-gungserlass,“ eden gospodov c. kr. šolskih nadzornikov imenoval ga je „Deckmantelu za ona nesramna početja zgoruih stajer-skik učiteljev in dostavil, da nema prave veljave, kajti učitelj slobodno otroke tudi v bodoče zapira. Torej se ta nadzornik slovenskih učiteljev ni bal tega, da bi njegovi podložni enacih reči sposobni bili, kakor nekateri zgornje Štajerci. Ta gospod je torej bil b<>l,šega mnenja o učiteljih, nego nekateri drugi, kateri zavoljo jednega grešnika vse za slabe deržijo. — Toda pustimo te reči; vsaj smo se od svoje naloge itak že preveč odnalili. Kaj hočemo pa še torej pisati ? Namen in cilj naš in v obče pravili domoljubnih slovenskih učiteljev mora že vsem vsaj po večem razumljiv b ti, enako pozna večiua naših p. n. čltatel ev naš trud, če ravno ga vsi ne prizuavajo. Naši vspelii niso pa z našim trudom v pravem razmerji; kajti našemu delovanju stalo je nasproti toliko veliko zaderžkov in take zapreke, ki se niso mogle odstrau ti. Ipak smo nekaj dosegli. Med svet smo razposlali mnogo tiskane besede, o kateri je vsaj v nekaterih slučajih veljalo: Dobra beseda najde dobro mesto.“ Knjižic slovenskih jo prišlo v poslednjih letih precej na svetlo. Ni-o vse čisto korektne, niso vse brez pomot, a vendar bi bile na dotičnom mestu leliko našle večje milosti. Da'je to drugače prišlo, nas je v serce žalilo, Mi Slovenci bi se z nemškutarji prej pobotali, prej bi se zložili, ako bi oni Sloveuščiuo samo na sebi ne čertili. Tega sicer ne rekd, ampak se vedno s tem izgovarjajo, da je naš jezik neizobražen, nesposoben za znanosti in umetnosti. To so pa učenjaki slovanski že davno overgli za naš in za vse slovanske jezike. To pa poterpimo in čakajmo boljše prihodnosti. Tolaži naj nas zavest, da smo svojo dolžnost nasproti svojemu narodu storili in upanje, da pridejo časi, in morda kmalu, ko bodo veljavui možje zaukazovali, da se naj slovenske knjige spišejo in v slovenske šole vpeljujejo. Takrat se bode še marsikatera sedaujih knjižic v svojem kotu poiskala in pregledala ter popravljena gotovo z večjo slavo na dan prišla nego sedaj; ko se iščejo zeld čudni vzroki, da ue bi se slovenska kujižica razširila. Naj jeden tak slučaj še takoj povemo. Za štajerske šole je bil izdal vseučiliščiui profesor dr. Krones (on je tudi ud c. kr. deželnega šolskega sveta v Giaduti) v slovenskem jeziku „Pripovesti iz zgodovine Štajerske.“ (Slovenski prevod je bil preskerbel g. Ivau Lapajne). Ta knjižica 24* je bila hitro odobrena od ul. naučncga ministerstva. Knjižica se je pa le slabo rabila po šolah. Na to je pa štajerski deželni šolski svet izdal naredbo, po kateri je bilo vsaki šoli (ne samo 4. razredu 4-razreduic) zaukazano, naj si ono knjižico učenci omislijo. Vsled te naredbe si je g. Lapajne mislil: Knjižico za zgodovino bode torej imela vsaka sloveusko-štajerska šola; zdaj bi trebalo še zemljepisa. Ker je ona knjižica o zgodovini odobren a in zaukazana, potem bode enaka knjižica o zemljepisu vsaj dopuščena. Res, on sestavi knjižico („Kratek opis Šta jerske, Kranjske, Koroške in Primorja) po druzih veljavnih zemljepisnih knjigah ter pričakuje zaupljivo odobrenja. Namesto tega pa dobi odgovor, da se ni mogla odobriti radi nekaterih pomot in radi tega ne, ker knjižica ne obravnava samo Štajerske kronovine, kakor Kronesove pri povesti, ampak še druge dežele. (Knjižica se je pa kljubu temu vsa razprodala in se pripravlja drug pomnožen natis.) KoneČuo še enkrat rečemo to, da se bo naš jezik v šoli razvijal in krepčal kljubu velikim oviram, ki se nam stavijo v našem narodnem napredovanji. Mi smo tega prepričanja, da se narod v svojem terdnem prizadetju za svoje omikovanje in za vedanje ne more stalno ubraniti, enako ne, kakor se tekoča voda v svojem teku stalno vstaviti ne more. Za nekaj časa pomaga nastavljen jez, a krepka voda ga vendar le predore ali pa si drugo strugo naredi. Pametnice. (Nabral Antonij Leban-Mozirski:) I. 1. Kdor nema značaja, nij človek; on je le reč. (To naj si naši učitelji dobro zapomnijo. Pis.) — Chamfort. 