®dini slovenski dnevnik v Zjediijenih državah, (shaja vsak dan IzvzemSi (nedelj in praznikov.

GLAS NARODA

Xist sKo^emkih delavcev v Ameriki.
The only Slovenic
In the United States issued every day Sundays and Holiday
TELEFON PISARNNE: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y-, tinder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 165. — ŠTEV. 165.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 16, 1909. — PETEK, 16. MALEGA SR PANA, 1909.
VOLUME XVII. — LETNIK XVTL
Razni samomori v mostu Now York.
VBLED BEDE IN LAKOTE JE VDIHOVALA MLADA ČE-HINJA V SAMOMORILNEM NAMENU PLIN.
Štiri mesece poročen mož ranil svojo mlado ženo ter se potem ustrelil.
NEPOZNAN SAMOMORILEC.
■Za smrt preveliko, za življenje premalo! Gospa Sybilla Kohn iz 4t 419 izt. 73 nI. v New Yorku je zastonj skušala pronajti, kako bi bilo mogoče s šestimi dolarji na teden shajati. Vsa obupana vsled pomanjkanja se je sklenila včeraj usmrtiti z vdihovanjem plina. Njen mož, delavec, jo je našel ležati nezavestno v spalnici na tleh. Hitro je odprl o-kna ter potem poklical policaja, ki je poslal nesrečno ženo kot jetnico v Presbyterian bolnico. Zdravniki upajo, da ji ohranijo življenje.
Kohn, ki je Ceh, je obiskal pred kratkim svojo staro domovino in se tam oženil s 25letao rojakinjo. Pripeljal je ves vesel ■svojo mlado ženo v New York. Toda njegov zaslužek je bil jako pičei, komaj $6 na teden, in $2.50 od tega denarja sta morala še plačevati za stanovanje. Neki sostanovalec je sicer prispeval z zneskom $1-50 na teden, a to š:e ni zado-Btovalo, da bi si kupila potrebno obleko in živila. V torek zvečer sta mlada zakonska govorila o >labem položaju in najbrže je mlada žena že takrat sklenila, da se usmrti.
Vsled rane, ktero si je prizadejal v samomorilnem namenu s krogljo, je umrl včeraj v Presbyterian bolnici 241etni Edward J. Helmut-h iz št. 409 izt. 94 «1. Mladi mož se je šele pred štirimi meseei oženil, a je kmalu zgubil službo In obup vsled tega ga j« gnal v smrt. Helmut h je spremil s svojo ženo prijatelje, ki so ga posetili, po noči do postaje nadulič-ne železnice. Ko se je vrnil v stanovanje, je> zagrabil revolver. Njegova soproga, ki je šele 19 let stara, mu je hotela orožje iztrgati. Pri tem se je revolver sproži! in gospa se je zgrudila, zadeta od kroglje v lica, nezavestna na tla. V tem trenotku je Helmuth pristavil revolver k sen-eom in sprožil. Umrl je a ve uri za tem v bolnici. Njegova žena bode rečena.
V grmovju v Bronx parku, kakih 200 čevljev severno od Pelham Parkway, si je končal včeraj opoldne neki 261etni mož svoje življenje na ta način, da si je po°rnal krogljo v glavo. Pri samomorieu niso ničesar našli, iz česar bi se lahko izvedelo, kdo da je.
CARJEVI GOSTJE.
Danska kraljeva dvojica je dospela za teden dni v Rusijo.
Petrograd. 16. julija. Danski kralj in kraljica *ta dospela s svojo yaeh-to Daneborg v Petrov dvorec, kjer so ju sprejeli ear, carinja, earinja-vdova in grška kraljica. Danska kraljeva dvojica ostane tukaj teden dni □a obiteljskem obisku.
Oonirji v staro domovino
pošiljamo:
M $ 10.35 ............ 50 kron,
» 20.66 ........... 100 kron,
w 41.10 ............ 200 kron,
»a 102.76 ............ 500 kron,
sa 206.00 ............ 1000 kron,
sa 1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane a vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati j t najprilič-neie do 106.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestie Postal Money Order aH pa New York Bank Draft.
FRANK 8AKSER CO., 83 Cortlandt 8t, .New York, N. Y. «104 St. Clair Art., N. EL,
Iz Ellis Islanda. Williams v Washingtonu.
PROSTORI DETENIRANTH SE VEDNO PRENAPOLNJENI.
ZOPET 200 DETENI-RANIH.
Misijonarjem na Ellis Islanda je prepovedano obiskati ie-tenirane.
KOMISARJEVO POTOVANJE.
V noči od torka do srede je odpotoval naseljeniški komisar Williams v Washington, da bi govoril z višjimi oblastnijamL
O vzrokih njegovega potovanja se seveda veliko govori in ugiblje. Ne-kteri zatrjujejo, da bode več uradnikov odpuščenih in da se jim bodo plače znižale. Drugi nasprotno mislijo, da so protesti časopisov in raz ni dogodki na naiseljeniškem otoku vzrok potovanja. Williams, ki je priden delavec, si ne vzame mnogokrat Čas za potovanje, in zato bode gotovo začasno bivanje v Washing tonu gotovo dobro porabil ter vsa tozadevna vprašanja rešil. Njegov povratek pričakujejo v petek zjutraj in takrat se bode najbrže tudi zvedelo zakaj je šel v zvez. glavno mesto.
Tudi za misijonarje na Ellis Islandu so stopile nove določbe veljavo. Iz manifestov zadržanih naseljencev si ne smejo več delati zapiskov. in niti imen ne smejo prepisati. Tako jim je toraj njih delovanje naravnost onemogočeno, kar bo-fle pa gotovo le v prid naseljencev.
Drug dokaz, da na našeljeniškem otoku ne marajo, da bi se kak drug vmešaval, je dobil včeraj zastopnik neke nemške misijonarske družbe Ko se je podal k inkviziciji, so ga odvrnili z besedami, da ga bodo že pustili poklicati, če ga bodo rabili.
Tudi zadnjo noč je bilo čez 200 deteniranih na otoku, ktere je huda vročina jako mučila. Na strešnih vrtovih je po dnevu taka gnječa, da vi sijo ljudje čez ograje in je skoraj čudež, da se še ni pripetila nobena nezgoaa.
TnšpektoT Fitzgerald, ki je po od-slovljenjn Cowana vodil začasno o-pravila informacijske pisarne, je bil včeraj definitivno imenovan iz Washingtona za šefa informacijske pisarne. Fitzgerald je jako vesten uradnik in dobrosrčen človek. V kratkem času svojega uradovanja je večkrat dokazal, da je pravi mož na svojem mestu za ta posel.
Parnik President Lincoln je bil jako nesrečen s svojimi potniki. O kolu 200 jih je bilo zavrnjenih.
26 let stari George Pfeifer, ki je prišel semkaj s tem parnikom, da bi odpotoval k svojemu prijatelju Fr. Mueller v St. Anthony, N. D. ni imel ne denarja ne železniškega listka. Vsled tega se mora vrniti.
Ravno tako se je zgodilo z bratoma Vasilijem in Petrom Medvocki, ki sta prišla sem z istim parnikom, da bi odpotovala k svojemu bratu v Connemaugb, Pa. Vasilij, ki je star 32 let, je že bil enkrat osem let tukaj. Peter je star 17 let. Brata sta imela vožne listke in $3.50. Ogerska družba se je pritožila proti razsodbi.
25 let stara Suzana Holman je prišla s svojo štiriletno hčerko, da bi potovala k svojemu svaku Andreju Schneider v Alliance, O. Ker se ne ve, ali je otrok zakonski ali nezakonski. sta obsojena mati in hčer v deportacijo.
Žalosten je slučaj zakonskih Jur-kela. Johan Jurkela je prišel pred dvema leti v Ameriko in si je pridobil v Buffalo, N. Y. dobro eksistenco. Sedaj je prišla s parnikom Martha Washington njegova 251etna žena za njim in oba sta se srčno veselila snidenja. Žena je bila z denarjem dobro preskrbljena, toda zdravniki so našli, da ima jedno nogo krajšo, in jo izvrgli. Obupan je prišel mož in naprosil ogersko družbo, da se pritoži proti razsodbi. Dokazal je, da je toliko premožen, da ženi ni treba delation da jo lahko zdržuje. Toda pritožba ni nič pomagala in sedaj jima ne kaže druzega, če hočeta ostati skupaj, da se oba vrneta v stari kraj, ali pa živita še naprej ločeno.
Zjed. državo
in japonska vlada.
SPLOŠNO SE ZATRJUJE V DOBRO POUČENIH KROGIH O ODPOZVANJU POSLANIKA KOGORO TAKA-TTTRA.
Novim japonskim poslanikom pri I washingtonski vladi bode najbrže imenovan Yasuya Uchida.
ŠE NE POTRJENE VESTI.
Tokio, 14. julija. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da &e posla-nik Takahira ne bode vrnil iz- svojega sedanjega potovanja na Japonskem nt-zaj v Washington, ampak da se bode s-popolnilo to mesto po sedanjem japonskem zastopniku na Dunaju, Yasuya Uehido. Na Uchida mesto pride mogoče prejšnji minister za uk, ki je bil že enkrat imenovan kandidatom za poslanika v Londonu.
Uchida je zbujal na Dunaju ob času balkanske krize veliko pozornost in so takrat tudi nastala neresnična poročila o japonsko - avstrijski zvezi.
Yasuya Uchida, 1856 leta rojen je bil že leta 1888 kot ataše pri japonskem poslaništvu v Washingtonu.
Washington, 14. julija. Po svojem tajniku Hanihara je dal danes razglasiti poslanik Takahira, da nima ničesar odgovoriti na iz Tokio došlo brzojavko, v kteri je bilo naznanilo, da bode najbrže Uchida njegov na slednik v Washingtonu. Uradniki poslaništva so izjavili, da niso niče sar izvedeli, kaj je vzrok odpoklica-nja. Poda se v Tokio vsled zapovedi vlade, kjer bode naznanil odnošaje vsled trgovske in vodoplovne pogodbe med Zjed. državami in Japonsko.
Južne republike. Bolivia in Argontina.
REPUBLIKA BOLIVIA SE JE VDALA VSEM ZAHTEVAM VLADE REPUBLIKE ARGENTINE.
Vlada v La Paz, Bolivia, je uradoma izrazila Argentini svoje obžalovanj ©k
ZADOVOLJNOST V AYRES.
BUENOS
JAK POTRES NA GRŠKEM.
Potres v južni Grški je zahteval mnogo žrtev.
—o—
London, 16. julija. Iz Aten se brzo-juvlja, da se je včeraj pripetil v južni Grški jak potres, pri Iverem je bilo mnogo ljudi ubitih, dočim je tudi škoda velikanska.
V nekej vasi je bilo, kakor se po-rcea, dvajset osob ubitih in nad sto ranjenih. Tudi tri druge vasi so mnogo prestale vsled potresa. Brzojavka tudi pristavlja, da bode število žrtev brezdvomno izdatno naraslo, ko izve za vse podrobnosti.
Atene, Grška, 16. julija. Jak potres se je pripetil v departementu Elisu, eegar glavno mesto je Pyrgos. Mnogo vasi je bilo razdejanih in mnogo ljudi je ubitih. Tudi materijelna škoda je velikanska. (Elis je de partement na polotoku Pelloponezu Jonskem morju.)
Buenos Ayres, 14. julija. Vlada v Boliviji je držala svojo obljubo, ktero je dala argentinskemu poslancu v Boliviji, seiior Fonseca, in je poslala na argentinsko vlado noto v kteri globoko obžaluje zadnje dogodke v La Paz. Kakor znano so se vršile v La Paz velike demonstracije proti Argentini, oziroma argentinskemu poslaništvu, ktero so celo s kamenji napadli. Vzrok je bil prepir radi meje med Peru in Bolivijo.
Vlada v Boliviji je izjavila, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, demonstracije vdušiti in obtožuje časnike v Boliviji, ki so rabili raz-žaljive izraze napram: argentinski vladi. Vlada zagotavlja, da se taki dogodki ne bodo ponavljali in zatrjuje, da čuti bolivijska vlada resnično prijateljstvo do argentinske republike in predsednika ter ju časti.
Vlada v Argentini je izjavila, da se zadovolji s to noto ter jo vzame kot popolno zadoščenje. .
Anarhija v Maroku. Modnar. posredovanje.
VSLED NAJNOVEJŠIH DOGODKOV V MAROKU PRIDE DO MEDNARODNEGA POSVETOVANJA.
Ustaši so novega sultana Mulaj Ha-fida baje vjeli in je sedaj zaprt v Fesu.
ŠPANSKI VPLJIV POMANJŠAN.
JUNAŠKI MORNAR NE MORE POSTATI DRŽAVLJAN.
Odlikoval se je v bitki v Manili, a je mongolskega pokolenja.
SLOVENCI ur slovehke, naročajte se na "glas naroda", največji lir najcehef-
Oropan vlak.
Syracuse, N. Y., 15. julija. Ko se je danes semkaj pripeljal iz New Yorka prišedši železniški voz od A-merican Express Co., ki jo bil pripet a vlak št. 31 od New York Central železnice, se je izkazalo, da so vdrli vlomilei v voz, najbrže na progi med tukajšnjim mestom in Rochestrom. V vozu so vlomilci vse preiskali, a nič pokradli. Najbrže so mislili, da dobijo kaj dragocenega, v čemur so se pa motili. Zlezli so skozi okno v voz.
Vslužbenci Pittsburg & Lake Erie železnice grozijo s štrajkom.
Pittsburg, Pa., 14. julija. Na odredbo New York Central železnice, da se mora prestaviti glavni stan vslnžbencev Pittsburg & Lake železnice 15 milj daleč iz Newell, so vslužbenci odgovorili s štrajkom, ki se naj začne prihodnji ponedeljek. Vodstvo železniške družbe se 2e posvetuje ,če ne bi bilo bolje odredbo preklicati.
Sedanji glavni stan leM ravno pred Pittsburgom in jako veliko od 2000 vsluSbeneev ima tam svoja domovja. V tem je tnai iskati varok, sakaj se
' 'Noben inaeemec, ki ima le kapljico krvi druzega plemena, razun belega ali afriškega v svojih žilabt, ne more po postavah postati državljan." S to razsodbo je zavrgel včeraj sodnik Chatfield v zvezinem sodišču v Brooklyn Borough v New Yorku prošnjo mornarja Williama Knight iz bojne ladije Connecticut za državljanstvo, četudi služi že 27 let pri zvezini mornariei in se je v bitki v Manili tako odlikoval, da mu je podelil kongres dve hrabrostni svetinj L
Junaški mornar, kterega bi po svoji svetli, cvetoči barvi vsakdo imel za belca, je jako inteligenten človek in 43 let star. Na neki angleški ladij! na Rumenem morju je zagledal luč sveta. Njegov oče je bil angleški kapitan in mati hčer Japonca in Kitajke. Leta 1882 je na Kitajskem prosil za vstop na križarko Mono-cacy amerikanske mornarice in je do-sedaj nepretrgoma služil pri ameri-kanski mornariei. Pred 17 leti je prišel prvič v Ameriko in kmalo nato je bil prestavljen na admirala Dewey ladijo Olympia, na kteri se je tudi udeležil bitke. Okolu jeduega leta spada k možtvu ladije Connecticut
V svoji razsodbi je sodnik Chatfield utemeljeval, da se omejuje oddelek za naturaliziranje 2169 revidi ranih statutov samo na proste belce in zamoree ter njih potomce. Mon golci in druga, v postavi ne navedena plemena toraj ne morejo zadobiti državljanstva. O tem, koliko "bele
ali zamorske krvi mora imeti mongolski mešanec, da bi se ga smatralo za belca ali zamorca, postava ne pove. Kongres, ko je izdal omenjeno postavo, je dovolil, da smejo služiti Mongolci pri mornariei in redni ar madi, a za državljanstvo te)i plemen ni ničesar ukreniL
Tangier, Maroko, 16. julija. Notranji položaj v Maroku je postal tak, da so velevlasti v Evropi v velikih skrbeh. Tukaj je vsakdo prepričan, da ne bode treba dolgo čakati na mednarodno vmeševanje velevla-sti v Maroku. Po vsej deželi namreč vlada popolna anarhija. Je li Rogi postal v resnici gospodar in vladar v Fesu, še ni znano, toda sultan Mulaj Hafid je ostal brez vsake pomoči. V Zemuju so že proglasili njegovega brata Mulaj el Kebirja novim sultanom in ta se je sedaj na čelu velike vojske napotil proti Mequi-nnen
Ministerstvo inostraaih del je o-stalo brez denarja, in ker neče dati varstva za kako državno posojilo, bodo upniki države jednostavno zaplenili carinske dohodke.
Madrid, 16. julija. Španska vlada je sklenila osem tisoč vojakov poslati v Maroko. Uradoma izjavlja vlada, da so dogodki v Melili le lokalnega pomena in da se ne nanašajo na razmerje med Špansko in sultanom Mulaj Hafidom. Španska si ne želi vojne z rodovi Kabilov, kajti jedina želja Španske je, obdržati si svoje posesti v severni Afriki. Nadalje namerava Španska tudi kaznovati one, kteri so zakrivili, da je njen ugled v Maroku v novejšem času mnogo trpel.
Položaj je postal v Maroku že pred meseci skrajno akuten. Španci so pričeli z delom v dveh rudnikih blizo Melile in sicer pod varstvom
Dogodki v Perziji. Mir v Teheranu.
ŠAHOVO VOJAŠTVO JE PRIČELO Z MIROVNIM OBRAVNAVANJEM Z NACI-JONALISTI.
Tudi šahovi kozaki, ki so bili dose-daj njegova telesna straža, pristopijo k nacionalistom.
NAPAD NA PALAČO.
Teheran, 14. julija. Šahovi vojaki so se že naveličali vednih bojev in obravnavajo z nacijonalisti. Tajnik ruskega poslaništva je prišel danes pozno popoldan v Mejlis poslopje in je predložil pismeno odločbe glede oddaje pod poveljstvom Ljakova stoječih kozakov. Zahteval je najprvo, da vstavijo nacijonalisti svoje napade na kozake, dalje, da je koza kom dovoljeno, pod prihodnjo perzijsko vlado dalje služiti in da se jim da popolno varstvo, če odložijo orožje.
iSihpadar in Sardarasad sta odgovorila, da stoji častnikom in koza-kom prosto, če se hočejo vrniti v domačijo, kakor hitro odložijo orožje, da se jih bode kolikor mogoče varovalo in da se bode kozake, ker rabi konstitucijonelna vlada izšolano možtvo, vzelo v službo in da bodo dobili običajno plačo.
General Ljakov se je odločil k temu koraku pred jednim dnevom bojev, v kterih pa, kakor vse kaže, ni bilo veliko škode. Kozaki, ki so še vedno oblegani na glavnem trgu mesta, in drugi znnaj utrdb so pridno streljali na Mejlis poslopje in so skušali s tem naeijc-nalne strelce iz streh hiš pregnati. Toda njih streljanje je bilo jako negotovo in veliko strelov je zadelo brzojavne hiše v bližini angleškega konzulata.
Angleški in ruski poslanik sta šahu nujno svetovala, da se zjedini z nacijonalisti, toda šah je to odklonil in sedaj bodo, kakor se čuje, nacijonalisti danes po noči naskočili Sul-
Rogija, kteri je tedaj tam gosjjoda- j tanabad palačo, v kteri se nahaja ril. Vsled tega so $e pričeli tudi ue- šah.
LOV NA TATA.
Ločitve zakonov v Rhode WmAi
Providence, R. I., 15. julija. Država Rhode Island, kjer se vedno dogajajo slučaji, da pobegnejo mladi ljudje v svrho ženit ve, bode menda postala tudi. država, kjer se največ zakonov loči. Vrhovno sodišče je v svojih treh sejah ločilo 314 zakonov, a to Število se bode v naslednjih sejah še pomnožilo. Od dosedaj dovoljenih ločitev se jih je dovolilo 272 ženam in 49 moškim. Glavni vsrolri ločitve so bili
Mlada deklica je omogočila areto-vanje.
Veliko pozornost je vzbujal včeraj zvečer v New Yorku lov za vlomilcem, kterega je zasledovala neka mlada deklica in kteri se je pridružilo v kratkem več policajev in kakih 300 drugih ljudi j. Junaška dekliea je Gtnevieve Anderson, stara 18 let, stanujoča na 107 iztočna 115. ulica. Zasačila je vlomilea v sosednem stanovanju gospe Bessie Steinman, o kleri je vedela, da je odsotna.
Obesila se je na njega in ga ni izpustila do Park Ave., kjer se je možu konečno posrečilo, da se je iztrgal. T? okolnost, in da je deklica močno upila, je vzbudilo tako pozornost, da jima je bilo kmalo več sto ljudij za petami. Policaju se je posrečilo, da je vjel lopova na vogalu 119. ulice in Madison Ave.
Na policijski postaji je vjetnik naznanil, da se piše Herman Bieber, star 28 let in stanujoč na 442 Manhattan St., Harlem. V njegovi pose-si. so našli zlato žensko uro, pet prstanov in več drugih manjših predmetov. Vlomilno orodje in zavitek obleke je že prej odvrgel na begu.
Nepošten uradnik.
Ne^ Orleans, La., 15. jnl. Wyatt Ingram jr., preje uradnik Hibernia Bank & Trust Co. v tukajšnjem mestu, je bil aretovan vsled obtožbe, da je poneveril bančni denar. Pred sodiščem je aretovani trdil, da je nedolžen. Ker ni mogel položiti var ščine v znesku $75,000, so ga prepeljali do obravnave v ječo.
Ustreljen senator.
Montgomery, Ala., 15. julija. Državni senator Oscar O. Baylee je bil v Monroeville od Davida K. Smith ustreljen. Vzrok je ta, ker se je Bayles trudil, da bi oprostil is ječe I&aae in Jesse Bhirleya, . ki sedita vsled tega, ker sto
KOLERA V RUSIJI.
Ameriško poslaništvo odsvetuje obiskovanje Petrograda.
Petrograd, 16. julija. Kolera, kte-ra še vedno divja v Petrogradu in okolici, je dokaj Škodovala tujskemu prometu. Družba tridesetih Američanov, kteri so že imeli najeto stanovanje v Petrogradu. je sedaj brzojavno odpovedala svoj prihod vsled kolere.
Kolera sedaj več ne napreduje, kajti vsaki dan se pripeti od 60 do 320 slučajev te bolezni. Včeraj se je pripetilo v mestu 119 slučajev te bo lezni in poleg tega so pripeljali i razne bolnice 42 sumljivih bolnikov.
Ameriško poslaništvo je dobilo več vprašanj glede položaja kolere. Poslaništvo je na vsa taka vprašanja odgovorilo, da nevarnost oalezljivosti sicer ni velika, samo treba se je ravnati po predpisih zdravstvenega urada. Vsekako je pa boljše, ako se napravi izlet v Petrograd tedaj, ko v mestu ni epidemije.
Razne novosti
iz inozemstva.
FRANCOSKI VOJNI MINISTER, GENERAL PICQUART, JE PRI PARADI PADEL RAZ KONJA.
Boji med Spanci in domačini v Maroku se nadaljujejo.
SULTANOV BRAT UMRL.
Paris, 14. julija. Francoski vojni minister general Piquart je danes padel iz konja pri letni reviziji armade. Parada se je vršila vsled 14. julija običajnega nacijonalnega praznika in nezgoda vojnega ministra se je pripetila pred očmi 60:000 možev vojaštva, ki so stali pred predsednikovo tribuno, in pred pol milijona gledalcev. General Piequart, ki je jezdil iskrega belca, je ravno galopi-ral proti tribuni, za njim razni vojaški atašeji, ko se je njegov konj splašil in je vojni minister odletel čez konjevo glavo na travo.
General je ostal nepoškodovan, je zopet stopil na konja in parada se je vršila naprej.
Med manevri sta plavala v zraku dva vodljiva zrakoplova. "Repub-lique"' in "Ville de Nancy", nad paradnim prostorom.
Nacijonalni praznik se praznuje po vsej Franciji. Ljudstvo se veseli in patrijotični govori se vrstijo. Deron-dele in patrijotska liga krasi po start m cbičaju spomenike zgubljenih renskih provinc v Parizu in Deron-lede zopet govori svoje običajne ognjevite govore, v kterih povdarja, da si mora Francija zopet priboriti EJzaške in Lothrinške dežele,
Melilla, Maroko, 14. julija. Španska je vsled umora štirih španskih delavcev od domačinov kaznovala te umore. Španska topničarka "Dona Maria de Molina" je bombardirala več ur v bližini Melille postajanko Maurov. Razburkano morje je onemogočilo izkrcanje možtva.
Carigrad, 14. julija. Princ Sulej-nw-n Effendi, brat turškega sultana, je umrl v Carigradu nenadoma v starosti cd 49 let. Zadela ga je srčna kap.
Calais, 14. julija. Francoski zrako-plovee Herbert Latham, ki čaka na priložnost s svojim monoplanom pre-leteti morsko ožino, je danes zlet zopet odložil, ker je bila pregosta megla.
Neapolj, 14. julija. Dosedanji poveljnik amerikanske topničarke Scorpion, Lt. Commander George W. Lo-gan, je porisan poveljnikom in odpoklican. Poročnik Allen Buchanan jo prevzel poveljevanje topničarke.
čudežno zdravljenje na dečku.
Dr. Charles Goodman je s pomočjo drugih zdravnikov pod vzel v Beth Israel bolnici v New Yorku operacijo, ki je opravičeno zanimala vse zdravnike. Dva in pol leta stari Julius Schwartz iz št. 85 Chrystie St., Manhattan, ki je padel iz rešilne lestve, je bil bolnik. Otrok je zadobil težke poškodbe in zgubil toliko krvi, da je ležal kakor mrlič na operacijski mizi. Jedino sredstvo, otroka rešiti, je bilo, mr. na kak način pomnožiti kri. 19 let stari, pri očetu otroka stanujoči Meyer Berkowsky se je prostovoljno podvrgel operaciji. Zadnjemu so odprli žilo na roki in jo spojili s Šilo na dečkovi roki Kmalo, ko je pričela dotekati kri v dečkove file/ se je poživilo malo telo, ustniee in ušesa j so se porudečile in priSel je k sa vesti so ga nahranili
TRINAJST LJUDI UTONILO.
Angleška podvodna torpedovka ponesrečila.
Cromer, Anglija, 16. julija. Angleška podvodna torpedovka C U je v minoli noči zavozila v tovorni parnik Eddystone in sicer štiriinpol milje daleč od svetilnega parnika Haisborough. Z ladjico zajedno je vtonilo tudi trinajst mornarjev in le trije so se rešili.
Kriiarka Bon advent ure je zajedno z osmimi podvodnimi torpedovka-mi plulo proti jugu, ko se je pripetila nesreča. Podvodna torpedovka se je na mestu potopila, tako, da mornarji niso imeli niti rasa misliti na rešitev.
Pand ki od Auatro-Americana prog«
m
odpluje 2l7j
l'
julija,
LAURA odpluje 28. julija
ta^ew Yorka ▼ Trat In Reka 8 F1®^ morwA in »ja najhitreje v evoj rojafcii
stane iz New Yorka de:
Kake se je ženil Doli-m narjev Janez.
(Humoreska.)
Dolinarjev Janez je sedel na velikem kamnu na vaškem pašniku, s tame 1 pred se in premišljeval: "Tale Bogatajeva Tona, tale bi bila zame. A bog ve, če bi me hotela t Preveč fantov ima in stari je petičen. In kako lepe voličke ima Bogataj! Tako so rejeni in zastavni, da jih je ve-
je mislil Dolinarjev Janez, ki je ostal z Kovačevim Jožatom. Ta je začel: "Vidiš, zdajle je pa čas. Kar pojdi pod okno Tone in pod skednjem najdeš lojtre. Za pijačo si dal, fant si, kdo ti kaj morel Pristavi lojtre, potrkaj in dobro se imej s Tono. Kadar se z njo oženiš, nas ne pozabi in posebno mene ne. Toraj, le korajžno i:> dobro se imej. Lahko noč! Jaz grem k Burgarjevi Mici vasovat... " Janez je ostal sam in čudno čustvo sl ga je polaščalo. "Toraj danes bo-dem prvikrat vasoval, kar fantujem. Čf me Tona odpodi in pove svojemu fantu, če ima katerega, ne bo dobro. Kovačev Joža je sicer rekel, da ne
selje videti. In hišo, lepo belo, zidano. ^ v .	. ...
. .v	, , .	. , , mara Bueerjevega. Ce pa to	ne bilo
itšo z opeko krito ima. Vse to bo do- ;	. ..	„ . .
res, joj, kako bi me nabil...	E, kaj,
saj sem fant!..."
In zavihtel je z roko in skušal za-
bila Tona, ktero imam rad, kakor ne-vemkaj. In tudi če bi ne imela vo-
ličkov, zidane hiše in denarja, je To-. .	.	.
. , , , , tt - , w __ ' vriskati, kar se mu pa m nič kaj po-
na čedno dekle. Hej, kako ti gre od	'	f. . .
inaše! Tale pa tale; Tona, tale bi bila zame".
"Hej lisa, kam te spak nese v deteljo 'je zakričal Janez nad nedolžno kravico, ki mu je zašla na boljšo pašo. Bog vari, da bi videl skopi Str-
moie, kričal bi in še zlasai bi me. O,
ta je skopuh."
Zagnal je mršavo kravo nazaj na pusti pašnik, se zopet vsedel in premišljeval naprej:
" Krava je neumna ker gre v Str-moletovo deteljo. Ampak moja je, že je prav suha. In bajto imam tudi, j i( ki mi jo je oče zapustil. Raztrgana
Kar vstrašil se je svojega glasu, ter se tiho splazil k skednju Bogataja, kjer je že tudi našel lestvo.
Mirno in tiho je bilo vse po vasi. Bledi mesec se je pokazal izza oblakov in razsvitljeval s srebrnim sijem malo vasico. Ob vaškem potoku v grmovju je drobil slavec svojo zaljubljeno pesem in od nekod se je slišalo pasje lajanje.
Pod vaško lipo se je kmalu zopet cživilo. Vrnili so se fantje, ktere je vodil Bučarjev Jože, Toniu fant.
"Dobro ste ga napeljali," je rekel.
Zdaj pa pojdimo pod okno, da bo-
Tono, debele voličke, hišo in denar! Da je pa že čez šest mesecev postal srečen oče krepkega dečka, ki je imel ravno take oči, kakor Bučarjev Jože, ni nič čudnega. Kaj se vse ne prigodi na svetu!... Janez je vesel, Tona zadovoljna in samo takrat joče, kadar dobi kako pismo iz daljne Amerike. Od kogaf Kdo ve____
. .	.	-j .__i m o vjeli tička. Kaj ste pa tako dolgo
je in vegasta, pa sem saj pod lastno 1 (,pj j-j„	°
streho, čeprav ni krita z lepo rudečo 1	.. v . . .
opeko, kakor Bogatajeva. Ta Boga- v. ^ M*co je dajal in da se mu ne taj. ta si je naredil. In Tona, t. ti j ^ ^elo kaj ^sumljivo, smo z njim
je dekle in pol. A bogati* je in lepa In ne vem, če bi me marala, ki nisem bogat in tako zastaven fant, kakor Bučerjev Jože, ki škili za Tono. Tile
toliko časa pili. Sicer ga pa drugače
nr bi mogli spraviti vasovat, če mu
no bi napivali. Sedaj ima korajžo."
je odgovoril Kovačev.
. . . ,	- i In mirno in tiho so se odpravili
Bogatajevi volicki in hisa se mi do-1	r . .
® . . m - , ,,	hudomušni fantje proti Bogatajevi
padejo in Tona pa se bolj."	J * & j
K nesreči pa je imel Janez navado, da je glasno povedal svoje misli, kakor tudi te o Toni, voličkih in denar-
hiši.
Dolinarjev
Janez je med tem
Izpisek iz dnevnika pri-jorja Fausla Gradiška.
Faustus Gradišek, za francoskih časov ravnatelj bolnišnice usmiljenih bratov v Ljubljani, pozneje od 1. 1824. do 1836. sloviti "puščavnik" pod Šmarno goro, je napisal o svojih doživljajih dnevnik — pravi "curio-sum"! — v katerem se nahajajo tudi neka/tetre -opombe, spominjajoče na Francoze v Ljubljani. — lz Prage v Ljubljano je bil dospel FaustuB Gradišek že 6. oktobra leta 1806., ko je bil še Hermes Moditz tukaj prijor usmiljenih bratov, in je 27. oktobra kakor "vikši postrežnik spi tal čez vzel." — Njegov dnevnik sam imenoval pravi "curiosum", in to je res, kajti spisan za oporo osebnih! spominov pisateljevih, ne pa za sničave naslednike, je sestavljen tako čudno, da ni mogoče dobiti iz njegovih notic na prvi mah nobenega pregleda. Frvič je uravnan po po dnevih, ne po letih — to se pravi na prvi strani sloje samo beležke, ki se tičejo 1. januarja iz različnih let njegovega življenja, na drugi strani so zabeleženi razni dogodki tičoči se 2. januarja iz različnih let itd. Ta po dnevih razvrščeni materijal si moramo torej najprej preložiti na preglednost zaporednih let, da dobimo pravo kro-r.ologično nasledovanje dogodkov.
In nesreča je hotela, da je čula I * P®^1*^8'*
' Nic odgovora.
časom prislonil lestvo k oknu Tone in Faustus je pisal slovenščino v svo-
ju.
to glasno razmišljevanje stara Jera, najhudobnejša babnica cele vasi. Ni vedela nič boljšega, kakor da je hitela povedati Bogatajevi Toni, kako se dopadejo njeni volički in ona sama Dolinarjevemu Janezu. Jera je dobila za svojo novico kozarec vina in prigrizek, ter zatrdo morala obljubiti Toni, da nikomu ničesar ne pove. Jera je zadovoljno odkorakala in se pri-bnljeno smejala. Njeno undobno srce 1 st je veselilo nesreče, ki brezdvomno !
"Tona, odpri Tona, oh, kako te imam rad!" je vzdihoval.
"Za božjo voljo, kdo pa je." je odgovorila Tona v sobici in komaj skrivala smeh. Fant ji je šel na lim.
"Jaz sem, Dolinarjev Janez, le odpri, ti bom nekaj povedal!"
Tona je odprla okno in Janezu se jc kar zvrtilo v glavi same sreče.
Sladko upanje ga je navdajalo___
'Kaj pa je za en krst na lestvi t
zadene Janeza....	I A—at" je zagrmel mogočen
Večerje. Vse je mimo, le iz vasi j ^carjevega Jožeta. A tale pokveka, se čuje fantovsko popev*nje in ^ | ^olmarjeva. ^Fant prec doli, drugače pes tu in tam zalaja v svetli noč.. 1 P0^^™ •
Dolinarjev Janez sedi pred svojo kočo i J*«*? je zlezel Janez z lestve.
in čudno razpoloženje se ga polašča., . Zf***^b°m pa doU1'" si
I mislil. "In Tona se smeje T In, ali
arlas
; niso fantje tam zadaj? O ti prebiti ■ Kovačev, kako me je speljal! Z.' dva
Tako mehko mu je okolu srca, da sam
ne ve, kaj mu je. Kar zjokal bi se, dasiravno je že dovolj žaloval po svo-,
jih umrlih stariših. In pri tem misli s,efana sem daI> zdaile borc še na Bogatajevo Tono, njenega očeta, voličke in denar.	i	pa imas pri mo^m ^klctuT"
"Dober večer Janez, kaj pa tako .nahruli Bučarjev premišljuješ T" ga zmane Kovačevi "Mislil sem.. ." Joža, največji prefriganec v vasi. "Tiho bodi. ZaU> bodeS kaznovan. "Na vas bi šel, na vas k fantom. Pel i Ti bodem že pokazal, hoditi pod okno l>: in potem bi šel k kakemu dekletu ; trojega dekleta. Primi lcjtre!'' nekoliko pod okno. Saj si fant!"	In Janez je moral odnesti lojtre,
"Na vas praviš, da bi šel. In pel rad ali nerad, to ga Bučarjev ni vpra-naj bi in na okno šel trkatf Kam pat" šal. Braniti se ni mogel, in se tudi Dekleta nimam, dasiravno bi se rad ni upal, ampak fige je pa fantom vse-obabil. Veš, gospodinje polrebu- jedno kazal, ampak za hrbtom, ker jem".	je bil previden.
"l^oj ga no Janeza. Čakaj, nekaj j Jože ga je na cesti držal, drugi ti imam povedati. Bogatajeva Tona fantje so mu pa privezali lojire na je rekla, da si čeden fant in ji jako I stegujene roke, da je zgledal kakor pc volji. Vidiš, tamkaj poskusi! Naj-i Kristus na križa.	sta ga dva
lepše dekle je v wasi in petična je. | prijela ter vodila po vasi Tale bi bila zate. Pojdi z menoj pod "Medveda smo ujeli, medveda. Ho-vaško lipo. Ampak za liter vina boš i tel je lizati med iz panja, pa smo ga dal in preskrbel ti bodem, da prideš, prijeli. Halo!" so kričali fantje, k dekletu. Tudi kakšnega fanta lah- Godrnjanje in preklinjanje so od-ko pretepeš, da bodeš imel večji ugled, i pirali vaščani okna, zbujeui iz sladke-Alo, kar vstani in odpravi se!" gs» spanja po kričanju. Toda smejali Dolinarjev Janez si ni dal dolgo! so se pa le, videči Dolinarjevega Ja-
prigovarjati. Oblekel je suknjo, vzel klobuk in šel z lokavim Jožatom.
"Veš ti Joža," mu je dejal. "Tale Bogatajeva Tona se mi pa res d o pade In kar je glavno: premožen je
ncza v tako smešnem položaju.