2. Največja čast je za otroka, kateri je sin vrlega očeta, da jo z lepimi čednostimi njemu jednak. — Bothe. 3. Modremu je „fortuna“ pomočnica. —Bothe. 4. Kdor nobenega ne ljubi, naj tudi ne terja, da bi ga drugi ljubili. — Epictet. 5. Krokarji izkljujejo oči merliču, ko mu ne moreje več pomagati; priliznenci pa pokazijo duše še živečih in jim po-kazijo duševne oči. — Epictet. 6. O blaga boginja, zdravje! — Aloiphoren. 7. Malo dni traja rožni čas; on mine; ne vidiš več rožic, ampak samo — ternje. — Jakobe. 8. Brzdaj svoje strasti, da ne bodeš od njih kaznovan. — Epictet. 9. V nesreči zvesti mož je blag, kakor mornarjem morska tihota po nevihti. — Bothe. 10. Srečo moramo enako zrelemu sadju, kadar ga imamo, uživati. — Theoguis. 11. Trta rodi trojno sadje; pervo prinese veselje; drugo — pijanost, tretje žalost in sramoto. — Epictet. 12. Ako bi bilo veliko in hitro govorjenje znamenje— modrosti, tako bi bile lastovke modrejše nego mi. — Nicostratus. 13. Za brate smatraj odkritoserčne prijatelje. — Solon. 14. Kdor drugim slabo kuje, kuje si lastnemu srcu. — Balli-machus. 15. Nij lepšega bogastva na sveti nego je prijatelj. — Solon. 16. Pravično prijateljstvo je najgotovejše posestvo. — Solon. 17. Kaj je človeku dražje nego je domovina? — Bothe. 18. Ne objokuj več iste, kateri so uže umerli, objokuj ove, kateri se še vedno smerti boje. — Herder. 19. Jupiter! Daj mi dobro, ako te tudi za to ne prosim; slabo mi zaverni, ako bi tudi za to prosil. — Herder. 20. Veliko lepega pove modri človek v kratkem času. — Bothe. 21. Človek, kateri nič ne greši, ne potrebuje postave.—Solon. 22. Delavnost je mati Časti. — Bothe. 23. Mnogim dopadati, modre žaliti. — Plutarch. 24. Kar ne smeš govoriti — pusti na jeziku; bolje je hranjena beseda, nego zlati zaklad. — Herder. 25. Bodi dobre volje, kajti veliko pravičnost pripomore. — 26. Človek je od narave — dobrovoljen. — Bothe. 27. Srečnež mora moder biti. — Bothe. 28. Kdt te nas upati in terpeti in vse bode dob. o. — Rousseau. 51. Delaj tvoje delo. spoznaj se sam. — Bode. 52 Svoboden sem bil, sem živel; svobodeu hočem tudi um eti. — Tasso. 53. V ljubezni se mora do«ta grcnosti prenašati. — Ario to. 54 Ž i v I j e n i a pomaujklivosti bode smert d.dala. — Tasso. 55. Kdor drugim škoduje, temu se ne bode odpustilo. — A iosto. 56 Strah ne pozna postave. — Metnstasio. 57. Tudi veselje ima svoje solzice. — Meta-tasio. 58. Kaj se ue nauči v Amorovi šoli? — Tasso. Iz telovadbe. Pod tem naslovom nimate pričakovati kaki izviren spis o telovadbi. To kar Vam tukai pod .jam ni druzega, kakor prestava n0rdnungs uud FieiUbungen, entworfen von Coustantino Reyer.“ Nemški original nam kaže najnavadnejše proste in redne vaje v spregledu, kateri učitelju prav dobro služi. Prestava ima gotovo tudi to veljavo, razuu tega pa seznani učitelja s slovensko teiminologijo na najhitrejši način. V ta namen je še p iložen „Dodatek“ prestavljavčev, nabran iz naše majhne literature. Redne vaje: Povelja so naznanjena enostransko. za nasprotuo stran velja taisto. Povelje se razdeli v napoved in izpeljavo — perva počasi, zadnja kratko in ostro — deržanje telesa po koncu — izveršitev natanko in urno. Vstricnica (Vštrična versta): Telovadci stoje eden zraven dru-zega. Stranica (Stranska versta): Telovadci stoje eden za drugim. A. Razpostava in zravnava vrste. 1. Nastop (v vštricuo versto) — popolni mir — hitra raz-poatava — odmikanje na desno — tiho stanje. 2. P o z o r. Vse tiho in mirno stanje v glavni stoji. 3. Počite! Z eno nogo se sme prestopiti, z drugo se mora mirno stati. 4. Narazno. 5. Mer na desno — stran*) Glava se oberne na omenjeno stran — zravna se versta v ravno čerto. Na: Pozor! se oberne glava nazaj. 6. Razitejte po 2(34etc.) na levo — stran. Glava se oberne na levo — številke se kratko in umljivo izgovarjajo — Pozor. B. Vtrstu raztrositi in zgostiti. 7. R a z s t o p (m a 1 i) v s a k-sebi.za eno roko na levo — b e r z o (marš). Desni vodja se ne premakne — drugi ober-nejo glavo na desno — vzdignejo desno roko na sosedovo levo ramo — stopajo toliko časa na desno stran, da se roka rame ! več ne dotakne — (Roke — doli.) 8. Nastop na desno — berzo. Desni vodja se ne premakne — drugi se toliko Časa po strani na levo odmikajo da se versta zgosti. 