Tako so vodili fantje Janeza po crli vasi in ga pred vsako hišo vstavili, ko so prej zbudili prebivalce,
in se norčevali iz nesrečnega Janeza.
njen stari in ona ne bi prišla praznih j Nato so ga spodili domo/, sami pa rok. Ampak, zdi se mi, da se z Bu-1 odšli v gostilno pit. Za pijačo je dal carjevim Jožetom rada viditi. In ta1 Bučarjev Jože, kterega pa ni bilo bi me nabil, če bi mu hodil v zelje." zraven. Smejal se je s Tono v njeni "Kaj, tat Beži no beži! Tona gaj sobici, kjer sta se norčevala iz Janeza ne mara in mu je to tudi v obraz! i'u se ljubila... povedala, ko ji je Jože prinesel iz Dolinarjevega Janeza od tega Časa semnja medeno srce. Ampak ti pa j r.' bilo na spregled. Bal se je zasme-ti, ti si se ji vsedel v srce. Srečo j 1 tavanja cele vasi in ždel je v svoji imaš fant, kakor ne vsakdo."	koči, kakor muren v luknji. Kako se
In Joža je zavriskal v jasno noč, | y pa začudil čez tri mesece, ko mu je Dolinarjev Janez pa ne, ker ni imel poslala Tona poročilo po stari Jeri. pravega glasu in pa bal se je. Bil je naj pride enkrat k njej v vas. Obo-bolj previden fant.	1 tavljal se je nekaj časa, boječ se no-
Kmalu sta prišla k vasi, kjer je' vega zasmehovanja, a stara Jera ga bilo zbranih* več vaških fantov. Po-! j j znala pregovoriti, da je šel. zdravili so Janeza prijazno, kakor še Tona ga je prav lepo sprejela in
nikoli, kar se mu je tako dobro zdelo, d<? j« dal v gostilni za dva Štefana vina. Veselo so peli fantje in napivali Dolinarjevemu Janeza, kteram je vino kmalu stopilo v glavo, ker ga ni bi! vajen. Malo čndno se mu je zdelo, Joža s fanti nekaj skrivno ras-a ni pri tem mislil nit sia-
bolj v noši w> fantje zapeti pod
tudi stari Bogataj ga ni tako grdo gledal, kakor časih prej. In ko mu je Tona le rekla, da Bučarjevega spioh ne mara, ker je grd človek, in je zraven tega še odšel v Ameriko, s« je opogumil in naprosil starega za njeno roko.
Kaj bi dolgo govoril.... čez mesec dmj je bala poroka m Janez je povabil £-nte in posebno Kovačevega
jc ▼ svoji
jem dnevniku z grškimi črkami ali pa z latinico ritenski, da treba besede brati nazaj n. pr. zibrif = firbic (radovednost), adavan = navada; poleg tega je pa še mnogo besed same na pol izpisanih ali celo le z začetnico označenih, zlasti kjer pridejo intinmnejše stvari na vrsto, kar je seveda popolnoma umevno in tudi u-pravičeno. — Faustovega dnevnika notice podajam v naslednjih vrsticah tfko, kakor sem jih jaz razbral v sedanjem pravopisu:
1808,	26. IX. začeli v Ljubljani šance kopati in na festengi delati za-\clje prihodnje vojske.
1809,	10. IV. začetek vojske cesarskih s Francozi, na vseh krajih je bi! padel velik sneg.
1809, 28. IV. videl, kako je moj bi at Vožbald ujete Francoze koker korporal na Ogrsko spremil.
1909, 20. V. priltod francoskih armad pod generalom Magdonald — (strašno!)
1809, 21. V. streljali z. Grada cesarski na Francoze — (2 dni, v strahu!)
1909, 23. V. Ljubljanski Grad s soldatmi vred Francozom čez dali — m. c. p. ser.
1809, 17.VI. tisti hudi Francoz hote1 kuhati v kloštru za njegove ljudi; jaz v nevarnosti. —
1809, 27. VL zvečer po noči je bil Demonte s svojo vojsko strah naredil.
1809, 28. VI. zvečer po noči Demonte s svojimi i z ujetimi se proč potegnil.
1809, 29. VL tisti strah od Francozov, pred našo cerkvijo kmete klezi-
rali. —
1809, 3. Vn. pomoč za klošter skoz prodane areni je francoskemu špitalu o. b. pr.
1809, 10. VIL večkrat skrbi po noči zavolj prihoda cesarskih. Francoze v špitalu imeli.
1809, 18. VIL se večkrat čez Ljubljanico v Čolnu vozili, videli boječnost vojske strah.
1809, 17. Vin. na Dunaju "ba-ftenstilstand" po nesreči storili, 2 meseca žalostni časi.
1809, 12. IX. velika skrb za klošter, dragota, veliko opravkov. —
1809, 23. IX. tista suplika na Central - Gubernium čez naš tako revni stan. —
1809, 28. IX. v nevarnosti bil, cesarske ranjence Francozom i francoske cesarskim daL
1809, 4. X. veliko pisanja i prošnja za dobiti pomoč za klošter (velika muja!)	+
1809, 14. X. na Dunaju mir storjen Illyria zbujena i zgubljena. (Se zavzeli I)
1809, 15. X. puntanje Čez Francoze na Dolenjskem na več krajih, strah in bajn v Ljubljani.
1809, 16. X. postave d- gener. Bara guaitilie, eden v Ljubljani ustreljen biL
1809, 17. X. zjutraj že drukan mir publiciran bil, nobeden ne verovaL —
1809,	20. X mir na Dunaju ratificiran, v Ljubljani publiciran skozi 100 štukov; — naš novi refekt(ori-um) Žegnan biL
1810,	10. HI. z Dunaja od provincial povelje dobil, klošter *ez dati
1810, 12. IH. z vsemi mojimi brati sklenil, ne na Irilskim ostati — (Previdno !)
1810, 13. IH. resignacion našega kloštra regirengi noter dal, se vsi podpisali. —-
1810, 19. III. začetek te velike komisije za obdržati naš klošter (v kloštru).
1810, 9. V. od general - intendanta Dauche ena imenitna pomoč za klošter.
1810, 5. VI. moja rajža na povelje gen. intend, iz Liber v Gorico za odstaviti Eduarda h komisiji. 1810, 7. VI. v Gorici se potil pri rajt (ingah), Liberja skoz kap(itelj) postat vil) za administratorja.
1810, 9. VH. (v Ljublj.) tisti Otto-čaner - Fajmašter Nikolaus Murgič 1 mesec 20 dni u strf. prb. (t)
1810, 27. VEH. v Zaro v Dalmacijo na prijorja pisal zavolj bratov iz Milane dobiti.
1810, L IX. veliki opravki celo poletje kakor komiser z goriškim kl(oštrom).
1810, 22. XI. tisti veliki memorial na Duk de Ragusa sis. (t)
1810, 18. XII. veliko dela i težav za gor vzdignit klošter, tudi zop(er-stavljanje) od bratov.
1810, 19. Xn. z vsemi brati pri polic (ijskem) kom(isarjatu) i v intends nci bil. k. d. ipr.
1810,	22. XEL moji nehvaležni bratje meni naprej metali, da sem jih Fran(cozom) predaL
1811,	4. H. od intendance prepoved, bolnike več gori jemati — cajte s. vss.
1811, 15. V. se je bla asentirenga regrutov v naš(em) kl(oštru) začela (2 meseca).
1811, 8. Vn. za m jopos, v Toplice iti, morala škofija dobra stati.
1811, 20. VIII. se je bil tisti imenitni komet začel prikazovati. Francoz. prerokovali.
1811, 12.'X. tisti srčni začetek, ti prvi trije bratje se na cesarsko podali.
1811, 15. X. sklenjene intendancez za klošter čez vzeti.
1811, 16. X. začetek investariš = komisije v kloštru (10 dni).
1811, 30. X. vse Polaku, novemu ferboltarju, čez dal. celo noč žalosten) slovo j(emal).
1811, 31. X. zjutraj pat(er) Amos i Novic proč rajžal na Dun(aj) s PreLihom.
1811,	2. XI. jaz iz kloštra ven šel (\ hišo božje previdnosti) = h Ka-stagnetovim.
1812,	18. V. se je v Ljubljani 40 person podpisalo za-me na Dunaj prositi.
1812, 12. VI. jaz trdno sklenil, drugi mesec v Toplice i poletje na Dunaj iti.
1812, 21. VI. z Dunaja od provin-cijala pismo dobil, da še imam v Ljubljani ostati.
1812, 18. XII. na Kranjskem tisto omrzlenje drevesov kakor glaž (skoz 10 dni) potem dostati sadja.
1812, 27. Xn. povsod velik mraz v Ljubljani do 15 stop., rusovska zima.
1812,	28. Xn. se zvedelo od zmrz-nenja francoskih trum v moŠkovitar-ski deželi.
1813,	11. m. v tem mesecu občutil velike želje, na Dunaj v klošter nazaj iti.
1813, 13. VEH. premenjenje vremena od 27 stop. do 10 stop. v treh dnevih.
1813, 17. Vin. začetek te vojske na Illyrskem. Cesarski čez Francoze.
1813, 25. Vm. okoli Ljubljane so se bile zbrale velike armade francoske.
1813, 31. VIlL večkrat v tem mesecu. Francozi od cesarskih t epe ni i pregnani bili.
1813, 8. IX. pri Mengišu ena srečna patailia za cesarske, tisti naš ofic. ušel.
1813, 11. IX. več bratov na Dolenjskim i okoli Ljubljane Franeozi tepeni bili.
1813, 28. IX. Eugen vice-re di Italia iz Ljubljane s svojo armado zbežal.
1813, 29. IX. opoldne prvi cesarski v Ljubljano prišli, Francozi z Grada streljali.
1813, 1. X. Kastagnetova familija velik patriotismus za cesarske izkazala.
1813, 2. X. Ljubljančani želeli, da bi bili mogli cesarski Grad zažgali, o pr. b.
1813. 3. X. ali v Ljubljanskem Gradi. je bilo čez 900 centov pulfra shranjenega.
1813. 4. X. v barmercarski cerkvi so cesarski Te-Deum držali, popoldne pak haubie v Grad m(etali).
1813, 5. X. Francozi skozi kapitn-lacion Grad čez dali, veliko veselje, streljali.
1813, 18. X. In Lajpcig die grosse Felkeršlaht, srečna za Alierte (3 dni), danes konee.
1813,	5. XI. rajža na Dolenjsko skozi kraje vojske do Trebnjega.
1814,	31. m. so Alirske armade v Pariz noter marširaie.
1814, 2. IV. Senat ▼ Parim, Napoleona odstavli od trona.
1814, 16. IV. ta mesec je bil tako gorak, da je čez 24 stop. vročina prišla.
1814, 19. Vil. tisto veliko praznovanje za storjeni mir v Parizu (vse sc veselilo).
1814, 1L VH. tisti konferenc z grofom Saurau c. kr. komiser o. k. s. e. v. .
1814, 19. VIII. tisto imenitno pisanje škofije na Gubernium za mojo nedolžnost.
1814, 21. V111. eno drugo pisanje zame od purgarjev, (brez da sem jaz kaj vedel).
1814, 22. Vm. ena tretja suplika od ubogih za mene sprositi.
1814, 3. IX. od p. provineiala iz Temišbara pismo i obedienc za Dunaj prejeL
1814, 24. IX. tisti žalosti polni dan pred mojo rajžo na Dunaj.
1814, 25. IX. opoldne po Dilegenc z bratom Bolfom na Dunaj rajžal, — žalost.
1814,	16. Xn. je prior Ivo iz Ljubljane v Gorico Sel, tsm zopet klošter gori postavit.
1815,	26. n je Napoleon is Insel Elba zopet nazaj v Pariz zbežal.
1815, 9. m. ko se je na Dnnaju od Napoleonovega zbežanja zvedelo, je bil hitro kongres končan.
1815, 20. m. je je Napoljon z njegovimi prijatli i armado srečno v Pariz prišel.
-o-
Stava.
Slika iz New Mexico.
"Kdor stavi z menoj na lord Lit-tonovo belo kobilo 'Mira'T" je zaklicala senorita Inez v dobri volji po za vžitem šampancu.
Sedijo na verandi. — Spodaj na cesti se vrste slikovite ljudske skupine: bronasto barvni Indijanci, zaviti v pisane odeje, kabaleri na konjih z mehikanskimi sedli in šarapa-mi, mulatinje ograjene z raztrganimi robosami okolu ram, toda v svilenih čevljih, in umazani leperi, težaki, ži-\i zvitki cap, ki čakajo pod oboČji zidov naročil.
Častilci senorite molčijo. Izid ni nič kaj zapeljiv; če zgubijo, so uničeni; če pa dobijo stavo, padejo v nemilost pri lepi Mehikanki. Vendar ljubijo igro ne radi dobička, ampak radi razburjenja. Njih živci morajo biti vedno napeti...
"Toraj, gospodje, kdo stavit" Njene oči, nevarnejši kakor tigra, se bliskajo.
Zopet nobenega odgovora. "Toraj ste se zarotili proti meni," sc zasmehlja senorita. "Toda s tem me še niste premagali. Odpuščam vas," nadaljuje potem, in zatepta z majhno nožico," toda svojo stavo bodem kljub temu imela. Pridi semkaj mali!"
Raztrgan lepero, komaj odraŠčen, se pokori povelju.
"Ti veš,'*pravi senorita, "da bode konjska dirka. Ali hočeš z menoj staviti t"
Deček jo vroče pogleda * svojimi črnimi očmi. "Nimam nobenega peseta," pravi nato.
"To nič ne škoduje," dobi za odgovor. "Stavi za sebe samega. Če dobim, si moj suženj."
Beseda ga zmane kakor udaree bičem.
"In če zgubite senorita f" vpraša predrzno. Z žarečimi pogledi požira ponosno postavo, ktere plastične oblike se poznajo skozi zapeljivo narejeno obleko. Bliskovito iltro, z gra-cijoznim poklonom se nague k ušesom lope Mehikanke. "Nesramnež," mu za sika nazaj, komaj slišno in obraz ter vrat ji temno rudeče zarudi.
"Stava velja," pravi potem glasno. "Jaz stavim na 'Miro'."
Lepero je stavil na don Fermade-
zovega žrebca ' Valmy \ # * #
Neštevilna množica se giblje kakor žitno polje, zastava se nagne, zvonec za doni. Električno znamenje odmeva v živcih gledalcev. Dirka se prične.
Konj in jezdec dirjajo kakor veter.
"'Valmy' ima notranjo stran," se čuje v množici, med ktero se nahaja raztrgan mlad lepero, kterega goreči pogledi so obrnjeni na tribuno. Senorita Inez je nagnila svojo krasno postavo in ponosno, od črnih kodrov obdano glavo daleč čez balusurado, rdečica ji igra na licih.
Belec Angleža se izginil med množico. * Valmy* je prekosil druge za tri konjske dolžine in z lahkoto se meri z drugimi
Pri drugem teku se slika nič ne izpremeni. Razmerje med 'Miro* in 'Valmv' ostane isto, Konj, na ktere-g& je stavil hidalgo, je vedno prvi.
Lepa Mehikanka vidi dirkališče kakor zavito v meglo, priznalni klici množice so ji kakor trombe sodnjega dne in na obrazih okolu sedečih gledalcev vidi zasmehovanje, škodoželjnost. toda nikakega sledu usmiljenja. Bleda, z stisnjenimi ustnicami je žrtev razburjenja, ki jo pretresa. Da, to je, kar je hotela___
Lepero spodaj v svojih capah ima oč: samo za njo, niti ne pogleda dirkanja, tako gotov je že svoje zmage.
In vendar, ne sme podleči, tokrat ne, raje umreti v tem trenutku največjega napetja živcev, umreti kakor zadeta od strele iz jasnega neba! In prosi, moli, da bi se zgodil čudež...
In ta čudež se zgodi!
Če bi se pokazalo drugo solnce, za-čedenje ne bi bilo večje. Lord Littona belec ne spada k najbolje opisanim, iu nikdo ne misli na njega. Sedaj, naenkrat predre vrsto, klici jeze in zmagoslavja — in čez vse se sliši klic: "Mira— Mira!"
Solnce se smehlja, rutice vihrajo po zraku. Kakor veter dirja mali te-kalec po ravnini. Sedaj je dosegel 'Valmva'. zadnja bitka, jezdeci delajo z biči in ostrogami, vsakdo hoče storiti, kar mu je možno — sedaj se zgrudi žrebec hidalgota in pokoplje pod seboj jezdeca, med tem ko pride 'Mira' pod navdušenim ploskanjem kot prva na cilj.
Lepero je postal lastnina lepe senorite. Pustila ga je izbičati in vreči na ulico.
Kralj in njegov norec.
Nekemu kralju je nekdaj padlo ▼ glavo, ker ravno od dolgega Časa ni vedel, kaj naj stori, osrečiti svojo ljudstvo. In kakor je navada pri kraljih, da vse tudi izvršijo, kar jim pade v glavo, je začel navade in obišsje s', o jih podložnikov izboljševati na te način, da je prepovedal ubožnema ljudstvu piti žganje, spati pod mostovi ali na prostem, pohajkovati po deželi in beračiti To vse je bilo po kraljevem mnenju početek zla. če s» to enkrat uniči, mora biti ljudstvo srečno. Toraj je prepovedal piti žganje, ni pa prepovedal, ga žgati in prodajati ; beračev in revežev ni hotel imeti v svoji deželi, a je popolnoma pozabil, kedo je vsega ubožtva kriv.
Ker toraj s svojimi načrti ni mogel ničesar storiti, in vsi njegovi ukrepi niso nikogar naredili srečnega, ampak je bilo vedno več revežev in beračev, se je začel kralj na samega sebe jeziti in tudi svoje domače.
Nekdaj je srečal kralj svojega dvornega norca, ki je ravno začel stopnjice. Kralj se je ustavil in ga gledal. Norec je pometal, brisal in umival spodnjo stopnjieo, da mn je pot curljal čez obraz. Konečno je bila stopnica lepo čista. Noree je zašel drugo snažiti, toda vse blato, ktereg-ga je postrgal iz druge stopnice, jo opet onesnažilo prvo, že pomito, in tako vničilo že storjeno delo.
Norec se pa zato ni zmenil, in zopet začel čistiti prvo. Ko je potem prišel k drugi, se je zopet tako prisodilo, kakor preje.
"Ti norec, na tak način celo življenje ne očistiš stopnic. Začeti moraš od vzgoraj!"
Sedaj jiogleda noree kralja in mu reče:
"Ti imaš prav, toda, ali ne veš, da bi moral v svoji državi ti ravno teko delatif...
Hladnokrvnost.
SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK!
Londonski bankar James Norris je bil zelo pameten in tudi jako pogn-men mož in ravno tem lastnostim se je imel zahvaliti svojim velikim vspe-hom. Neki večer se je peljal z veli-ko svoto denarja, kterega je imel v listnici, v svojo vilo na deželi. Bilo je že temno, ko jemoral prekoračiti nek travnik, da bi prišel v svojo stanovanje. Naenkrat vstopi pred njega neki ropar, potegne nož in zakriči: "Dajte mi svoj denar sem!"
"Nimam nobenega pri sebi," ga je zavrnil bankar.
"To je laž. Dobro sem poučen. Vi si? vendar bankir Norisf"
Sedaj se Norris glasno zasmeje in pravi: "Seveda, če bi bil ta, bi imei gotovo denar! To pa žal nisem in moram ti povedati, da sem prišel semkaj radi tega, kakor ti. Zmaniva se midva. Bankar, ki mora kmalu priti, mi je dobro poznan. Da pa ne bode opazil, kaj hočeva, se postavi ti za ono mejo. Jaz pa se hočem skriti na drugi strani. Kadar zažvižgam, pridi.** In ropar je sprejel ta predlog. Bankar se je podal v skrivališče, kakor je rekel, a od tam hitro zbežal v hišo in pustil roparja čakati, dokler bi se mn zljubilo.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3
isl/ftdfavtit,	30. aprila 1909.
V poj asnilo.
NaSi ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nokateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor poši 1 j a denar ( v loge) v Mestno hrani lni co ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knj ižico, ker se pos lovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hraniInico ljubljansko jako točno izvršuj e. Kdor pa poši1ja sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker strankazajedno ne obvešča hranilnice, kaj naj se »tori s poslanim zneskom, al i pa svoj nas lov tako netočno naz nani, da se ji ne more knj iži ca pos lati.
Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi inzatoje najbolje, da se ameriški rojaki naravnost do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanes 1 j ivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mes tna hrani lni ca ljubljanska.


Beli žene v kitajskem dele mesta New York.
Cele knjige so se že popisale o kitajskem dela mesta New York. Posebno pisatelji roparskih in enakih povesti radi postavljajo rasne doživljaje na ta del najtemnejše Azije v metropoli prosvitlenega novega sveta. Kdor gre prvikrat skozi kitajski oddelek, se ne more otresti groze, ki se ga prime. Vse je tako tajinstveno. Tiho hodeči, rumenobarvni prebivalci, umazane hide in hieroglifski napisi narede tuj utis na obiskovalca. Is raznobojnih prodajalen in temnih hodnikov ti udarja omamljajoči duh v nos. Treba je dalj časa, da se privadi Človek toliko na ta duh, da za-more zopet jasno misliti. Vse je tiho in mirno, samo iz čajnic se slišijo ušesa boleči glasovi in vpijoča godba. Druzega glasu se ne čuje iz tesno zastrtih oken. Čuti se instinktivno: v tem smrdečem človeškem panju se morajo goditi strašne stvari.
"Chinatown", kakor se imenuje ta oddelek mesta, skriva strašne skrivnosti I Na tleti Pell, Mott in Doyer Street so se odigrale žaloigre, kterih ne more popisati ptro. Grozovit umor, kterega žrtev je bila Elsie S igel, je bila jedna teh žaloiger, a ne jedna najstrašnejših. Usoda nesrečne deklice je nekolika dvignila skrivnostno zagrinjalo od tega brezdna orijentalskega pregrešnega življenja, ki požre letno toliko in toliko belih žen in deklic- Umor je razkril marsikaj, kar tudi dobro informirani prebivalci mesta New York niso vedeli.
Žaloigre kitajskega oddelka mesta niso navadni umori kitajskih tajnih in igralskih družb, ampak usoda žensk ki se vsako leto moralično uničijo.
"Elsina usoda ni najslabša," je izjavila te dni Mis Helen Clark, ki se trudi že več let kot voditeljica misij o na na Worth Street. Znani so mi slučaji, ki so bili mnogo strašnejši, dasiravno se niso končali s smrtjo. Ir. te žaloigre se končajo vse enako. Začnejo se z misijonskim delovanjem, a se končajo na najnižji stopinji mo-raličnc zavrženostL
"Vendar je nepravičnost, zvaliti vso krivdo na Kitajce," je nadaljevala Helen Clark. " Glavno krivdo nosijo žrtve same. Opetovano sem videla, da so komaj odrasla dekleta v misijonskih nedeljskih šolah svoje gojence z vsemi sredstvi ženske ko-ketarije dražili. Nebesa naj me obvarujejo pred elegantno damo, ki pride s svetim pismom v roki, da bi spreobrnila Kitajce 1 Pod svojo stre-hr imnm takozvane misijonarke, ki so prišle z vročo željo, reševati duše. Če bi pa povedala njih soprogom, kar vem in kar sem videla, bi bila sodišsea za ločitev zakonov za dalj časa z delom preobložena. Kitajci ne rabijo "spreobrnitve", pač pa misijonarke, in to ne ve nikdo bolje, kakor one same.' '
"Vsaka žena, ki se bavi v kitajskem oddelka s misijonarst vom in ki svoje delovanje ne omeji samo za rešitev svojih že propalih sester, ve, kaj jo Čaka in v največjih slučajih privede sama svoj padec. Vse misijo-ne, kjer se nahajajo bele žene pod pretvezo, da bodo poučevale Kitajce v krščanski veri, a samo zakrivajo ljubimkovanje in se udajajo pod plaš-Sem verske vnetosti najgoršim strastem, naj policija zapre, ker povzročajo več gorja, kakor vsi bordeli v Tenderloin."
"Še večja nevarnost, kakor misi-joni, so takozvane "Slumming" izleti. Po gledališču ali ve*>eli pojedini podvzame kaka družba gospodov in dam potovanje skozi Chfinatown. Na može ne naredi to, kar so videli pregrešnega življenja, nobenega vtisa, pač pa na gospe. Posebno prav mlad-dim deklicam in strastnim matronom v gotovi starosti se eksotično življenje dopade. Čez nekaj dni zopet pridejo, da bi si še enkrat ogledali, a brez možkega spremstva. Od strani Kitajcev ni treba veliko govoriti, da jih spravijo k prvemu poskusu s opijem. Iz omamljenja Be zbudijo potem v največjih slučajih oneščače-nc in opium jih ima v svojih kremp-ljih. Če se tudi vrnejo k svojim rodbinam, vedno zopet pridejo in ne traja dolge, da jih potegne Chinatown v svoj pogubonosni vrtinec. Lučaj od mene stannjejo tri bele &ospe jako omikane, ki so tudi obiskovale Vassa College. Propadle so na povedani način."
Dokaz, da gospodična Clark ni pretiravala, je dobil neki časnikar od aeke žrtve te zastrupljene atmosfere, kjer as strinja orijentalska propalost, verska blaznost in strast.
V tretjem nadstropju v Mott St. im s jedrnim, pravzaprav vešhn Ki-ttjtm približno 26 1st stara gospa, Še ri

Prizori iz kitajskega dela mesta New York,
O priliki obiska v New Yorku, jo je peljal njen mož tudi v Chinatown. Tukaj se je sešla z nekim Kitajeem, kterega je slučajno poznala še iz Bostona. Kmalu zatem se je skregala x možem, ga zapustila in zopet prišla v New York. Njen prvi obisk je veljal seveda kitajskemu znancu, in od tega časa Chinatown ni več zapustila.
Ko se je časnikar, v spremstvu z nekim višjim policijskim uradnikom predrznil iti v stanovanje te nesreč-nice, je ležala z neko tovarišico, opium kadeča na divanu. Zraven njenega ltžišča je stala mizica s sladkarijami in riževim žganjem.
Čez nekaj minut je prišel neki Kitajec z upadlimi lici, brcnil jedno omamljenih žen iz divana^ ter se potem sam vlegel in kadil opium. Za navzočnost tujcev se ni zmenil.
"Ne brigajte se za kitajsko svinjo; nima nikake olike," je menila Sadije, in na vprašanje, zakaj živi s tem človekom skupaj, je odgovorila na pol v šali na pol žalostno: "Ne morem se več rešiti, Chinatown me ima za vedno. Kdor sedi enkrat tukaj v pregrehi, je izgubljen."
"Sicer pa tudi nočem od tukaj," je nadaljevala izgubljena v naslednem trenutku, in vrgla svojo lepo glavo nazaj. "Kakor tudi sovražim in zaničujem Kitajce, se vendar prav dobro počutim pri njih. Z Dami belimi ženami ravnajo dobro, nas izborno hranijo in nas bogato obdarjajo. Veriga, ki nas pa največ veže, je opium. Jaz temu sicer nisem neizmerno uda-na, ker kadim na dan le za kakih 50
v kratkem tako moralično propadejo, dp niti ne mislijo več na pobeg.
In še neka druga vrsta belih žen je v Cbinatownu. To so one reve, ki so leta in leta i*rodajale svoje telo na cesti in potem pribežale pred bruta-liteto svojih pri vodnikov in zasledovanjem policije v opijarne v Peli, Mott ali Doyer St., kjer se lahko vsaj do sitega najedo in kjer jih nikdo ne pretepa.
JO6S TEMPEL
CHOP= SUEZT
centov vrednosti. Mnogo mojih tova-rišic rabi vsak dan tri ali štirikrat toliko."
V neki drugi hiši na Mott Street živi tudi mlada bela, ki je poznana samo pod imenom Gerty Tudi ona nima več mora lične moči, da bi se otresla žalostnega položaja v kterem se nahaja.
"Neka prijateljica me je zapeljala v to življenje," je pripovedala ta nesrečnica. Ta čedna prijateljica me je pregovorila, naj grem z njo za šalo v neko opijamo. Tam je bila že poznana, kar sem pa £e le pozneje izvedela. Nof kadile s ve "Dope". Ko sem se potem tri ali štiri ure zatem zbudila z grozovitim glavobolom iz omame, me je zadrževala sramota, da bi se vrnila k 8 ta rišem. Od tega časa sem ostala tukaj in sem se tako privadila na to življenje, da si nič ne želim nazaj."
Toda, vse žrtve ne pridejo prostovoljno Mongolcem v roke. Tudi priveden je igra tukaj veliko vlogo. Večkrat se prigodi, da takozvsni "Kadeti" zvabijo niš Hudega sluteče deklic®, ktere so vkrrili v svoje mreže v ciljamo. Tam jih zapeljejo, da kadijo is jih potem prepustijo svoji n-sodi Če hočejo reviee pri vstajenju pobegniti, se jih pridrii ali s silo, ali pr jih dajo kaki beE privodniei, ki imajo po kneševsko urejena stanova-
Grozote globočine.
Iz doživljajev vodnega potapljača.
Sedeli smo v stari zakajeni mornarski gostilni ob luki v Portsmouth pri močnem grogu. Zunaj je divjal jesenski vihar, mi pa smo si preganja čas s pripovedovanjem. Končno je prišel pogovor tudi na to, kdo ima pač najtežji in najnevarnejši poklic. Joe Loestone, sloviti rokoborbec in šampion iz Angleške, udari s svojo koščeno pestjo po mizi. da zaplešejo kozarci, in pravi:
"Seveda je moj poklic najnevarnejši. Kadar se borim, se moram bati za svoje kosti!"
ja svoj nos v mesf In kar tako jed-nostavno pa tudi ni, okolu potovati, vedno kaj novega videti in doživeti, da bralci kaj novega berejo."
Sedaj se vtakne stari kapitan So-renson, ki je dosedaj mirno poslušal, v pogovor. Potrka me s svojo roko prav previdno po rami, toda kljub temu tako močno, da zdrsnem tri četrtine s stola, in pravi:
"To je vse prav lepo mladi mož, kar tukaj pripovedujete. Toda jaz mislim, da še niste nikdar bili potapljač."
Gotovo ne napravim pri tem vprašanju prav pametnega obraza in potrdim kapitanu s pokimanjem.
"No, vidite, potem tudi ne veste, kaj je res nevarno. Tudi drugi gospodje so prav gotovo že mnogo doživeli. Toda, kar sem jaz kot potapljač, je vse kaj druzega. Če hočete, vam povem nekaj doživljajev."
Jaz sem seveda takoj zadovoljen in tudi Joe in Jimy z veseljem pritrdita. Vsi si naročimo še nov, prav močan
"To ni nič, zamrmra Jimy Atkins, stari, kratkonogi mornar vmes. "Dr- &rog in nato začne stari kapitan pri ži jezik za zobmi, stari goflač. Kaj po vedo vat i:
rr.a.
pa je to, postaviti se in se s kakim drugim pretepati! Toda pridi enkrat na morje, ee tuli vihar in pleše ladija tako lepo iz enega vala na druzega, kakor kaka plesalka v gledališču, samo še nekoliko hitreje in močneje. Ali pa straži na krovu sam, če se prikaže klabauterman (praznoverni mor-narji pravijo, da je klabauterman morski duh, ki pripelje ladijo v nesrečo in tudi usmrti mornarje) ali pa čo se pelje mimo mrtvaška ladija "'leteči Holandec!" To je vse kaj druzega, kakor nekoliko boksanja.''
Joe skoči jezen mz stola in se postavi na noge, v kolikor mu je to po osemnajstem kozarcu groga še mogoče.
"Pridi sem, stari kenguru," za-kričL "Zbil ti bodem tvojo vodeno bučo, ki jo imaš na ramenih, v močnik.
Hitro se vmešam v nekoliko preglasni pogovor in končno se mi tudi posreči, da pomirim prepirajoča nasprotnika.
"Otroci, bodite mirni. Saj nimate vzroka, da bi se prepirali. Najnevarnejši poklic imam vendar jaz."
Oba me začudeno pogledata ter se žare žita.
"Haba, tale mali pisač. Ti sploh nimaš nič zraven za govoriti!"
"Ali imate kak pojm o nevarnosti mojega poklica f Ali misliti, da ni nevarno pisati kritike in si s tem pridobiti vsakovrstne sovražnike f AH mogoše ni nevarno,, še is hoče narediti časopis a prav sammhro fbebino,
V lnksnsu nesrečne deklice a vtakne državni pravdmk in poHei-
"V vsakem večjem pristanišču so dandanes potapljači, ki delajo pri zidanju pristanišč, pri lovu na bisere, korale in gobe. Tudi se jih jako rabi, če zavozi kaka ladija na pesek, ali se potopi. Njih obleka ravno ne izgleda nič kaj lepa, toda to ni glavno. Suknja in hlače so skupaj strnjene in narejene iz nepremočljivega suknja gumijasto podvleko. Na rokah nosi tudi gumijaste rokavice in močni čevlji imajo podplate iz litega železa. Tako voda nikjer ne more priti do njega in ga zadušiti. Prodno s% potapljač potopi, še natančno preišče, če sta oba kabelja, ktera vzame seboj
v	redu. Zračna cev, ki je pritrjena nc eni strani na njegovo čelado, na diugi na zračni sesalki, ga preskrbuje s potrebnim zrakom. Vrv, s ktero ga potegnejo kvišku, je pritrjena okolu života, kjer je tudi vrvica za dajanje znamenj.
"Nekdaj sem imel opravek v kapi-tanovi kajnti vtopljenega parni ka, kjer naj bi iskal važne listine. Z velikim trudom sem prišel v njo in sem ravno hotel odpreti neko omarico, v kteri naj bi bila pisma, ko vidim naenkrat pred seboj velikanskega soma, ki mi je sledil skoai raabšta vrata. Vzgrožen hočem pobegniti skozi vrata, ko se som naenkrat obrne in sam izgine. Najbrže mn moja gumijasta obleka m nič kaj prijala za njegov želodec. Toda, ko je odbešal, je a repom tako hudo udaril proti moji
vi	vi, da me je 'kar okolu vrglo." "Ko m as nekoliko opoaasgel od
straha, sam as aopat spravil aa dalo.
Naenkrat se vrv močno nategne. V naslednjem trenutku sem bil iz kaju-te vlekli so me k višku, ne da bi vedel, zakaj se gre. Medpotoma sem videl, kako me je som v pomirljivi oddaljenosti obkroževal. Ko dospem ru> vrh, me vprašajo tovariši prestrašeni, zakaj sem dal tako hitro znamenje, in kaj se mi je primerilo. Sedaj se jeizkazalo, da je som s svojim repom udaril po vrvi in tako dal znamenje za dvig. Kmalu na to so me zopet spustili, našel sem pisma, ne da bi zopet srečal soma."
Kapitan nekoliko preneha in iz-pije krepak požirek. Joe, rokoborbec stresne z glavo in pravi zaničljivo
"No, to še Vfcdno ni nič hudega. Zverjad se še ni na vas upala, kapitan."
"So pa tudi somi, ki napadejo kljub potapljaški obleki In razun tega je p t. tudi še mnogo drugih zveri, ki so veliko hujše. Nekdaj sem imgl pri Queens Cliff v bližini Melbourne v Avstraliji opravek na neki potopljeni ladiji v globočini osemnajst vozijov. Naenkrat zapazim, da postaja okolu mene vedno temneje. Toda bil sem tako zavarovan v svoje delo, da nisem pazil na to, dokler nisem začutil na desni roki močan pritisk. Kar streslo me je in hitro sem premišljeval, kaj bi to bilo. Obrnem se in zgrozim se, ker sem videl nekaj strašnega, groznega. Bila je neizmerno
strašna žival, me je znova objel in me vedno močneje stiskal, da so me že začele zapuščati moči. V tem trenutku so mi prišli tovariši na pomoč. Pridno so rabili orožje in boj je traja! nad eno uro. Po malem se nam je posrečilo, da smo premagali groznega sovražnika. Z noži in sulicami smo se branili dolgih rok, ki so se zvijale od vseh strani proti nam. Konečno se nam je posrečilo, da smo jih raise k ali in ločili od polipovega telesa. Nekatere so bile dolge po 6 metrov in in ele takoj pri telesu premer 12 coL Telo smo pre bodli s sulicami in ga prinesli z veliko težavo in naporom na površje, kjer je kazalo še več ur življenje."
Kapitan je obmolknil in spil svoj grog. Velikoustni rokoborbec in mornar sta utihnila in jaz sem zamišljeno gledal moža, ki je doživel že teli strašnega. Toda o tem se nismo nič več naprej kregali, kterega poklio j«; nevarnejši.
Zabit.
Debeloglav Nace je imel nekaj o-pravila pri svojem notarju. Podpisati bi imel pooblastilo. Nace — nekoliko zabit — vprašuje opetovano, zakaj, čemu, kje in kako naj podpiše. Notar slednjič izgubi potrpljenje
velika glava, debela in neokretna ka- in zakriči: "Sedai ne «P™*>jte
Nekoliko statističnih podatkov o New Yorku.
Navadni prebivalec mesta New York v kterem dela in živi, še sam ne ve veliko o njem povedati. Nio čudnega ni, če tujci, ki pridejo v to milijonske mesto, o njem veliko vee vedo, ker so ravno za njega zanimajo in so brali različne spise in poročila o tem o-gromnem mestu.
Precej vsakdo ve, da šteje New York 4,500.000 prebivalcev, ed kteriLi je približno 2,000.000 rojenih v tujini. Toda, da se vsak dan v tem velikanskem mestu sne 10,000.0#0 funtov živil in da znašajo letni stroški mosta dvesto milijonov dolarjev, ne vodo vsi.
London je angleški in Paris francoski, a New York je kosmopolitični.
Od dveh milijonov prebivaleev New Yorka živijo mnogi v posebnih delih. In v teh delih se sliši vec tujega jezika, kakor angleškega.
New York ima 60 tisoč javnih uradnikov, ki dobivajo na leto plače 79 milijonov dolarjev. Vsako leto ss rodi v New Yorku več kakor 120 tisoč otrok, smrtnih slučajev je pa 73 tisoč.
New York se lahko opravičeno ime-nuje mesto čudežev. Celo sloviti šteli Babylon s svojimi visečimi vrti se lahko imenuje v primeri z New Yor-kem le vas.
Posebno lepi New Yorski nebotičniki ravno niso, a orjaškost se jim ne more oporekati. Ponosm Singer poslopje se dviguje 642 čevljev visoko v zrak in samo stolp velikanskega poslopja je stal lepo svoto 2 milijonov dolarjev. Malo pokopališče neizmerno bogate cerkve Trinity vred nuje svoto 25 milijonov kron.