9. Razstop(veliki)za2 roke na levo — berzo. Telovadci vzdignejo roki na stran itd. kakor 7. 10. Razstop za eno (2) roko od srede na levo in desno — berzo. Omenjeni telovadec se ne premakne i. t. d. kakor 7. *) Znamenje — loči napoved od izpeljave. Prestavljavee. C. Obrat posameznih. 11. Zasuk na levo — stran *= 'U obrata. 12. Polzasuk na levo — stran '/» obrata. 13- Obrat na levo — stran = V2 obrata. Pri hoji se na„stran“ oberne peta in z drugo nogo se korak naprej naredi. D. Hoja po taktu. Telovadec naredi v minnti 100 korakov hoje in 150 korakov v teku. Korak mora biti lahek in gibčen. — Pri napovedbi se prinese teža života na desno nogo — pri izpeljavi se izstopi z levo. Tek: Glava po koncu — dihanje počasi in enomerno skozi nos — usta zaperte. — rame nazaj — po perstih. — (Po teku se nekoliko časa korači.) 14. Hoja na mestu — berzo. 15. Stojite: 1, 2. 16. Naprej — berzo. 17. Korak — za korakom (Pribja hoja.) 18. Nazaj — berzo. 19. Tek na mestu — berzo. 20. Tek naprej — berzo. 21. Tek nazaj — berzo. Prehod ene vaje v drugo se zgodi na ista povelja. E. Vverstenje posameznih na mestu. Število korakov se ravna po številki v versti stoječega. Zadnji korak je spojeni korak. (1. = levo — d . = desno — 0. = Obrat.) 22. P r e d 81 o p na levo — berzo. (Iz včtricne v stransko versto.) Vodja stoji mirno — drugi narede 1/a O. 1. — potem 5/s O. 1. 23. Prestop nazaj — berzo. (Iz stranske v vštricno versto.) — */« O- ~ potem >/s O. 1. 24. Nastop nazaj na desno — berzo (iz vstricne verste v stransko) s/8 O- d- — potem 3/j O. 1. 25. P r e s t o p nazaj — berzo (iz stranske v vštricno versto) V8 0.1. — potem '/a O. d. 26. Predstop na desno z kroženjem na levo — b e r z o (iz všti ičhice v stranico.) 27. Prestop nazaj z kroženjem na desno — b erzo (iz stranice v štricnico). */B O. 1. — Okrožna hoja in uverstenje na levo. 28. Nastop nazaj z kroženjem uadesno — berzo (iz vštricnice v stranico) % O d. — Okrožna boja — 3/8 O. d. 29. Prestop nazaj z kroženjem na levo — berzo. (iz stranice v vštricnico) 1/s O. d. Okrožna hoja — fi/8 O. 50. P r e s t o p na desno z kroženjem na desno — berzo (iz vštricnice v vštricnico) ‘/s O. d. — Polukrog spredaj okoli desnega vodja — °/8 0.' d. 31. Prestop na desno z kroženjem na levo — berzo (iz vštricnice v vštricnico) s/g O. d. — Polukrog za-dej okoli vodju — ‘/s O- k 32. Predstop z kroženjem na desno — berzo (iz stranice v stranico) l/g O. j. — Polukrog — s/8 O. 1. 33. Prestop nazaj z kro-ženjem na levo — berzo (iz vštricnice v vštricnico) s/9 O. d. — Polukrog — 3/g O. d. 34. Nastop nazaj z kroženjem na desno — berzo (iz stranice v strauico) s/8 O. d- — Polukrog — 3/g O. d. 35.Nastop nazaj z krožen jem na levo — berzo (iz stianice v stranico) 3/g O. 1. — Polukrog — % 0. 1. F Sukanje verste. — Zasuk. Notranji desni vodja se prestopa na mestu. — Število korakov pri V4 zasuka okoli desnega vodja je pri zgosteni versti enako številu snkavcev — Zravnava veu — Odmikanje noter — Obračanje glave zunanjega vodja pa noter. Dobro izveršeuje zasuka podpira posebno v začetku uasljedna vaja: Roke v spono — spri-m i t e. 36. ’A, (>/,. */«, Vi) zasuka na desno — berzo. 37. 'U ('It 3U Vi) zasuka okoli desnega vodja na levo — berzo. Sukavci gredo nazaj. O. Versto vlačiti. 38. Poševna boja na desuo naprej. 39. Kotua boja na desno. 40. Poševna boja na desno nazaj. 41. Protihoja na desno. — 369 -Proste vaje. Proste vaje so neizogibna podlaga dobrega telovadenja in potrebno je pri teh vajah z vso ostrostjo paziti na lepo in redno izvcršitev. Piavilna izpeljava se mora le mnogokratnim ponavljanjem doseči, da pa to ni enomerno in utrudljivo treba je izbrati različne izstope, izpeljave in sestave. Vaje naj se verše po taktu. Povelje se razdeli v napoved in izpeljavo — perva počasi in zategneno, zadnja kratko in ostro.