23 dvigalnic City Investment poslopja, ki se dviguje tesno zraven Singerjevega poslopja, odpravlja na
uro čez deset tisoč ljudij. Marsikatero mestece je pa že ponosno, če šteje deset tisoč prebivalcev.
Nekdaj je bila postava, da čifnti nimajo pravice voliti. Danes je v New Yorku čez 800,000 eifutov, ki imajo vse pravice in mnogi so v visokih službah.
Ceste New Yorka, ki imajo skupne dolžino 3200 mil, straži deset tisoč pdicajev. Skupna plača teh stražarjev znese na leto svotico $12,865.528. Lansko leto je bilo v New Yorku arete vanih 244.822 »sob.
Za snaženje cest se izda na leto sodem in pol milijonov dolarjev in venr-dar ceste in ulice v New Yorku niso v najboljšem stanu.
Ogromno razsežnost imajo parki v New Yorku. Merijo čez štirinajst kvadratnih milj v katerih je veš kakor dva in pol milijonov dreves. Prostor teh parkov je vreden $1.500.000,000.-000 kar bi zadostovalo, da bi se plačal narodni dolg držav Turčije, Ho-lcndije, Švice in Švedije.
Težko si je predstavljati mesto, ki je ustanovilo 514 šol za kar je bilo stroškov 100 milijonov kron. Mesto plača na leto 16,000 učiteljem in su-perintendentom $17,581.000, ki poučujejo 651.000 otrok.
Težko si je domišljati, kako zgleda pod zemljo mesta New York. Samo žice, ki so položene v razne s vrl te so skupaj tako dolge, da bi se z njimi naša zemlja lahko dvajsetkrat ovila. Vrednost teh žic se ceni na dvanajt milijonov dolarjev.
Gledališč je v New Yorku čez sto, cerkev 1300 in gostiln skoraj deset tisoč. Zdravstvenemu uradu se javlja vsako leto 15,533 slučajev nalezljivih bolezni.
In to je samo kratek obris tega velikanskega mesta.
kor prednji del čolna. Natančneje pogledam in po malem spoznam, kaj imam pred seboj. Bil je velikanski klnn, zaokrožen kakor velikega papagaja, nad kterim so strmele v mene velike, zeleno svetlikajoče oči. V tebi očeh je ležala krvoločnost. Istočasno so se vile, kakor sence strahov mogočne, dolge roke po vodi, ki so se raztegavale, krivile in silile proti meni. Hitro dam znamenje za pomoč.
V	naslednjem trenutku se me ovijejo dolge roke, kakor jermena okolu mene. Pred mojimi prestrašenimi očmi so odpro klunu podobna usta in se ovijejo okolu moje bakrene čelade, ki sc takoj stisne. Čutil sem, kakor se šibijo moja rebra in z močjo obupa strgam eno roko iz groznega objema.
V	rokah sem imel malo, železno sekirico in s to sem začel ubopno sekati okolu mene. Nestvor se zadrži nekaj časa mirno in srpo me gleda s zelenimi očmi. Potem, sunek, in jedna groznih rok mi izvije sekiro. Rres pomoči, kakor sem ostal, sem začel besno otepa vati s golimi pestmi oko-ln sebe. Stisnfl sem pest in udaril z vso močjo proti velikemu očesu, da H ga raabfl, a glava se gibšno umakne. Polip, ker to js 1
in podpišite tukaj: Debeloglav Janez___ali kako vam je že ime!"
"Kaj naj zapišem f" vpraša Debeloglav.
"Zapišite še enkrat: Debeloglav Janez —" zavpije notar ves is sebe
vsled jeze.
"Toraj Debeloglav Janez naj zapišem," vpraša še enkrat zmajaje z glavo in načečka pod oblastilo to ime.
"Veste kaj," pravi Naee, ko je podpisal, "saj vse razumem — samo eno ne vem: zakaj sem se moral podpisati Debeloglav Janez, še mi je ime Načet"
Vsdihljaj.
Mlada žena: "Kako se vendar časi spreminjajo. Preje me je imenoval moj mož vedno svojo sladko golobico, sedaj mi pa pravi neumna gos". y
Pripravno.
Pijan hišni gospodar (potem, ko je četrt ure zaman iskal luknjo v ključavnici hišnik vrat): "Bolje bode, da splezam čez zid, — je bolj pripravna"
Na mali železnici
"Zakaj se je pa vstavil vlak na prostem f"
Sprevodnik: "Ko smo se peljali pod mostom, je nek lopov pljunil ▼ dimnik lokomotive, da se je pogasil
plamen pod kotlom."
Is "visokih"
Prijatelj barona: "Ti si res sluga Žane; kljub temu, da je tvoj gospod odpotoval, ootanei domal"
Sluga: "Saj tudi morfem, ker gospod baron moje čevlje."
Stanovalec (petega nadstropja k posestniku, ki pride vas impljni k njemu): "Zakaj pa nista rabili dvigala?"
"Ker ja na ujem osebi, jas pa sms	— »
Dokaz.
Poznal sem mob, ki je je držal postaik pted
Soprog: umrl ker piaov."
Ona: "Ne verjamem!"
On: "Prav gotovo, zadušil as ja s ribjo kostjo."
ZA VBEBUrO TUJIH ni opgototoo kb
Srvo xi


___________„___
^iL,____
..............mifalifi ■__,_____
JS^JL_L
GLAS NARODA"
(Siovenlc Dally.;
Owned and puLIished by the 'Slovenlo Publishing Co.
V-a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VAL.JAVEC, Secretary. LOU 18 BENEDIK, Treasurer.
Place of Rufiiness of the corporation and eddreeaea of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Be celo leto velja list za Ameriko in
Can »do.........$3.00
" pol leta.........1.50
lato za laesto New York . . .	4.00
m pol leta za mesto New York . .	2.00
* Evropo za vse leto . . . .	4.50
•• " 44 polleta.....2.60
" 44 44 četrt leta ... .	1.75
■OLAS NARODA" izhaja vsak daa iz-vzemši nedelj in praznikov.
"QUAS NARODA"
(44Voice of the People") every day, except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
AdvsrtlMmanta on agrownant*
Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne
natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov fireeimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdeno naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-A>t :
••GLAS NARODA**
•iCortlandt St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
■€5
Pri nas in v Evropi.
Vsem rojakom, kteri so se le nekoliko bavili s poznavanjem angleškega ljudstva, pa naj že bode v Ameriki, ali pa v Avropi, je znano, da je Bernard Shaw jeden izmed najslavnejših še živečih mož v stari Angliji. Ljudstvo se rado zbira krog njega in posluša njegova predavanja in ravno tako rado čita vse ono. kar on piše in otjavL In vsled tega podajamo tudi našim rojakom mali odlomek iz njegovega pisanja, ia sicer ono, kar je nedavno — kakor posnemamo iz angleškega časopisja — pisal glede problema brezposelnosti, ktera je tudi v Angliji ravno tako velika, kakor drugod v Evropi in deloma tudi pri nas. Shaw piše:
"Človeka se polašča radovednost, se li bode brezposelne delavce toliko časa preziralo, dokler ne bodo kako angleško mesto požgali in polovico prebivalstva dotienega mesta katneuovali, d očim bode druga polovica postreljena, predno se bode napravil zopet mir. Naši gospodarji, ktere nazivljamo '' vladajoče kro-g"", "kteri. dasiravuo ae znajo vladati, vendarle ne dopuste, da bi kedo drugi vladal, neprestano priganjajo ljudsko maso m njene voditelje k nasilju iu neredu, kar pomenja, da dajejo ua ta način trajne slabe vzglede, tako samim sebi. kakor tudi vsem. drugim. Dosedaj se še nikomur ni l»osrečilo te ljudi podučevati, pač se jiLi pa lahko z vsakim zločincem ostraši.
"Carlyle, Ruskin in Dickens so pisali tem krogom poduke s pravimi angeljskimi peresi, toda dosegli niso nič druzega. nearo simpatično zanimanje in povabila k pojedinam.
''Francoska vlada v osemnaj stem stoletju ni poslušala nasvetov, vsled kterih naj bi se dolgo vi, ktere je Marija Antoinette napravila pri igranju, razdelili med siromašno ljudstvo, kakor sta svetovala Voltaire in Rousseau, nakar je ljudstvo porušilo Bastilo in požgalo chateaux."
* e *
Tako pisanje je v našem smislu dokaj radikalno in v gotovih krogih bi ga nazivali celo revolucijouarno. Koliko krika in vika bi nastalo pri nas v Ameriki, ako bi kak ugleden mož govoril in pisal po tem načinu! Pri nas bi ga takoj nazvali anarhistom i'! vzgojevalcem slojev, ki so anarhistični, ako bi le nekoliko protestoval proti početju naših javnih tatov, oziroma raznih trustov.
Pri nas se vsakogar nazivlje revo-h.cijonarjem in nasilnikom, ako poživlja bogatine, naj se saj za nekaj časa umaknejo iz ljudskih pleč, da se zamore takozvano malo iu vsestranski izkoriščano ljudstvo oddahniti.
V Evropi pa govore ljudje bolj odkrito in tudi mnogo bolj energično, kakor pri nas, kajti to nam dokazuje BgorajSnji izvleček Shawovega pisma. Toda Shaw ni sam v Angliji, kteri in govori v tem smislu. Isto an-časopisje, ktero je objavilo rovo pismo, objavlja tudi pismo duhovna, župnika Battersby-ki je rektor cerkve sv. Trojice.
škof ga je pismeno pozval, v svoji cerkvi prične nabirati dete v prid brezposelnih^

delavcev, toda župnik mu je med drugim odgovoril:
"Radoveden sem, kedaj bode sveta cerkev po svojih voditeljih spoznala, da brezposelni ljudje zahtevajo le pravico, ne pa dobrodelnosti? Kedaj bode sveta cerkev razumela in zapopadla, da sloni sedanji sebični sistem vladanja na nedobri in nekršcanski bazi?
"Ker vidimo, da sedanji sistem vladanja po plutokraciji vodi do propada, mora naša sveta cerkev prevzeti vodstvo revolucije, kakor je to storila v svoji rani dobi, predno je bila kupljena in vjeta z denarjem. Pravica mora priti pred dobrodelnostjo!"
* » *
Tako pisanje je skrajno lepo in pravično.
V	Angliji, kakor tudi v drugih naprednih deželah v Evropi, izimši Turčijo, Nemčijo, Rusijo in Avstrijo, zamorejo vladini uradniki, duhovni in vsi oni, ki se zanimajo za javnost, odkritosrčno govoriti. Onstran oceana so imeli narodi tekom stoletij mnogo britkih skušenj in oni vedo, da v javnosti izražena nezadovoljnost čestokrat tako zaleže, da se morajo vlade, ktere ne služijo ljudstvu, kmalo umakniti.
V	Ameriki se nam pa boljše godi, kakor ljudem v Evropi. Nekteri naši prvaki so ravno tako korumpirani, kakor evropski, ali pa še bolj, in poleg tega so tudi mnogo energične j i, kadar se gre za odvzemanje ljudskega denarja. Toda naše prirodno bogastvo je izredno veliko, tako, da kadar prvaki dobe vse ono, kar žele, ostane še vedno mnogo, kar se lahko podeli.
Vsekako pa naše prebivalstvo ne sme čakati toliko časa, da bi nastopila doba onih izkušenj, ktere so morali narodi v Evropi preskusiti. Uva-ževati moramo naše razmere, jih raz-motrivati in imenovati onega, kteri nam pove resnico, ljudskim prijateljem, ne pa anarhistom...
DOPISI.
Detroit, Mich. Spoštovani gospod urednik:—
Prosim, uvrstite ta dopis v nam piiljubljeni list Glas Naroda.
Tukajšnja slovenska naselbina šteje samo tri družine in nekaj samcev. Pozivam rojake širom Amerike, da se niiselijo tukaj, ker nam gre dobro z delom in vsem drugim. Tovaren je tukaj vsake vrste in tudi Michigan Maleable Iron Co., v kteri večinoma delamo Slovenci. Plača je tukaj prav dobra in se lahkft kaj prisluži. Delo dobi vsak Slovenec.
Vreme imamo tukaj prav lepo hladno in rojaki, ki pridejo semkaj, naj se dobro oblečejo. Toraj vabim rojake še enkrat, da pridejo semkaj, ke; se delo lahko dobi in upam, da bodo zadovoljni.
Tudi druge razmere niso slabe; ječmenovca imamo dovolj, kterega si večkrat privoščimo.
K sklepu pozdravljam vse rojake Širom Amerike, posebno pa one rojake v Indian apolisu, Ind,, Tebi dragi list Glas Naroda pa želim mnogo vspehov in naročnikov.
Spoštovanjem	M. M.
Rock Springs, Wyo. Dragi gospod urednik:—
Prosim, sprejmite par vrstic v Vaš cenjeni list Glas Naroda, kteri nam prinaša vsaki dan novice od tukaj iu onstran oceana.
Društvo sv. Alojzija je sklenilo na zadnji mesečni seji, da se priredi veselica v prid društvene blagajne, kar se je tudi uresničilo. Ob 3. uri popoldan dne 4. julija so se že začeli zbirati rojaki v društveni dvorani in ob 6. uri se je pričela veselica s plesom in vsakovrstnimi zabavami, da je bilo veselje. Tudi se je plesalo do belega dne, za kar se moramo zahvaliti našim izvrstnim godcem. Drugič se pa moramo zahlvaliti nežnemu spolu, ki se je udeležil v obilnem številu veselice, kakor tudi vsemu slavnemu občinstvu za obilno udeležbo, tc-r sosednim društvam, ktera so se udeležila naše veselice. Vsi so nam pripomogli do lepih dohodkov.
Slovence tem potom vabim: pristopajte k društvom, ker človek ne ve ne dneva ne ure, kje ga čaka nesreča. Stopite pod zastavo našega društva in naše slavne J. S. K. J.
Koneeno moram povedati, da vlada tukaj med Slovenci lepa sloga.
Kar se pa delavskih razmer tiče, je bolj sredno. Dela se, ali delo se težko dobi, zato rojakom ne svetujem som hoditi.
Končno pozdravljam vse čitatelje Glasa Naroda in vse člane J. S. K. J.
Član društva sv. Alojzija.
SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI
____k____
Pred 100 leti.
(Nadaljevanje.)
VIIL
Dne 30. oktobra je bila dežela pomirjena. Tedaj je bila pa tudi že odločena osoda Kranjske, kajti dne 14. oktobra je bil v Schonbrunu sklenjen mir. S tem mirom je Avstrija odstopila francoskemu cesarju Zgornjo Koroško, vb£ Kranjsko, Goriško, Gradiščansko, Trst, Istro in ves del Hrvatske tostran Save. Cesar Napoleon je te dežele združil z Dalmacijo in jih imenoval ilirske province. Objednem je bil maršal Mar-mont, vojvoda Dubrovniški, imenovan za generalnega guvernerja Ilirije, državni svetnik grof Dauchy pa za generalnega intendanta. Za glavno in stolno mesto ilirskih provinc je bila imenovana Ljubljana. Dne 21. oktobra je general Baraguay d' Hil-liers zapustil Ljubljano. Dne 22. oktobra 1809 je oznanjalo zvonenje vseh ljubljanskih zvonov in streljanje topov, da je postal Napoleon I. cesar slovenskih dežeL
Objednem se je začelo francosko vojaštvo, ki je bilo doslej na Kranjskem, umikati na Koroško in na Tirolsko, dočim so korakali skozi Kranjsko veliki oddelki francoske armade, ki se je vračala od "Wagrama n& Italijansko.
Po odhodu prvega generalnega guvernerja grofa Baraguaya, je prevzel vojaško oblast general Clausel in jo imel v rokah do prihoda novega generalnega guvernerja Marmonta.
Se v času mirovnih pogajanj med Avstrijo in Francijo, od julija do oktobra, je cesar Napoleon opetovano vprašal maršala Marmonta za svet glede jugoslovanskih dežel, ki so jih imeli Francozi okupirane že od meseca maja. Kakega mnenja o pomenu naših dežel sta bila cesar Napoleon in maršal Marmont, ni zanesljivo znano. Ohranjenih) je premalo poročil iz tistih časov. Eni trde, da je Napoleon smatral naše dežele za predstražo pred dunajskimi vratmi in da jih je nameraval zamenjati za Galicijo, iz ktere je mislil napraviti peljsko kraljestvo. Drugi poročajo, da je -Napoleon smatral naše dežele za mejno varstvo njegovega velikan skega cesarstva, da jih je hotel vojaško urediti in vladati, kakor Avstrija'hrvatsko granico, in da je sme-j-' se rekel maršalu Marmontu: In vi bodete mejni grof v teh krajih. — Novejši francoski zgodovinarji zastopajo bistveno drugo mnenje. Po njih sodbi je Napoleon bil takrat prepričan, da se mu ni več bati ne Prusije, ne Avstrije in ne Rusije, in da je smatral čas za ugoden izvršiti in uresničiti oni politični ideal, ki ga je bil pred leti popeljal v Egipt. Razdreti in porušiti je hotel turško cesarstvo in česar iz Egipta ni mogel storiti, to je hotel doseči čez- Balkan. V to svrho je tako trdovratno in ne-popustno vzlic vsemu odporu avstrijske vlade zahteval, da se mu odsto pijo ilirske province ter jih je hotel oiganizirati tako, da bi bile pred straža Francije proti Turčiji. Spo-zn avši, da je prebivalstvo ilirskih dežel po veliki večini sorodno prebivalstvu bankanskih pokrajin, je maršalu Marmontu, še predno je ta odšel na Kranjsko, naročil, naj pospešuje na-cijonalno misel med Slovenci in Hrvati ilirskih dežel, da bo to dobilo francoski vladi simpatije balkanskih Slovanov.
Maršal Marmont je imel pac samo naslov generalnega guvernerja, a oblasti je imel kakor podkralj. Vso politično in finančno upravo je vodil državni svetnik grof Daucbiy kot generalni intendant, pravosodje pa je dobilo svojega voditelja v osobi barona Coffiubala. Marmont je bil vladar, njegova ministra pa sta bila Dauchy in Coffiubal. Marmont je bil v vseh zadevah ilirskih podrejen samo finančnemu in vojnemu ministru v Parizu, ter cesarju samemu.
Po odhodu generala Baraguaya so si- Francozi takoj pripravili, da se udomačijo v Ljubljani. Potrdili so barona Lichtenberga kot provizorič-nega načelnika vseh tistih uradov, ki jih niso sami po svojih ljudeh oskrbovali, in potrdili tudi župana ljubljanskega Alborgettija. Vsi v Pal-manovi zaprti talniki so bili takoj izpuščeni in so dospeli 11. novembra v Ljubljano.
Dne 12. novembra je bil za zmagovalce slavnosten dan. Ta dan so namreč iz ljubljanskega, rotovža sneli avstrijskega cesarskega orla, ki je tam visel izza časa cesarja Karola VI. Istotako so bili odstranjeni avstrijski cesarski orli in grbi z vseh drugih javnih poslopij in so bili na njih mesto obešeni francoski cesarski orli in grbi. Zaeno je podkralj italijanski Evgen Beauharnais odredil, di je vse doslej avstrijske uradnike pustil potrditi v njihovih službah, če brdo dne 3. decembra prisegli zvestoba cesarju Napoleonu.
V noči od 17. na 18. novembra 1809 je dospel v Ljubljano marial
Marmont. Zapustil je bil Pariz dne 4. novembra, rabil je toraj za dolgo pot z vozom iz Pariza preko Milana do Ljubljane samo 13 dni. Njegov prihlod je pozdravilo streljanje z Grada. Maršal Marmont se je nastanil v škofiji. Nad vratmi je dal takoj napraviti francoskega orla in odstranil iz poslopja ne le še zadnje škofijske pisarne, nego tudi škofa samega, ki se je preselil v semenišče. .
Sedež francoske vlade in generalnega intendanta je bil v "lontovžu" n% Turjaškem trgu, sedež justične uprave pa v stiškem dvorcu na Starem trgu. V lontovžu so prej avstrijski uradniki dne 3. decembra prisegli zvestobo cesarju Napoleonu in zvečer je bila slavnostna predstava (brez vstopnine) ter slavnostni ples n i strelišču. Plesa so se udeležili vsi francoski dostojanstveniki z maršalom Marmontom na čelu, pa tudi vse domače plemstvo in odlični meščani te uradniki. Pred plesom je bila po tedanji navadi pojedina. Mesto Je bilo vso noč sijajno razsvetljeno. Kakor pričajo poročila iz tistega časa, se je maršal Marmont vsem udeležni-kem jako prikupil in napravil na nje najboljši vtis.
Komaj se je bil maršal Marmont v Ljubljani udomačil, je že začel potovati po deželi. Obiskal je Kamnik, Kranj in Škof j o Loko, potem Novo mesto, Metliko in Karlovec ter prepotoval vso Hrvatsko, obiskal Reko in Trst ter se od .tod vrnil 9. januarja 1810 v Ljubljano. Naslednji dan je že imel imenitnega gosta, takratnim Ljubljančanom že znanega maršala Macdonalda.
Kronika tistega časa poroča, da je *bilo 31. januarja 1810 opoldne poleg streljišča ustreljenih pet kmetskih o-sob zaradi roparskega umora. Obsojenci so v veliki družbi napadli na potu iz Trojan v Celje kapitana Bois-saca in tajnika ter tolmača maršala Marmonta z imenom Vernazy. Izmed 37 obdolžencev so jih dobili le 11, 6 jih je bilo oproščenih, 5 pa zaradi roparskega umora obsojenih na sirrt. Sodbo, natisnjeno v francoskem, slovenskem in nemškem jeziku, je policija razdelila med občinstvo. Kako je Jurčič ta dogodek uporabil v svojih "Rokovnjačih", je znano.
Maršal Marmont je v silno težkih razmerah prevzel vlado v Iliriji. Kakor na Kranjskem, tako so avstrijski agentje, na čelu jim general Kne-ževič, uprizorili v Dalmaciji revolucijo. Maršal Marmont jo je hitro iu energično zatrl. Tudi Turki iz P»osne so začeli sitnosti stresati; Marmont jih je tako ugnal, da se niso več ganili.
Toda finančne skrbi so bile velike in breme, ki je ležalo na ilirskem prebivalstvu, je bilo neznosno. Vojna je veljala grozno denarja in Napoleon si ni znal drugače pomagati, kakor po tedanjem običaju: s kontribuci-jami. Sicer je Napoleon, ko je postal vladar Ilirije, odpisal precejšen del naložene vojne kontribucije, a ostalo je še vedno toliko, da prebivalstvo tega ni zmagalo. In vedno je bilo treba še novih žrtev. Dežela je morala francosko vojaštvo sama vzdrževati; neprestano so hodili skozi slovenske kraje oddelki franeoske armade, vračajoče se v Italijo, in zopet so rekvizicije za to vojaštvo delale zlasti kmetskemu ljudstvu silno škodo. Maršal Marmont je bil vse-skoz pošten, dobrohoten mož, ter bi bil ljudstvu rad pomagal, a bil je pred vsem vojskovodja in je moral skrbeti za armado. Generalni intendant Dauchy se je celo spri z njim, ker je sprevidel, da se ljudstvu nalagajo prevelika bremena, ki jih nikakor ne zmore, a pomagalo ni nič. Časi so bili pač težki, a priznati se mora, da je bilo drugod ravno tako, če ne še slabše.
Vojna je bila provzročila, da je avstrijski papirnati denar izgubil velik del svoje vrednosti. Francoska vlada je znižala plačilno vrednost avstrijskega papirnatega denarja na in potem na eno šestinko, a zguba ni bila pqpebno velika, ker so ilirske dežele avstrijski denar na Dunaju zamenjale za srebro. Avstrijske dežele je padanje vrednosti papirnatega denarja huje zadelo.
Napraviti red v Iliriji — to je bila prva naloga Marmontova in izvršil jo je hitro in srečno. Napravil je red in zasigural javno varnost.
Tudi v gospodarskem oziru se je Marmont trudil, da povzdigne Ilirijo. Trgovina se je močno razvila in tudi industrija je začela cveteti, kajti carinski tarif je dal Iliriji v gotovihl ozirih velike prednosti.
To so bile pa samo provizorične uredbe, dokler se ni izvršila popolna neva organizacija.
ricH^s
TAIN-EXPELLERI
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kivkor razbita ladi-ja na peščinah. eČ bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlaje-nju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN-EXPELLERJEM, priznano dobro domače siedstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50
F. AD. RICHTER t, CO., 215 Pearl St.. New York.
Pazite na varstveno znamko z sidrom.
Drobnosti.
POZOR I
Kdor želi dobro služkinjo za saloon ali hfiSno delo, naj se zaupno obrne na:
Fannie Vrtačnlk, 427 Ferry St., Kansas Citv, Kansas. (15-19—7)
KRANJSKE NOVICE. *
Kranjski deželni predsednik bar. Schwarz res vzorno skrbi za mir in r#d. Ob priliki "Slavčeve" 251etni-ce je patruljiralo po Ljubljani zelo mnogo orožnikov in najbrž so stra-žili tudi vsa nemška poslopja, dasi se ni bilo bati nikakih nemirov in izgredov. Tudi vojaki ljubljanske garnizije so imeli pripravljenih po 40 ostrih patron. Mogoče še je imel pripravljene topničarje.
Podrl se je dne 30. junija leseni most, ki veže mesto Kranj s Huja-mi. V -smrtni nevarnosti sta bili dve ženski, nahajajoči se v trenutku ka-I tastrofe na mostu; ena izmed njiju j je dobila neznatne poškodbe, a se je hitro in srečno izkopala iz razvalin. Sedaj vzdržuje zvezo Kranja s Hu-jami še Čebelekov most, ki čepi globoko v strugi Kokre na velikanski skali.
Požar. Iz Trebelnega poročajo: V nedeljo, 27. junija nastal je iz neznanih vzrokov ogenj v hiši Janeza Nachtigala, Trebelno, št. 15. Ogenj se je pokazal oo pol 12. uri dopoldne Ker so ljudje ravno iz cerkve šli, je bila pomoč takoj mogoča, zato se je gospodarsko poslopje, ki stoji prav tik zraven s slamo krite hiše, moglo vsaj deloma obvarovati. Hiša je pa popolnoma pogorela. Oprava in orodje se je večinoma rešilo. Hiša je bila zavarovana.
Preprečena pot. 30. junija se je hotel odpeljati v Ameriko šele 19-letni Leopold Hitti iz Št. Jurja ob Juž. železnici. 'Na južnem kolodvoru pa ga je ustavil in aretoval tam službujoči nadstražnik, ker še ni zadostil vojaški dolžnosti.
Nesreča na železnici. Dne 1. julija zjutraj sta med postajama Laze in Zajog povozila na križišču na progi brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob 6. 59 min. in ljubljanski poštni vlak delavca Toma Kraljica, Gregorja Jeliča in Jurja Brozoviča, vsi iz Selc okr. Cirkvenica na Hrvatskem. Jurij Brozovič je bil takoj mrtev. Tomo ELraljič je umrl med vožnjo v Ljubljano. Jeličič pa je umrl, ko je vlak pripeljal v Ljubljano. Lahko telesno poškodovan je bil tudi delavec Pavel Lončarič. Preslišali so v neprevidnosti prihod prvega vlaka in zašli obenem ko so se hoteli v zadnjem času umakniti, pod druzega, ki ga je v tem trenutku križal.
Pivovarna "Union" se bo imenovala delniška družba, ki jo osnujejo na Kranjskem velike tuje pivovarne. Koslerjeva in Auerjeva pivovarna prideta v njeno last. Izmed Slovencev se je oglasil med delničarji prvi Knez s svoto 20.000 K.
PRIMORSKE NOVICE.
Ustrelil se je pri smodnišnici tik Gorice četovodja tuk. 47. pešpolka Ivan Lan ti. Bil je takoj mrtev. Baje ga je gnala v smrt nesrečna ljubezen.
Utonil je v Komu blizu tam, kjer se steka v Sočo. 91etni Fr. Iskra iz ulice Coroninijeve.
Iz Soče pri Solkanu so potegnili nekega 46Ietnega Frana Grosarja, ki je baje hotel prebresti Sočo pa ga je potegnila s seboj ter privlekla do Soljcana. Grosar je baje slaboumen ter doma nekje iz gor.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ponesrečen beg kaznjenca. 24. junija so poslali kaznjenca R. Koritni-ka iz Vidma na Štajerskem po odgo-nu iz Karlovca domov. V Zaprešiču je Koritnik svojemu spremljevalcu ušel iii se skril v bližnji okolici. Drugi dan se je odpeljal z vlakom v Zagreb. Na vlaku pa zagleda med vožnjo včerajšnjega svojega spremljevalca. V strahu, da bi ga ponovno ne njel, ndari z roko ob šipo, jo ubije in skoči med vožnjo skozi okno iz vlaka. Imel je srečo in se ni pri padcu nič poškodoval. Obrezal pa si je močno roko, s ktero je ubil okno.
Obesil se je župnik v Kogelhofu
na Sr. Štajerskem Ivan Uhl dne 29. junija. Bil je že dalje časa bolan na živčevju.
Slovensko katoliško
(3=
podp.društvo
o
sveteBarban
A)
Za 3jediqjene države Severne Amerike Sedež: Forest City, Pa. ftricorporirano dne 31. januarja 1902 v držav!
•DBOENffiJ :
Predsednik : ALOJZIJ ZAVER L, P. O. Box 374, Forest Cify, pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kans. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik: MARTIN MUHlC,-Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : MARITIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRANK KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock avenue, Brad-dock, Pa.
FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill Street, Luzerne Pa.
- 'V
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, TT^na JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIC, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bx 607, ^ Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Samomor. V Dravo je skočil 27. junija v Mariboru 52 letni delavec Ignac Krejae iz Št. Petra v marib. okr. Dr. Jurič iz Studenc in realec Zagoda sta ga sicer takoj s pomočjo čolna rešila, vendar so bili vsi poskusi za oživljenje moža že zastonj. Vzrok je neznan.
Vlak je povozil pri Ponikvi ob Juž. železnici prevžitkarja Miha Slatenška. Bil je malo gluh. Šel je navzlic zaprtim zavornicam čez progo; v tistem hipu je prišel vlak in stroj je zgrabil starca ter ga vlekel 10 m daleč. Glavo mu je razbilo in strgalo meso iz celega telesa.
KOROŠKE NOVICE.
Huda nesreča se je zgodila na praznik sv. Petra in Pavla v Šmar-jeti pri Velikovcu. Gostilničar Her-netter je kupil konja in ga hotel poskusiti. na cesti pa se je konj psa. ki je lajal vanj, tako ustrašil, da se je splašil in prevrnil voz. Hlapec je padel tako nesrečno, da je obležal mrtev: zlomil si je tilnik, gospodar pa se je težko poškodoval na več krajih. Prepeljali so ga v dež. bolnico, kjer je drugi dan umrl.
HRVATSKE NOVICE. Trikratnega roparskega umora obtožen in oproščen. V Ljubeščici pri Varaždinu se je letošnje spomladi izvršil roparski umor na neki kmečki družini. Vse tri družinske člane — oče, mati in sin — so našli umorjene, ne da bi se bilo posrečilo najti najmanjši sled za storilcem. Čez nekaj časa pa pride na sodnijo v Va-raždin neka kmetica — ^ueak, in naznani, da je dotični zločin izvršil njen sin Martin, ki da je delomržen pijanec in kvartopirec. Pučaka so zaprli in minole dni se je vršila 10 dni trajajoča glavna obravnava. Priče so večinoma razbremenilno izpovedale in vrgle sum na tri cigane, ki so jih one dni, ko se je izvršil zločin, videli hoditi po vasi, a so od tedaj popolnoma izginili. Mati je o-stala pri svojih trditvah, da ji je sin sam priznal, da je izvršil roparski umor in ji tudi izročil uropani denar. Povedala je natančno, kakšne vrste denar je bil. No, kasneje se je izkazalo, da žena denarja niti ne pozna in da je svojega sina iz same zlobe ovadila sodišču. Že preje nekoč je pred sinom po krivem zatoži-la komaj poročeno ženo, da mu je bila nezvesta, ko je šei on po svetu za zaslužkom itd. Sin je materi verjel, začel pretepa vati ženo in se udal pijači. Odslej je živel tudi z materjo v večnem prepiru in sovraštvu. Sodišče je v razpravi dobilo prepričanje, da je stara Pučak svojega sina po krivem obtožila in ga zato tudi popolnoma oprostilo od obtožbe. Državni pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo, občinstvo pa je z veseljem pozdravilo oprostilno razsodbo, ker vlada splošno prepričanje, da je bil Pučak nedolžna žrtev zlobne matere.
Hrvatsko pivovarstvo vedno bolj nazaduje. Že doslej je bil na Hrvatskem naložen visok nžitninski davek na pivo; sedaj pa zahtevajo vinogradniški krogi, da se ta davek Se zviša. V kampanji 1907—8 je zvarilo 15 hrvatskih pivovarni 106.159 hI piva; v kampanji 1909—0 bode ta številka dosti nižja, ker konsnm neprestano pada.
Razpustitev hrvatskega sabora?
Zagreb. 1. juliji. Kakor v političnih krogih zatrjujejo, bodo uradne "N. N." že te dni priobčile kraljev re-skript, s kterim se razpušča hrvatski sabor. Če se bodo na to odredile v zakonitem roku nove volitve, ni gotovo. Vse kaže na to, da se bodo nove volitve razpisale šele jeseni, ker je baron Ranch-mnenja, da bo pri volitvah v tem času lažje mogoče izvojevati kak uspeh. Koalicija pa je mnenja, da naj bodo nove volitve sedaj aH kasneje, vsekakor se bodo končale s popo»nim porazom barona Raueha in z njim v zvezi stoječih frankovcev.
BALKANSKE NOVICE.
Zveza balkanskih akademikov. Sofija. 30. junija. Zastopniki romunske in bolgat>ke akademične mladine so na svojem sestanku v Sofiji sklenili ustanoviti zvezo balkanskih akademikov. Poslovni jezik te zveze ima biti francoščina. Sedež zveze bo vsako leto v drugem vseučiliškem mestu na Balkanu. Srbski. gTŠki in turiki akademiki se v posebnem o-klicu povabijo, da pristopijo tej zvezi.
Železnica Donava - Jadransko morje. To vprašanje je vsled truda neke velevlasti prišlo v akutni sta-dij. V avstro-ogrskih in nemških krogih se trdi, da bode turška vlada načrt odklonila.
RAZNOTEROSTI.
Devica Orleanska — Italijanka I
Proglašanje device orleanske za svetnico je vzbudilo zopet stari prepir, jeli francoskega ali italijanskega rodu. Italijanski časniki pravyo, da francoska narodna junakinja ni potomka siromašne rodbine iz Dom« remija, temveč da je potomka plemenite rodbine Gonzago iz Bolonje. Za to trditev govori mnogo dokazov: živa tradicija v Bolonji, nadalje neka stara fresko-slika v bolonj-ski katedrali, ki je bila baje naslikana v letih 1445—1460 in predstavlja devico orleansko ne z običajno francosko lilijo temveč z grbom mesta Bolonje. O italijanskem poko-Ijenju device orleanske so pisali že v 17. stoletju in še pred kratkim neki Anglež. Da je bila plemkinja, kar-že tudi njen vojaški talent. S temi razlogi hočejo sedaj Italijani vzeti Francozom njihovo narodno junakinjo.
Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Devinu je obsodilo trgovca Otona Theuerkaufa v smrt na vešalih. Zaž-gal je svojo hišo, da bi dobil zavarovalnino. V ognju pa sta poginili tudi njegova žena in otroci.
Napad na rusko jahto. Več odpn-ščenih mornarjev je napadlo v pristanišču Saint Tropez rusko jahto "Velkane". Jeden mornarjev je £e skočil na krov. Toda lastnik jahto ga je sam ustrelil, nakar so pritekli ruski mornarji in napadalce pognali.
V varstvo itaHj sanke meta "8.
V." poroča, da se organizira ob italijanski meji v preprečen je prestope meje obmejna obrambena teta in sicer začetkoma ena stotnija v vernem stanja.
i-^&ai 1 __,_L_
__t_________,_______


___ .■ ,
iigsslovanska
dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY.MINNESOTA
URADNIKI:	»
Predsednik t FRANK MEDOS, 9483 Ewing Are., So. Chicago, HI. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik : JURIJ L. BROZlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERZiSNIK, L. Box 383, Rocks Spring, Wyoming.
Blagajnik : IVAN GOV2E, P. O. Box 105, Ely, Minn.
ALOJZIJ VIKANT, predsednik nadzornega odbora, cor. 10. ave. & Globe Street, South Lorain, 0.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, P. O. Box 641. Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 — 7. Street, Calumet,
Michigan.
(
IVAN KERŽIŽNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bnrdine, Pa.
IVAN N. GOS AR, H. porotnik, 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, IH. porotnik, Box 95, Ely, Minn.
.«.-.r<,-—^»i;i«-
Vrhovni zdravnik : Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Str.,
Joliet, 111.
d ■•».	.,	* Z f'7 e-'mw-r
- < »». — - e	JUU
Krajevna drafttva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe m-dev ia d™ listine aa £iavn«ga tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box Ely, Kna., po svojem tajnika in nobenem dragem.
Denarne poiiljatve ar' pošiljajo krajevna društva* na blagajnika : JOHN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po vojem zastopniku ia no-feeaem dragem. Zsstopni! " krajevnih društev nsj pošljejo iaplikat vsake psšiljatve tadi aa flavnega tajnika Jednote.
Vss pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj *s pošiljajo aa predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽISNTK, Box 136, Bnrdine Pa. Pri > jani morajo hiti vsaki natsdbn podatki
Draštveao glasilo j« 'GLAS NARODA'
Iz urada glavnega tajnika J, S. K. J.
ASESMENT ŠTEV. 132.
ELY, Mina., 1. julija.
ZA MESEC JULIJ 1909.
Za umrlega brata Anton Možgan, cert. 5630, člana dr. sv. Mihaela št. 40 v Ciaridge. Pa.. un:rl dne 5. maja 1909 vzrok smrti: ubit v rudniku, zavarovan je bil za $1000, k Jednoti je bil sprejet dne 18. maja 1906.