*) Izpeljava mora biti popolna in brez vsih postranskih spačenosti, v deržanji telesa se ne sme kazati nikako robato, zaspano in okorno vedenje. Najnavadnejši napake v izpeljavi so: Obrazne spake, nevedno pripogibanje trupa in — ujcanje — ujcanje kolena tiste noge na kateri se stoji pri izpomoljanju in vzdigovanji nog, terdo spuščanje pet na tla, pjkanje z rokami, posebno ob stegna, pre-majhino pripogibanje trupa i. t. d. A. Vaje z rokama. 1. Roki dvigati. a) na stran (vprek) b) vprek kvišku c) naprej (pred se) d) naprej kvišku. Deržanje rok se razdeli : 1. deržanje s členi navzgor. 2. „ z dlani navzgor 3. „ s palcema „ B. Vajt z noagmi. 1. z nogami ujcati. (Kerči-steza.) 2. Noge stegati (izpomoljati.) a) naprej b) na stran c) nazaj. 3. Pete — vzdigati in — spuščati. 4. Kolena vzdigati. 5. Kolena vpogibati (Počep) a) z eno nogo b) z obema nogama. C. Vaje s trupom. 1. Trup pripogibati: (Roki v bok.) a) naprej b) nazaj c) na stran. 2. Trup obračati a) na levo — stran b) na desno — „ *) Kjer m injlca ločitvo mod napovedbo in izpejavo, treba jo itetf, kakor: (1> *)« (*< 3, 4) i. t. d. Prestavljavec. 4. z meziucemi 2. Kroženje. a) naprej b) nazaj 3. Suvati (Pesti za suvanje na persi; pesti — dol.) n) pred se (uaprej) b) kvišku c) na stran d) navzdol. D. Skakanje. 1. Z obema nogama in z eno nogo; z in brez obračanja. 2. Skakanje s križanjem nog. 3. Skakanje z krečo (na stran in pošev). 4. Skakanje z vzdigovanjem kolen. 5. Skakanje z vzdigovanjem pet. Dodatek. Koračna hoja = Vorachrittstelluug. Borilna stoja = Fecht-stellung. Spojena atoja = Scbluasstellung. Prisiljena stoja = Zwangstellung. Teptalna hoja = Stampfgang. Zibalna hoja = Wiegegang. Hoja v okrožju = Umzug. Hoja semtertje = Zickzackgang. Krogohoja = Kreisgang. Terpotek = Dauer-lauf. Lega spodnja = Kammlage. Lega zgornja = Stiftlage. Vporna lega = LUgesttitz. Kolebati = rchwingen. Izprožiti koleno = Kniesehnellen. Napad = Ausfall. Opirkati = stlitzeln. Ujcati. klekati. Peto do platnic = Anfersen. Tog = steif. Kolka spuščati in vzdigovati = Hllftheben und Htlftsenken. Pa lico valjati = Stabrollen. Pobesa = Abhaug. Nalet = An-lauf. Odskok = Abspruug. Polet = Flug. Doskok = Nieder-sprung. Zgerba = Hocke. Koza = Barren. Opora = Sttttz. Vesa = Hang. Prijem = Griff. Veskati = Hangeln. Drog —- Jicck. _____ Nasljedno pojaRnujejo številke 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35 pri rednih vajah: 22, 23) 1 22 25) 1 2 3 26, 27) 1 2 2 2 12 3 1 1 2 3 (2) (1) (*) (D 28, 29) (1) (2) 1 2 3 (2) (1) 2 30.) (D (2) 2 3 2 31.) 1 2 3 (2) (1) 1 2 1 32. 35) (D (2) 1 2 3 2 1 33. 34.) 1 2 3 (2) (1) 2 1 Slovstvo. (Vabilo.) G Fr. K uh a o, profesor godbe v Zagrebu, vabi na na-ročbo narodnih (med narodom nabranih) pesmi (kompoziciji. Izišli bodo 4 zvezki,' ki bodo 400 popevk obsegali in stali samo 5 gld. Popevke so jugoslovanske, hervatske, slovenske in serbske. Gg. učitelji pevci — sezite po njih! (Družba sv. Mohora) bo izdala leta 1878 sledeče knjige: „Slo-venski Goffine, (razlaganje evangelij, godovnikov, praznikov), „Poto-vanje v Itim," Občno zgodovino,*• „Umni sadjorejec," Slovenske večernice" in „koledar.‘‘ Šolske novice in drobtine. (.Učiteljsko društvo za slovonski Štajer*) S tem, da preneha .Slovenski učitelj*, ne preneha tudi ob onem naše društvo, ki je za slovenski Š ajer prepotrebno in prekoristno, dokler imamo namreč tako d uštvo, kakor je ravno naše, sklicujemo lehko učiteljske zbore v poljubne k .tj" spodnega Sia jera, kar bi b lo brez društva veliko težeje. Zbore sklicevati bo rudi v pr.liodnje koristno za slovensko štajersko učiteljstvo. Zato pa bode dosedanjega odbora velika skerb, ne samo da ohrani društvo, marveč da ga tudi okrepi in učvrsti. Kadi tega prosimo sedanju gospode družabnik«, da ostanejo društvu še zvesti in mu pošijajo letne doneske. Do sedaj je bila letna društvenina samo 50 kr. Vsled društvenih pravil mora tudi za bodoče leto (1878) pri tem nizkem znesku ostati. Zato pa prosimo, da se nam bodo ne samo ti krajcoiji za gotovo poslali, ampak tudi zaostala društvenina (pri nekateri gospodih od prejšnih let). Ta denar ne bo zaveržen. Društvo ga bode, kadar sedanje dolgove poplača, hranilo v ta namen, da se porabi pri izdavanji