Za umrlega brata Jurija Anzelc, cert. 1133, člana dr. sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo, umrl dne 24. aprila 1909 vzrok smrti: ubit v premogokopu, zavarovan je bil za $1000, k Jednoti je bil sprejet dne 21. marca 1902.
Za umrlega brata Ivan Potočnika, eert. 6743,. člana dr. sv. Barbare 7«) v Heilwood, Pa. umrl dne 10. maja 1900. Vzrok smrti: ubit v napadu. zavarovan je bil za $1000, k Jednoti je bil sprejet dne 15. marca 08.
Za umrlega brata Urban Tomazina, eert. 6623 člana dr. 4'Zvon" št. 70 v Chicago, 111. umrl dne 16. maja 1909 vzrok smrti: vnetje notranjosti, zavarovan je bil za $1000. k Jednoti je bil sprejet dne 9. marca 1907.
Za umrlega brata Antona Benedika, oert. 4429 člana dr. sv. Janeza Krst. ^t. 37 v Cleveland, O., umrl dne 26. maja 1909 vzrok smrti: jetika, zavarovan je bil za svoto $1000. k Jednoti je bil sprejet dne 15. dec. 05.
Za umrlo Terezijo Habijan, cert. 7976, članico dr. sv. Cirila in Metoda it. 1 v Ely, Minn, umrla dne 19. maja 1909 vzrok smrti: rak na jetrih, zavarovana je bila za $500.00, k Jednoti je bila sprejeta dne 30. januarja 1906.
Za umrlo Uršulo Merlak, eert. 8424, članico društva sv. Jožefa št. f v Pittsburg, Pa. umrla dne 20. maja 1909, vzrok smrti: notranja jetika, zavarovana je bila za $500, k Jednoti je bila sprejeta dne 17. marca leta 1906.
OPOMBA! Cenjena društva opozarjam na točko 265. pravil Jednote ktera določa, da se imajo voliti uradniki društev samo mesec* decembra vsacega leta, nektera društva pa jih volijo še po starim meseca junija, kar ni postavno, stari uradniki naj toraj uradujejo do meseca decembra, premembe narede samo v slučaju potrebe.
GEO. L. BROZICH, gl. tajnik.
PRISTOPILL
V	društvo sv. Barbare št. 72 v Ravensdale, Wash. 30. junija: Ignac Pugel, 1885, cert. 11801. I. raz. Društvo šteje t članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Cal. Stefan Lovrek, 1883, cert. 11708, L raz. Društvo šteje 92 članov.
V	društvo sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash. Ivan Pleše, 1872, oert. 11705, Juro Radoševič, 1892, cert. 11306. Oba v I. raz. Društvo šteje 174 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. Frank Steve, 1866, cert. 11709. John Per?. 1884. cert. štev. 11710. oba v I. razredu. Društvo šteje 56 članov.
V	društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa. 26. junija: Jera Pinter, 1889, cert. 11767, Maria Boznik. 1882, eert. 11768. Društvo šteje 51 članov.
V	društvo sv. Petra Št. 69 v Thomas, W. Va. 26. junija: Frančiška Štucin. 1862, cert. 11769, društvo šteje 6 članic.
V	društvo sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. 26. junija: Maria Povše, 1881, eert. 11772. Društvo šteje t članic.
V	društvo sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. 20. junija: Matevž Oblak, 1880, cert. 11723,. I. raz. Društvo šteje T članov.
T društvo "Sokol" št 38 v Pueblo, Colo. 16. junija.: Marko Ko-čevar, 1879, cert. 11724. I. ra2. Društvo šteje 52 članov.
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet. Mich. 21. junija: Jacob Kass. 1887, eert. 11725, Filip Poje, 1875, cert. 11706. oba v I. raz. Društvo šteje 248 članov.
V	društvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. 19. junija: Filip Kra-maršič, 1883, eert. 11752, II raz. Društvo šteje 25 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y. 13. junija: Ivan Peekaj, 1891, cert. 11755, F. Peekaj, 1892, oert. 11756, Tomaž Pečkaj, 1&91, cert. 11757, vsi v II. raz. Društvo šteje t članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. 20. junija: John Zust, 1866, cert. 11758, Jernej Špik, 1881, cert. 11759, oba v I. razredu. Društvo šteje t članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 41 v E. Palestine, O. 13. junija: Jacob Cr-nilogar, 1870, cert. 11760. Frank Hrastnik, 1889, cert. 11761, oba v I. raz., Jacob Cof, 1884, cert. 11763. II. raz. Društvo šteje 36 članov.
V	društvo sv. Barbare št. 72 v Ravensdale, Wash. 1. junija: Frank 11711, John Sile, 1880, eert. 11712, oba v I. raz. Druš-
CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
Glavnica, prebitek ia aerazdeljeal dobički $ 2-500.000,00
.................8i5.r.......
Drof i pripomočki.
.000.000,00
URADNIK! s
CnARLEs C. Dickinson*, President. Jas. Ross Ctrrax, Vice-President Frederick H. Parker, Vice-President. Rob. l. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Tress. Rob. B. Miioriiead. Asst. Secretary. Alb. E. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ram age, Trust "Officer. Levester G. Ball, Auditor.
Depozitarna za državo in za mesto New York.
Sprejemajo se v lope posameznikov tvrdk in korpo racij-Plačujejo te obresti na čekovne vloge, kakor tadi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne shrambice se oddajo za letno najemščino po $5 in več.
V	društvo sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore. ¥ aprila: Bartol Lu-žar, 1877, eert. 11489, Jaeob Gremšič, 1885, cert. .11488, oba v I. raz. DroStvo šteje 19 članov.
V	društvo Jezus Prijatelj Malenih št. 68 v Monessen, Pa. 14. junija: Mato Mikan, 1885, cert. 11728, Martin Plevel, 1879, cert. 11729. Društvo šteje f Članov. Oba v I. raz.
V	društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. 20. junija: Valentin Blaško, 1877, cert. 11731, Frank Carman, 1877, oert. 11732, John Hum ar,
1880,	cert. 11733, Jurij Laznik, 1873, cert. 11734, Aleš A£lac, 1875, cert. 11735, Fr. Pipan, 1868, cert. 11736, Matija Rant, 1870, cert. 11737, vsi v I. razredu, Jožef Stern, 1880, cert. 11738, n. raz., Ignac Vidmar, 1893, cert. 11739, I. raz. Društvo šteje 203 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 86 v W. Jordan, Utah. 11. junija: Matija Ch-uk, 1866, cert. 11740, Ivan Pavich, 1885, cert. 11741, Alojzij Jeišin, 1878, cert. 11742, Peter Perkovič, 1877, oert. 11743, Mike Sulich, 1877, cert. 11744, Mane Pejmovich, 1871, cert. 11745, Jacob Perelj, 1885, cert. 11746, vsi v I. raz. Društvo šteje 33 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 89 v Gowanda, N. Y. 20. junija: Alojzij Lahkar, 1881, eert. 11750, n. raz. Društvo šteje 23 članov.
V	društvo sv. Janeza Krst. št. 71 v Collinwood, O. 20. junija: Martin Bradač, 1883, cert. 11751, I. raz. Društvo šteje f članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y. 13. junija: Marija Pišlar, 1884, eert. 11753, Marija Pohleven, 1889, cert. 11754. Društvo šteje 29 članic.
V	društvo sv. Jožefa št. 86 v West Jordan, Utah. 11. junija: Marija Krstine, 1881, cert. 11747, Marija Sadar, 1882, cert. 11748, Naranea Pe-janovič, 1872, eert. 11749. Društvo šteje 12 članic.
V	društvo Jezus Prijatelj Malenih št. 68 v Monessen, Pa. 14. junija: "Vjjekoslava Vincentič, 1882, cert. 11730. Društvo šteje 6 članic.
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. 21. junija: Ana Stefančič, 1889, cert. 11727. Društvo šteje 126 članic.
V	društvo sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. 20. junija: Mary Oblak,
1882,	cert. 11722. Dri+štvo šteje 21 članic.
V	društvo sv. Jožefa št 23 v San Francisco, Cal., 31. maja: Ana Cesar, 1872, cert. 11707, društvo šteje 40 članic.
V	društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. 13. junija: Marija Marija Mervar, 1886, cert. 11720, Neža Lešnik, 1886, cert. 11721. Društvo šteje 41 članic.
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. 15. junija: Fr. Tekavc, 1877, cert. 11711, I. raz. Društvo šteje ¥ članov.
V	društvo Marija Pomagaj št/6 v So. Lorain, 0.%13. junija: Franc Ozman, 1884, cert. 11712, L raz. Društvo šteje * članov.
V	društvo sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111. 13. junija: Martin Bož-nar, 1873. cert. 11714, I. raz. Društvo šteje t članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. 13. junija. Frank Cujnik, 1887, eert. 11715, Martin Mausar, 1888, eert. 11716, John Lekse,
1881,	eert. 11717, Aleš Ban, 1879, cert. 11718, Frank Marolt, 1876, cert. 11719, vsi v I. raz. Društvo šteje 102 članov.
V	društvo sv. Martina št. 83 v Superior Wyo. 26. junija: Peter 2on-tar, 1871, cert. 11770, Johan Pernic, 1879, cert. 11771, oba v I. razredu. Društvo šteje 19 članov.
V	društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa. 21. junija: Johan Božnik, 1883, cert. 11766, I. raz. Društvo šteje 89 članov.
V	društvo "Zvon" št. 70 v Chicago, 111. 26. junija: Anton Tome,
1882,	eert. 11765, II. raz. Društvo šteje 29 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 86 v W. Jordan, Utah. 28. junija: Jacob Perelij, 1885, cert. 11746, I. raz. Društvi šteje 33 članov.
V	društvo sv. Janeza Krst. št. 75 v Cannonsburg, Pa. 20. junija: Anton Gruden, 1877, eert. 11788, II. raz. Društvo šteje 21 članov.
V	društvo Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo. 16. junija: Alois Vidmar, 1882, cert. 11796, Matiaš Sehercel, 1885, cert. 11797, oba v I. raz., John Zaletel, ' ¥ Društvo šteje ¥
V	društvo sv. Janeza Kjrst. št. 37 v Cleveland, O. 23. junija: Anton Barniselj, 1885, eert. 11775, Ivan Korošec, 1879. oert. 11776, Matija Bol-tan, 1876, cert. 11777, Ivan Perovšek, 1885, cert. 11778, Ivan Pihovnik, 1877, cert. 11779 vsi v I. raz. Društvo šteje ¥
V	društvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett Cal. 20. junija: George Lin-disich, 1888, cert. 11782, George Marečich, 1878, cert. 11783. Math. La-muth. 1886, eert. 11784 vsi v II. raz., John Kadritsoh, 1876, cert. 11785, I. raz. Društvo šteje f
V	društvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. 24. junija: Matija Peternel, 1884, cert. 11786, I. raz. Društvo šteje 198. članov.
V	društvo sv. Janeza Krst. Št. 82 v Sheboygan, Wis. 30. junija: John Golob, 1887, cert. 11789, Iv. Podboj, 1889, cert. 11790, Ant. Leskovec, 1890, cert. 11791, Matija Turk, 1886, cert. 11792, vsi v L raz., Marko Vrabič, 1888, cert. 11793, Ant. Trišlan, 1877, cert. 11795, Mike Plezelj, 1869. cert. 11794; vsi v II. raz. Društvo šteje ¥
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, 111. 30. junija: Fr. Ma-renče, 1876, cert. 11773, Fr. Henigman, 1875, cert. 11774, ¥ raz. Društvo šteje 58 članov.
V	društvo sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kans. 30. junija: Jos. Virant, 1869, cert. 11303, Anton Oblak, 1880, cert. 11804, oba v L raz. Društvo šteje t
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. 30. junija: Joseph Petrovčič, 1877, cert. ¥ Tr. Petrovčič, 1885, cert. T oba v t ras. Društvo šteje ¥	m
V	društvo sv. Jerneja št. 81 v Aurora, 111. 30. junija: Ana JurSiš, 1873, eert. 11802. Društvo šteje ¥¥
V	društvo Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo. 30. junija: Fr. Prijatelj, 1882, cert. 11799. Marija Zaletel, 1886, cert. 11800. Društvo šteje 18 Članic.
V	društvo Sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. 30. junija: Marija Hofnar, 1880. cert. 11787, društvo šteje 86 članic.
V	društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. 30. junija: Katarina Milnar, 1882, eert. 11780, Ivana Zakrajšek, 1881, cert. 11781. Društvo čteje 84 članic.
V	društvo sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. 7. julija. Marija Lond-sek, 1889, cert. 11812. Društvo" šteje ¥
V	društvo Srce Jezusa št. 2 v Ely, Minn. 7. julija: Krstina Semolič,
1883,	cert. 11827, Neža Košeak, 1874, cert. 11828. Društvo šteje 67 čl.
V	društvo sv. Štefana št. 26 v Pittsburg, Pa. 7. julija: Sidonija Sa~ lamunec, 1883, cert. 11806. Društvo šteje ¥
V	društvo *v. Jurija št. 22 v So. Chicago, 111. 7. julija: Manda Gra-hovac. 1886, cert. 11830. Društvo šteje 46 članic.
V	društvo sv. Jerneja št. 81 v Aurora, HI. 7. julija: John Vincent,
1883,	cert. 11831, Franc Potokar, 1878, cert. 11832, Josip Kernc, 1889, cert. 11833, John Kiiuovec, 1869, cert. 11834, Filip Petochener, 1891, cert. 11835, vsi v I. raz. Društvo šteje 20 članov.
V	društvo sv. Frančiška št. 54 v Hibbing, Minn. 7. julija: Frank Brozin. 1876, cert. 11829, I. raz. Društvo šteje 39 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kane. 7. julija: Gregor Dernov-šek. 1870, cert. 11838, Anton Kfrnnpnaib, 1877, eert. 11839, oba v H. raz. Društvo šteje 29 članov.
V	društvo sv. Štefana št. 26 v Pittsburg, Pa. 7. julija: Gregor Sala-munec, 1882, eert. 11806, I. raz. Društvo Šteje 41 članov.
V	društvo Marija Danica št. 28 v Cumberland, Wyo. 7. julija: John Petroš, lSSO, oert. 11807, I. raz. Društvo šteje 40 članov.
V	društvo sv. Barbare št. 60 v Chisbolm, Minn, 7. julija: Jaeob Neglič, 1890, cert. 11808, Jože Butorac, I860, eert. 11809, oba v L raz. Društvo šteje 54 članov.
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. 7. julija: Jožef Petrovčič, 1877, cert. 11810, Frank Petrovčič, 1885, eert. 11811, oba v I. raz. Društvo šteje 133 članov.
V	društvo Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. 7. julija: Franc Ba-bieh, 1874, cert. 11824, Rudolf Fortuna, 1869, cert. 11825, Alojzij Saidar, 1877. cert. 11836, vsi v I. raz. Društvo šteje 159 članov.
V	društvo sv. Barbare št. 39 v Roslyn Wash. 7. julija: Franjo Bro-zovioh, 1874, cert. 11836, Marko Vukonič, 1888, cert. 11837, oba v L raz. Društvo šteje 170 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. 7. julija: Frank Medved, 1878, cert. 11813, Ant. Jurejevčič, 1887, cert. 11814, Frank Smole, 1890, cert. 11815, Frank Pogorele, 1873, cert. 11816, Ivan Klun, 1880, cert. 11817, Jacob Kump, 1873, eert. 11818, Louis Kozina, 1883, cert. 11819, Frank Gorše, 1884, oert. 11820, And. Gregorič, 1881, cert. 11821, Dan. Badovinac, 1884, cert. 11822, vsi v I. raz. Društvo šteje 177 članov.
V	društvo sv. Roka št. 55 v Uniontown, Pa. 9 julija: Anton Kramar, 1864, cert. 11823, I. raz. Društvo šteje 44 članov.
8USPENDIBAjn.
{ Društvo sv. Petra in Pavla št. 80 v.Aquila, Colo, je suspendirano j dne 1. julija vsled neplačila asesmentov.
Iz društva Orel št. 90 v New Yorku, N. Y. dne 30. maja: Mike Zobec, 11373, I. raz., Anton Pauli, cert. 11374. II. raz. Društvo šteje 10 51.
Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo., dne 14. junija. Marija Habič, cert. 8810. Društvo šteje ¥
Iz društva sv. Alojzija št. 19 v Lorain, O., 31. maja. Joe Rezek, cert. 10215, I. raz. Društvo Šteje 85 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo., dne 14. junija. Ignac Levstik, cert. 5893, John Halič, cert. 1524, oba v I. raz. Društvo šteje 96 članov.
Iz društva sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa. dne 13. junija. Jožef Kocjan, cert. 2779, I. raz. Društvo šteje 40 članov.
Iz društva sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont. 21. junija. Anton Mlekuš. cert. 4725, John Korošec, cert. 7490, oba v L raz. Društvo Šteje 54 članov.
Iz društva Sv. Rešnjega Telesa št. 77 v Crab Tree, Pa. 20. junija. John Brenštetar, cert. 7605, I. raz. Društvo šteje ¥
Iz društva sv. Alojzija št. 544 v Export, Pa., dne 13. junija. John Škrbec, cert. 4691, Anton KogovŠek, cert. 7900, John Logar, cert. 7772, vsi v I. raz., Štefan Rrižoj, cert. 11073, Marko Mihelič, cert. 10336, oba v II. raz. Društvo šteje 47 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. dne 20. junija. Anton Škofar, eert. 3310, Alojzij Trušnovic, cert. 9993, oba v I. razredu. Društvo šteje 60 članov.
(Nadaljevanj na 6. strani.)
immcniiHiii
iiiiiBiiifliiaiiSHiiHiimiiBiSi:	■:; ■:: F-
C BOLEZNI V VROČEM VREMENU
0	VSAKI NAJ SE VARUJE BOLEZNIJ YRO- 1 r ČEGA LETNEGA*: AS A.	■
L To je isti letni čas, v katerem človeško telo naj- u več slabi, vsi glidje so izmučeni in živijenski or- ==
1	gani raj prist opne j či raznim pogubelnim kalem ■ N bolezni.	g
Nihče naj ne čaka na zdravila	|j
do jutri, KATERA DANES	1
POTREBUJE. Pišite v sloven-	■
skem jeziku, ali pridite osebno	=
takoj k našiu svetovno znanim	5
zdravnikom, kar Vam bode	■
tovo v korist ter Vas obvarviilo	y
ne varne jih boiezmjiu posledic.	~
Prav nič ne stori	Jj
kakšni so simptom i	■
Vaše bolezui, kako	y
slabo se počutite,	*
kor tukaj za<iobite	BB
takojšnjo sigurno	g|
pomoč. Pustite se	™
se tudi Vi od naših	■
Vroči poletni čas je najnevar-neji za otroke.
Ne pustite Vaših malih, katere toliko ljubite, oveneti ter jih telesno uničiti v tem poletju, radi Vaše zanemarjenosti.
Če se ne čutijo dobro, prinesite jih semkaj, ali pišite v slovenskem jeziku kajti srečni bo-dete viditi jih zdrave in krepke ko dorastejo.