kake nove klijižice, ali pa da služi kot potrebna zaloga za kakov časopis, ako bi ga čez nekaj časa v ugodnejših okoliščinah zopet izdajati začeli. Da naše društvo zasluži večje podpore, nego marsikatero drugo, to svedoči njegovo dosedanje delovanje: .Sovenski učitelj*, občni zbori: v Mariboru, Colji in Ptuju, izdane knjige: Koledar, Občna zgodovina in zemljepis. K sklepu naj priobčimo šo račun društveni od 15. avgusta 1876 (zadnji občni zbor v Ptuju) do 1. decembra 1877. G blagajnik jo imel 434 gld. 39 kr. dohodkov in 424 gld. 12 kr. stroškov; g. predsedniku je došlo 644 gld. 84 kr., potrošil pa je 713 gld. 19 kr. (torej iz svojega ž'pa dodajal). Nekaj naročnine je dohajalo tudi tiskarni. Stanje družtva bode koncem t. 1. nekako tako-le: Aktiva bodo kacih 400 gld. dolžne naročnine, loOgld na prodanih knjigah, kacih 200 gld. so pa knjige vredne. Pasiva pa bodo znašala blizo 400 gld , od katere smo tiskarni dolžni od 300 — 350 gld , a kacih 50 gld. ima predsednik pri društvu. Natančneji inčun se predloži prihodnji odborovi seji (spomladi) in občnemu zboru (v velik h počitnicah.) Naše društvene zadeve bodemo v bodoče priobčetali v „SI<>v, Narodu* in „Učjt. Tovarišu.* (^Učiteljsko društvo za slovenski Stajer.*) Ko smo naše zgornje poročilo v tisk poslali, dobili smo od nekega odbornika, ki je jako spoštovan, delaven in naroden učitelj na slovenskem Štajem, sledeče pismo: „Slavno načelništvo učiteljskega društva za slovenski Stajer* v Ljutomeru. Jaz naznanjam, da izstopim iz odbora goraj omenjenega društva. Povod izstopu daje mi zadeva nepravilnega gospodarstva pri društvenem vodstvu, kar sem uže mnogokrat ograjah 1. Koliko je imel v pretečenem letu odbor svojih posvetovanj? Meni je znano samo o enem, a še to v takem kraji in času, da se unanji odborniki nikakor udeležiti nijso mogli, 2. Zakaj so sklepi takšnih posvotovanj odbornikom, katerim jo vendar treba društvene razmere in njegovo stanje natančno poznati, ne naznanijo51 — če bi že nobenih druzih odgovornosti ne imeli! 3. Kdo je sklepal o glavnem društvenem zboru, ali ima biti ali ne? 4 Kdo je sklenil, da ima društvo kupčijo s knjigami i drugo šolsko potrebščino začeti ? 6. Kdo je sklenil, da društvo izda knjige: Občno zgodovino, Kozenov zemljevid, Dobrašina itd.? 6, In če se je užo izdati sklenilo, zakaj se >dj skerbelo za potrebno korekturo, posebno pri pervoj omenjenih knjig? Co nij moč odbora skupaj sklicati radi daljave itd. tak je dovoljno znamenje, da odbor nij praktično sestavljen, kar se naj takoj popravi, ako „društvo“ kot takšno , životariti hoče; ako pa takšno in enake gospodarske razmere društvene odbornikom nij treba vediti, tak pa društvo odbora ne potrebuje. 7. Kdo jo sklenil, da „S|ov. Učitelj1* preneha? — Cez kakega pol leta bo pa spet silil na dan —!? Premalo možato! če je „Slov. Učitelj1* društveni organ tak bi moralo vendar društvo o njem sklopati — ali ne!?11 — Ako bi nam bilo tako pismo, taka nezaupnica došla od neprijatelja, ne bi na njo odgovorili, ampak jo v koš vorgli. Ker je pa pistuo iz rok odkritoserčnega moža, dolžni smo mu odgovora, katerega mu damo javno zato, ker bi se utegnilo tudi drugod nezaupanje proti nam gojiti in ker bi se krivi nazori tega g. odbornika v škodo našega društva daljo širiti utegnilo, ako bi jih mi ne razjasnili. To storimo pa tudi zavoljo tega radi, da se ne bodo morda mislilo, da nemarno „čisto vesti in čistih rok,1* kar nam s;cer tudi ta g. odbornik, ki je momentan zgubil v nas zaupanje, ne očita. Odgovarjat: mu hočemo od točke do točke, kakor je tudi naša dolžnost in kakor naše častno čutjo zahteva. Ad I. V minulem društvenem letu je odbor imel žalibog le eno sejo, namreč 3. maja pri sv. Miklavžu v ljutom. gor. (poročilo o njej bereš na strani 155 v letošnjem „Učit.“) Prod pomladjo, v zimskem času ni mogoče zborovati, kajti nihče ne pride, Zborovanja pa stanejo, pri njih so mnogo potroši; zato so učite ji raišo doma. Hotela se je sklicati v juliju tudi druga seja, pa odborniki niso hoteli priti. Nameravala se je v septembru zopet seja sklicati v Celje, kakor to ta g. odbornik sam ve, pa večina učiteljev ni bila s tem zadovoljna. Očita se dalje, da sv. Miklavž ni bil primeren kraj za odborovo sejo; a to je krivično očitanje. V ljutomerskem in orroužkem okraju je 8 (večina) odbornikov in sv. Miklavž je v sredini teh dveh okrajev. Vsaj smo poskušali sejo sklicati v Celje, ki je v sredini slovenskega Štajera, pa odborniki niso hoteli ali niso mogli priti. 3. maj pa je bil kot četertek gotovo primeren čas za odborovo sojo, torej jo to očitanje tudi ueopravičeno. Ad II. V tej točki se nam nekaj predbacuje, kar je čisto neresnično. Sklepi od-borovih sej so no priobčuje samo odbornikom, ampak vsem udom, vsaj so tiskajo v „Slov, učiteiju,1* Kar govori g. interpelant o odgovornosti odbornikov, to je za nje le malenkostna stvar. Veliko večjo skerb in skoraj edino le on ima v tej zaderi sam predsednik, katero častno mesto pa temu odborniku serca radi privoščimo, in ako bodo zadovoljen breme prevzeti, priporočili ga bomo prihodnj mu občnemu zboru za novega predsednika našemu društvu. Ad III. Ali ima ali nema biti občni zbor v Brežicah, o tem so sklepali čdborniki: Lapajne, Kogl, Klanjšček. Kovačič, Strenkolj, Žinko, Repič, od katerih so so bili meseca julija nčkateri pri sv. Miklavžu sešli. Ko so namreč iz Brežic dohajala nepovoljna poročila, glaseča se: „pri nas je vse zaspano, bolno, mlačno, zaderžano, ne pridite k nam, vsaj letos no1* — sklenili so oni gg. odborniki, prašati druge ude, ali bi prišli k zboru v Brežice. Ako se jih malo oglasi za udeležbo, naj predsednik občni zbor prekliče. Oglasilo se je res malo gg, učiteljev, ki bi se bili ndeležili — in predsednik je v sporazumIj»nji s podpredsednikom in tajnikom občni zbor v Brežicah preklical. Ad IV. Tega | ač nihče sklenil ni, pa tudi nihče za to dovoljenja prosil ni. Odbor jo uložd bil pri ljutom. okrajnem glavarstvu prošnjo samo za-to. da bi smol lastne po društvu založene knjigo prodajati. Dala se mu je pa po pomoti pravica za pro- dajanje knjig v obče, naložil ae je pa za to tudi davek. Odbor se je hotel odreži potem davku in tej pravici, a pervo se mu ni dovolilo, in obderžal si je tudi pravico, kateri pa se je koncem t. 1. zopet odrekel, ker je šla kupčija slabo. (O vsem tem je poročal predsednik v odborovi seji 3. maja poročal bode o stroških in dohodkih tudi pri bodoči odborovi soji in občnem zboru. Dobiček od te kupčije odstopi pa društvo čisto radi iuter-pelirajočomu g. odborniku V. Da se izda .zgodovin a“ na društvene stoške, to so sklonili 4 odborniki (več jih ni bilo došlo, kajti tudi ta g. odbornik nij mogel priti) 12. aprila 1876 v Mariboru. O tem bereš na strani 130 in 146 v lanskem letniku „Slov. učitelju.“ Da društvo založi zemljepis", to je sklenila odborova seja 5. maja 1877 (str 155 v „Učit.“ 1877) ..Učitelja Dobrašina" pa ni društvo založilo ampak g. Ivan Lapajne sam. Ad VI. Radi korektnosti knjig so jo storilo, kolikor je bilo v slabeli močeh g. pisatelja, kateri je sicer pri obilein svojem delu in veliki želji, da bi le mnogo slovenskih knjig na dan spravil, res malo prehitro in pie malo temeljite popravko preskerboval. Rad bi bil to izročil drugim, pa zmožnih je malo, a še ti zastonj ničesar ne store! Koliko pa je slovenskih učiteljev na spodnjem Štajeru, ki bi bili sposobni in ob enem dobre volje, da bi bili knjige, izdane po našem društvu, radi pregledovali? Ne verjem, da bi bil sam ta gospod odbornik to storii. Sieer je pa žalostno, da pomaga tudi slovenski učitelji slovenske knjige grajatil — Ali je odbor praktično sestavljen, tega nočemo pretresovati. To pa povemo, da je ravno ta g. odbornik pri občnem zboru v Ptuju I. 1876 večino sedanjih odbornikov nasvetoval, sam nasvetoval. Da nam jo mnogo na tem ležeče, da odborniki in udje poznajo stanje našega društva, o tem nam pričajo pogostna poročila naša o dohodkih in stroških, o aktivnem in pasivnem premoženju. Tako poročilo je tudi zgoraj priobčeno. Ad VII. Najvažnejše vprašanje je zadnje: Da je „Učitelj“ prenehati moral, o tem je sklepalo več faktorov: 1. G. okrajni glavar v Mariboru, kateri ga je večkrat konfisciral in mu letos blizo 50 gld. davka naložil — za to in za tri prejšna leta. 2 Razne c. kr. sodnije, katere so listu 45 gld. globe nalo-žde. 3. Slovenski učitelji, (med te pa tega g. odbornika ne prištevamo), med katerim je bilo premalo izversrnih podpornikov, premalo izverstnih sodelavcev. Da list preneha o tem jo odločil naposled g. predsednik Lapajne v sporazumljenji z g. Krylom (kot podpredsednikom) in g. Klanjšček o m (kot tajnikom). Zadovoljni so bili s tem pa tudi gg. odborniki Kovačič (blagajnik) Štrenkelj, Žinko in še drugi. Odboiove seje pa ni bilo mogoče sklicati zdaj po zimi. G. odbornik pravi na zadnje, da bode ,.Učitelj” čez pol leta morda zopet na dan silil. Nam se zdi to neverjetno; kajti dvomimo, da bi se okoliščine zboljšale. Dvomimo namreč, da bi postali ..odločilni krogi" milostjiveji nasproti slovenskim listom, dvomimo tudi, da bi so matorijalna razmerja učiteljev zboljšala in da bi njih značaj-nost in navdušenost za našo stvar se dosta povekšala, kar bi bilo sicer zelo želeti. In če bi se — kar se bo sicer težko zgodilo — „Slovenski učitelj" čez nekaj časa zopet na dan prikazal, vesel ga bode marsikateri slovenski učitelj in morda tudi ta bivši naš odbornik sam. (Iz štajerskega šolskega sveta). Seja 6. docembra. Posvetovalo se je, kako bi se enakočasno vpeljale velike počitnice na kmetskih soiah. Poročalo se je o delavnosti c. kr. izpraševalno komisije za narodne in meščanske šole 1. 1877. France Bbheim sejo imenoval nadučiteljem v Kozjem in Anton Z m er zli k ar (podučitelj v Zavcu) učiteljem v Šinartnu pri Gornjem gradu. Starostno doklado sta dobila nadučitelja Lovro Ro L a in Ivan Murschotz (r. Muišec). Nadučitolj France Vučnik v Žavcu je postavljen v začasni pokoj. (.Savinjsko učiteljsko društvo") bode zborovalo dne 29. t. m. v Mozirii ob 10. dopoludne Dnevni red je: 1. Katere nevarnosti pretč narodu iz zanemarjene mladine in kako Bi imamo ž njo boljšo prihodnjost pripravljati — g. R. Škoflek. 2. 0 vidu, s posebnim ozirom na kratlco-in daljnovidnost — g. Fr. Gabršek. 3. Društvene zadeve. K obilnoj vde-ležbi vabi Odbor. (Velik šolski prijatelj) je bil nekdanji vladar serbski „Ivan Gavrilovid, ki je 1. avgusta p. 1 . umeri. Vso svojo premoženje od 700.000 frankov jo namreč zapustil za pokojnine učiteljskih vdov, katere so dosedaj jako majhno mirovino dobivale, namreč samo po 300 in po 150 frankov. (Stara navada zopet dobra.) V prejšnih letih je bil po šolah razobcšeu posebej tiskan „šolski red“, t. j. ustrahovalna pravila. Sedaj ima menda malo katera šola to navado, kar pa učitelj pogreša, zlasti kor tudi v čitankah sedanjih teh pravil ni. Zato pa tudi marsikateri slovenski učitelj poprašuje po »ljutomerskih ustrahovalnih pravil1*. Na Nemškem (v vojvodini Voimarski) so pa taka šolska pravila z velikimi čerkami natisneua. Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem. Na Kranjskem: Gospod Ignacij Vencajzje postal definitivni učitelj pri sv. Križu pri Podpeči. G. Iv. Erker v Slednji vasi in Ivan Kutnar v Žužemberku sta postala definitivna učitelja. G. Fr. Adamič, nadučiielj v Šiuartnu pri bitij i, je umeri G. France Stoj e e, učite j na Verhniki Na Goriškem: Gospod Kristijan Bratina (iz Kobaridu) uč.telj v Kredi. Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem. Na Štajerskem: Podučitoljska služba v Vitanji s 500 '380) do 31. decembra na kr. s. sv. Podučitcljska služba pri sv. Križu pri Slatini (4 r.) s 480 (360) gld. in stan. (1 soba) do 20. jan. na kr. s. sv. Na Kranjskem: 3. in 4 učiteljska služba na Verhniki s 450 in 400 gld. do 6. jan. 1878 pri kr. š. sv. Učiteljska služba na Polici (1 r. š.) s 400 gld. in stan do 12. jan. 0^* Vse gospode, kateri so nam dolžni ali naročnino ali pa knjige, lepo prosimo, da nam v kratkem ves dolg poplačajo. Ako bodo to dolgo odlašali, primorani bomo, dolžni znesek po pošti povzeti ali pa celo nemarne dolžnike po odvetniku tožiti; kajti mi moramo potrebni denar dobiti, da tiskarni dolg poplačamo. Odbor »Očitesljsto društva za slovenski Stajer. V Ljutomeru, 10. decembra 1877. Foiučiteljska služba na dvorazrednej šoli v Vitanji (Weitonstelu) z dohodki III. razreda in ‘20 forintov priboljška so razpisuje. Prošnje se imajo poslati do konca mesca decembra 1877 krajnemu šolskemu svetovalstvu v Vitanji. Okrajni šolski svet Konjiški, dne 11. decembra 1877. Predsodnik Haas I. r. - "“STua o Založba s s- r!r«ffl)l Mrja,ps.w diploma, i* bukvarjavBernu, gfij rr 1873 * ,• M l873' i Ferdinandove ulice Založena dela. Štsv. 3. in pisanoko V založbi podpisano knjigotoržnice so prišle vslod izražene želje tnuogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdano načortane pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer: Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvojnato nacertanih). Št! 2! Pisanka za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvojnato načertanih). St. 3. Pisanka za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka oblika v četverki). Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka). Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisje 114 verst, s prostimi čertami; visoka četverka). Št. 6. Račnnska pisanka (kvadrati, visoka četverka). Navedeno pisanke, ki so narejene iz dobro limanega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodek, in podpisana knjigoteržnica je pripravljena, željam p n. gospodov knpovalcev v vsakem obziru vstrezati. Cena pisanki je za eno rizmo = 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. netto v gotovem denarji, in posamezne številko se tudi na dalje na ogled pošiljajo. Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo: Pervi nank v lepo- in hitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokorny, poslovenil A. Lčsar. Sešitek 1—12 A 2 kr. pr. Riess 4 fl. 80 kr. netto 3 fl. 15 kr. Kartelu zn Priifungssehriften mit blauon Linien und Randver-zieruug in 4° a. Briefpapier a 1 kr., 100 St. 75 kr. n. Lčsar Ant., Litnrgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji, Za gimnazijalno, realno, in sploh odraslo mladost, 1863. 1 fl. Hilfsmittel fiir den Zeichenunterrioht. Roller Josef, Anleitung fiir den Elementarunterricht im froien Zeiohnen an der Volksschule. Mit 51 Figuren a 40 kr. Roller J., Formensammlung zum Elementarunterrichte im freien Zeichnen in der Volksschule. (Preisg kront.) Ileft 1—6 A 1 fl. 20 kr. 8. W. Roller J., Formensammlung (wie frtiher) sammt Anleitung in Enveloppe a t> fl. 60 kr. o. W. Roller J., Uebungshefte zum orsten Unterrichte im freien Zeichnen. Heft 1—6 lb. lc. a 16 kr. 8. W. Roller J., Uebungshefte. zum Unterichto im Froihandzeichnen an Volks-schulen. Heft 1—3. 4 (Knaben) 4. Madchen. (Die Hetto 1—3 sind sowohl fUr Knaben als Madchen bestimmt, Heft 4jedochfiir Beide versehieden. Naročila naj se franko pošiljajo na Karol IVInlker-Jevo založnico in prodajalnico knjig v Bernu (Brlinn) 3—3 Ferdinandove ulice št. 3. Lepo okinčani obrazci m za razdelitev Šolskih, ur (Stundenplan) | se dobe pri Fr. Dubois-u v Ljutomeru po 10 kr. ■ :« m n . _ . 1 V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celetua ulica, č. 30) so izišle po priporočilu »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“: NOVE RISANKE s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem. Perva, druga in tretja l-isauka SO pikčaste, če-terta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.-2 cm., v 3.—4 cm. narazen. 100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr. Za slovenske šole jih ima pa v zalogi Janez GHontini in Fr. Dulvois v Ljubljani. v Ljutomeru. Zlast' opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstne po najnovejših zemljepisnih znanostih ured-jene zemeljske krogle (globe), luno- in p 1 »-n etos troj e najnižjih cen v slovenskem, hervat-skem in serbskem jeziku. Visoko naučno miui-sterstvo jih je v svojem času kot edino za šolo 1 pripravne priporočilo. ME* Vzoriu^bmzetise na zahtevanje zastonj in franko pošiljajo. | A Felbl in sina, 10—12 (ra Ljub'.,ana r>-J torgovina s papirjem v Pragi. S N Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štaj«r.“ Za uredn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.