Pošljite takoj za 15 centov pošfc-nih znamk za Dr. E. C. Collinsa H znamenito knjigo "Človek, njegovo življe-| p je m zdravje" pisano v slovenskem jeziku J katera obsega 340 strani iz katere bodete g razvidih, kako ohraniti trdno zdravje in g kako izgubljeno nazaj dobiti.
| COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE | 140 West 34th Street __New York Cjty
| Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdlavniška ravnatelja.
S	URE: Dopoludne od 10-1, popoludne od 2-5, ob
■ nedeljah in praznikih od 10-1. V torek in petek od 7^8 zv%er
■UIlinillHMIBIMlIlIBliniHtBlll!
iiiMiiaiiHiiiiaiuiBDiBiniBiiiBnimivimtiiiBiiiiMt^H
USTNICA UREDNIŠTVA.
Mr. Anton Bombae, So. Lorain, O. Mislili smo, da ste z našim pojasnilom "zadovoljni"; Vi bi gotovo bili, toda Vaš "žlahtnik" ni bil, zato je spisal skrpan zagovor in objednem umazan napad brez glave in repa, Vi ga pa samo podpisali, ker več od Vas ni pričakovati. Glede Vaše denarne zadeve ni imela tvrdka Frank Sakser Co. prav nič opraviti s patrom Kazimir jem; Vi sami ste pisali že v decembru o tej zadevi in kasneje tudi dobili dober certificiran ček in to pošteno nagraden, zato ni potreba nikomur hvale spevati in se klanjati. Kak pater piše o "poštenosti" z Vašim podpisom, pa naj le roko na srce položi in pomisli na Žalostno Mater bo^jo in druge "čudne" transakcije !
Vemo pa prav dobro in to iz zanesljivega vira, da je Vaš- žlahtnik bil v nekej banki in popraševal n realizacijo neke bančne knjige iz stare domovine, naloženo na njegovo sestro, ter rekel: časi so čudni zunaj in bi bilo bolje denarje vzdigniti. To knjižico smo povdarjali, Vašo denarno zadevo pa so drugi v to vpletlL Tako Mr. Bambač in Vaš žlahtnik!
NAZNANILO
Članom društva sv. Alojzija it. 36 J. S. K J. v Conemaugh, Pa., se naznanja, da imamo dne 18. julija glavno sejo, pri kteri se bo volil nov odbor. Toraj naj se vsaki član udeleži te seje in vsak naj malo premisli, kaj bode volil, da ne bo potem govoril čez odbor, kakšnega da smo izvolili, kakor se je že večkrat pripetilo. — Toraj pozor I
Spoštovanjem
Ivan Potokar, tajnik.
(15-16—7)
SVARILO.
Tukaj objavim sliko moje abefie
zene
Marije Colarich, roj. Vidrieh, doma iz Dračjevasi na Dolenjskem, v ta namen, da se je bodo rojaki lag-lje varovali. Če kdo to žensko spozna, prosim ga, da mi naznani njen naslov, ne zato, da bi jo hotel nazaj imeti, temveč zato, da bi se ji mogel izogniti.
Objednem izjavim, da nisem v nobenem oziru odgovoren za to žensko in tudi ne plačnik, če bi ista napravila kakšne dolgove.
Martin Oolarich, 1075 E. 61st St., Cleveland, Ohio. (13-19—7)
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosullch]
Najpripravnejša in najcemjsa parobrodna črta za Slivence in Hrvate. -
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rekot
Vsi spodaj naveden, novi parobro-di na dva vijaka imajo brez-ittni brzojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON • ARGENTINA. V aeseeih majn in juniju se bo-deta zgoraj navedenemu brodovjn pridružila še dva draga nora potniška parnika.
Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred so 4m TBSTA..................................................
LJUBLJANE.......................
REKE...........................
ZAGREBA.......................................
KABLOVCA...............................
II. RAZRED do TBBTA mH REKE......................$55.00, 60.00 S&.0C
36.61»
26 «u
37.25-37.22


____
IPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St,
____. >__________._____________
IWii- UM!! M* 11WWlktajtWIpW ll-IU1 M. ■ - JIJMPPJIffi
1» iraštva sv. Alojzija št SI v Brad dock, Pa. dne 2a junija. Joto Slehernik, cert. 11063, L raz. Društvo šteje t
J» društva sv. Janeza Kret it. 11 v Collinwood, O. dne 18. junija. Joto Salmič, cert. 6442, L raz. Društvo šteje 37 članov.
Za društva sv. Rešnjega Telesa št. 77 v Crab Tree, Pa. dne 20. junija. Keia Brenštetar, cert. 9878. Društvo Šteje 4 članice.
Is društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utab dne 12. jnnija. A »i*» Braikovič, eert. 9715. Društvo šteje 15 članie.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 2 v Ely, Minn, dne 24. junija. Veres* Kocjan, cert. 8452. Društvo šteje 24 članic.
I« društva sv. Jurija št. 11 v Reading, Pa. dne 13. junija. Miko Gra-fceijan, eert. 6049, Matija Kral, cert. 5163, oba v L raz. Društvo šteje if član« r.
I* društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah, dne 12. junija. John Braikovič, cert. 4620, L raz. Društvo šteje 39 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. dne 16. junija. Andrej Piach, eert. 1308, I. raz. Društvo šteje 74 članov.
Is društva sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, HI. dne 22. junija. Mike Došan, eert. 7737, Peter Hečimovič, cert. 10676, Mile Obramovič, cert. 7739, Nikola Obradovič, cert. 1578, Nikola Cutič, cert. 10577, vsi v I. nta. Društvo šteje 107 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. 20. junija. John Za-gore, cert. 11607, n. raz., Ignac Turk, cert. 10033, I. ra., Franc Struna, eert. 4164, II. raz. Društvo šteje 99 članov.
Iz društva sv. Barbare št. 33 v Trestle Pa. dne 22. junija. Frane Grabrcvšek, cert. 3602, I. raz., Martin Hrovatin, cert. 11118, H. raz., Jožef Kirn, cert. 5681, I. raz. Društvo šteje 135 članov.
Ix društva Marija Pomagaj št. 6 v So. Lorain, O. dne 13. jnnija. Frane Ordigal, cert. 11392, L raz. Društvo šteje 40 Članov.
Is društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111. dne 13. junija. John Ko-, eert 7251, I. raz. Društvo šteje f
Is društva sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa. dne 20. junija. Janes Vičič, cert. 5636, I. raz. Društvo šteje t
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. 26. junija. Joseph Jetrovftek, eert. 3698, Blaž Kovačič, cert. 3696, Marko Lesnak, cert. 10260,
Frank 6remekar, eert. 5724, Frank Mikolič, cert. 4337, Frank Meserko, eert. 5722, vsi v I. raz. Društvo šteje 152 članov.
Is društva Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo, dne 16. junija. IVitz Sebastian, cert. 6668, Josip Komar, cert. 7011, oba v I. razredu. Društvo šteje 55 članov.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. dne 23. jnnija. Fr. Mlhelič, eert. 4701, Ivan Cimperman, cert. 4932, oba v I. raz. Društvo iteje t članov.	,
Is društva sv. Jožefa št 14 v Crockett, Cal. dne 20. junija. Jožef IDnkela, cert. 7330, I. raz. Društvo šteje f
Is društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. dne 21. junija. Solar Ft. cert. 11230, I. raz. Društvo šteje 24 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Cal. dne 15. junija. John Kastele, cert. 1 I. raz. Društvo šteje 93 članov.
Iz društva sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. dne 30. junija. Alois Straeberger, cert. 11501, II. raz., Johan Pivk, cert. 11389, I. raz. Društvo šteje t Članov.
Iz društva Srce Jezusovo št. 2 v Ely, Minn, dne 30. junija. Ignac Kkččak, eert. 7712, I. raz. Društvo šteje 113 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. dne 30. junija. Jožef Betina, eert. 7265, 33. raz., Anton Brus, cert. 7464, I. raz. Društvo šteje f članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 52 v E. Mineral. Kans. 30. junija. Florijan Prtnaž, cert. 7186, Jacob Falkar, cert. 7805, oba v I. raz. »Društvo šteje f članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. John Stefančich, cert. 10768, I. razred. Društvo šteje T članov.
Iz društva sv. Barbare št. 12 v Ravensdale, Wash, dne 30. junija. Mike Fortin, cert. 6821, I. raz., društvo šteje 26 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. 30. junija. Louis Pe-trič, eert. 7120, Ivan Paznar, cert. 4734, Ivan Stupica, cert. 6487, vsi v I. ras. Drnštvo šteje 165 članov.
Iz društva Ime Jezusovo št. 25 v Eveleth, Minn. 30. junija. Fr. Hočevar, sert. 1696, Lovr. Petrikar, eert. 7585, Peter Starin, cert. 10197, vsi v I. raz. Drnštvo šteje 155 Članov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich, dne 7. julija, fitefan Božič, eert. 4070, Matija Požek, cert. 850, oba v L razredu. Društvo šteje 246 članov.
Iz društva sv. Oirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn, dne 7. julija. And. Boljut, eert. 166, Jos. Zorman, cert. 7020, oba v I. razredu. Društvo iteje 140 članov.
Iz društva sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Knns. dne 30. junija. Anton Martinčič, cert. 2927, I. raz. Društvo šteje 55 članov.
Iz društva Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. 30. jnnija. Terezija Hočevar, eert. 1870. Društvo šteje 47 Članic.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. 30. junija. Ivana Ifihelčič, cert. 9385. Drnštvo šteje 83 članic.
ZOPET SPREJETL
ir"'
V	društvo sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, HI. dne 22. junija. Tonika Obradcvič, cert. 8867. Društvo šteje 45 članic.
V	drnštvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm. Minn, dne 18. jnnija. Perko Frančiška, cert. 10046. Društvo šteje 45 članic.
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn, dne 24. junija. Mana Gašperlin. cert. 1873. Društvo šteje 1 članic.
V	društvo s v. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn dne 18. junija. Ivan Perko, cert. 6694, I. raz. Društvo šteje 169 članov.
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn, dne 24. junija. Jobn Gašperlin, cert. 153; L raz. Društvo šteje 143 članov.
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa. dne 20. junija. Jožef Skorl, cert. 5824, Anton Mele, cert. 7566, oba v L raz. Društvo tšeje 90 članov.
V	društvo sv. Barbare št. 3 v La Salle, HI. dne 13. junija. John Oberstar, cert. 5071. I. raz. Društvo šteje 72 Članov
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo, dne 15. junija. Franc Gasper, cert. f-364. Jacob Kramar, cert. 7747. Franc Požar, cert. 7605, Ivan Rudolf, cert. 6371. vsi v I. raz. Društvo šteje 92 članov.
V	društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. 28. junija. Martin Peter-nel, cert. 4306, I. raz. Društvo šteje 136 članov.
V	društvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. dne 23. junija. Fr. Strojin, cert. 2298. I. raz.. Rudolph Gričar, cert. 5705, Jacob Hoče-yar, cert. 11014, oba v H. razredu. Društvo šteje 120 članov.
V	društvo sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. 30. junija. Andrej An-tončič, eert. 6745, H. raz., Evgen Genari. cert. 7618, I. raz. Društvo šteje 09 članov.
V	draitvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. dne 30. jnn. 'Anton Zadel, eert. 3962, I. raz. Društvo šteje f
V	društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. dne 30. jnnija. Joseph Kirn, eert. 5681, I. raz. Društvo šteje 118 članov.
T drnštvo sv. Jožefa St. 62 v E. Mineral, Kans. dne 30. jnnija. Martin Ram n ta, eert. eert. 7426, I. raz. Drnštvo šteje 66 članov.
V	društvo Zvon št. 10 v Chicago, HI. dne 30. junija. Joseph Medič, eert. 6308, I. raz. Drnštvo šteje t
V	društvo Ime Jezusovo št. 25 v Eveleth, Minn. 30. junija. Alois Zevnikar, eert. 576(2, I. raz. Drnštvo šteje 156 članov.
V	društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. 30. jumje. Anton Kotnik, cert. 10288, Jobn Petek, eert. 11293, oba v L razredn. Drnštvo iteje 167 članov.
V	društvo Marija Zvezda it. 32 v Blaek Diamond, Utah, dne 20. jnn. Frank Verhovnik, eert. 7194, I. raz. Draitvo iteje t
V	društvo sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash, dne 7. julija. Anton t. 8609, I. ras. Društvo iteje 171 članov.
V	draitvo Zvon št 40 v Chicago, HL dne 30. jnnija. Marija Me£8, 9073. Draitvo iteje 8 članie.
T dmftvo sv. Mihaela it. 46 v Claridge, Pa. dne 90. jnnija. Marija eert 9618, draitvo iteje 14
V drnštvo sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. 30. jnnija. Marija Strojin, eert 9419. Draitvo iteje 84 članie.
ČRTANI
Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash. Nikola Mihaljervieh, cert. 6469, I. raz. Društvo šteje 173 Članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo, dne 14. junija. Johana Debevc, cert. 8802. Društvo šteje 41 članie.
Iz društva sv. Andreja St. 84 v Trinidad, Colo, dne 28. junija. John Bnbnič, cert. 10818, Jo6ip Piltavar, cert. 10665, oba v I. razredn. Društvo šteje 21 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 53 v little Falls, N. Y. dne 13. junija. Iv. Remec, cert. 7085, H. raz. Društvo šteje 63 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. dne 20. jnnija. Ignac Mukič, eert. 6589, II. raz. Društvo šteje t
Iz društva sv. Jurija št. 11 v Reading, Pa. dne 13. junija. Anton Ko smeri, eert. 5165, Ivan Kosmerl, cert. 5153, Ivan Križan, eert. 6170, vsi v I. razredu. Društvo šteje 34 članov.
Iz društva sv. Jožefa št 12 v Pittsburg, Pa. dne 30. junija. John Schweiger, cert. 7863, George Mesec, cert. 1027, oba v L razredu. Drnštvo šteje T
Iz društva sv. Alojzija St. 36 v Conemaugh, Pa. Anton Jaki, cert
3395, I. razre. Društvo šteje t
Iz društva Zvon št. 10 v Chicago, HI. dne 30. junija. Urban Toma-žin, eert. 6623, I. raz. Društvo šteje f
Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash, dne 7. julija. George Pleše, cert. 2962, I. raz. Društvo šteje 170 članov.
Iz društva sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn, dne 7. julija. John Rabarich, cert. 5841, I. raz. Društvo šteje 53 članov.
Iz društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Utah, 20. junija. Gašper Loželkar, cert 10447, I. raz. Društvo šteje 94 članov.
Iz društva Zvon št. 10 v Chicago, I1L dne 30. junija. Martin Nema-nich, cert. 10152, I. raz., Mat. Kremesec, cert. 10428, II. raz. Drnštvo šteje ? članov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 35 t Lloydell, Pa. 30. junija. Janez Arhar, cert. 6886, I. raz. Društvo šteje 98 članov.
Iz društva sv. Jurija št. 11 v Reading, Pa. dne 13. junija. Jurij Kral, cert. 5154, Simon Lužar, cert. 5156, oba v L razredu. Društvo šteje 1 članov.
Iz društva Jezus Prijatelj Malenih št. 68 v Monessen, Pa. dne 14. junija. Franjo Hervatin, cert. 6081, I. raz. Društvo šteje 48 članov.
Iz društva sv. Jožefa št. 41 v Palestine, O. dne 13. junija. Frank Kople, cert. 7034, I. raz. Društvo šteje 1
Iz društva sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. dne 20. junija. Alois Mertel, cert. 9976, I. raz. Društvo šteje 73 Članov.
Iz društva sv. Roka št. 55 v Union town. Pa. dne 9. julija. Karol Klemene, cert. 7485, Ivan Stanetič, cert. 10877, oba v I. raz. Društvo šteje 42 članov.
Iz društva Zvon št. 40 v Chicago, HI. dne 30. junija. Terezija »Kremesec, cert. 10427. Drnštvo šteje 7 članie.
prestopih.
Brat Frank Žantar, cert. 6578. Rojen 1848 II. razred in član društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. je prestopil k društvu sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo. dne 24. junija 1909. Prvo društvo šteje 95 Članov prvega in 32 druzega razreda ter 36 članic. Drugo društvo šteje 21 članov prvega in 7 druzega raz. in 3 članice.
Brat Anton Petrove, cert. 1389. Rojen 1866 II. raz. in član društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. je prestopil k društvu sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo. dne 24. junija. Prvo društvo šteje 195—32— 86 članov, drugo 21—7—3.
Brat Jožef Fabjančič, cert. 3548. Rojen 1860 I. raz. in član društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa- je prestopil dne 22. jonija 1909 k društvu sv. Mihaela št. 40 v Claridgge, Pa. Prvo društvo šteje 72—41 članov drugo 104—61.
Brat Josip Rudolph, član društva sv. Barbare št. 47 eert. 10200 rojen 1873 I. raz. je prestopil od društva sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo, k društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. dne 26. junija 1900. Prvo društvo šteje 231 drugo pa 86 članov.
Brat Jožef Hak, cert. 6543 rojen 1879 I. raz. je prestopil od društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. k društvu sv. Barbare št 79 v Hail wood, Pa. dne 23. maja 1909. Prvo društvo šteje 146—5—55 članov, drago 24—1—L
Brat Josip Kramar, cert. 7011 rojen 1872 I. raz. je prestopil od društva Marije Pomagaj št. 42 v iPueblo, Colo, k društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash, dne 20. junija 1909. Prvo društvo šteje 53—(—)— 16 članov, drugo 86—9—28.
Brat Frank Henigman, cert. 1950 rojen 1871 I. raz. in Marija He-nigman roj. 1879 cert. 9840 sta prestopila od društva sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont, k društvu sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. dne dne 13. junija. Prvo društvo šteje 56—12 članov, drugo 75—37.
Brat Nikola Gojkovič, cert. 1002 rojen 1867 I. razred je prestopil od društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah k društvu sv. Jožefa št. 86 v West Jordan, Utah dne 11. junija 1909. Prvo društvo šteje 40—16 članov, drugo 31—10.
Brat Franc Pečjak, cert št. 4754 rojen 1887 L raz. prestopil 9. junija 1909 od društva sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore. k društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. Prvo društvo šteje 17 članov, drugo pa 77.
Brat Janez Pogačnik, cert. 7764 rojen 1887 I. raz. od društva sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. k društvu sv. Jožefa št. 52 v East Mineral, TTjw, 10. jnnija 1909. Prvo društvo šteje 73 članov, drugo 70.
Brat John Zupančič, cert. 4761 član društva sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn. I. raz. rojen 1884 je prestopil dne 27. junija 1909 k društvu sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. Prvo društvo šteje 52—0—8 članov, drugo 60—11—28.
Brat Frank Ferlan, cert. 3187 I. raz. član društva sv. Joiefa it. f v E. Mineral, Kans. rojen 1880 je prestopil dne 13. jnzrija k draitvn sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore. Prvo društvo iteje 69 članov, drugo pa 18.
Članica Frančiška Kramar, cert. 9584 rojena 1875 od društva sv. Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo, k društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash, dne 20. junija 1900. Prvo društvo šteje 16 članic, drugo pa 28.
Članica Marija Zupančič, eert. 9019% oj en a 1887 je prestopila od društva sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn, dne 28. junija 1909 k društvu sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn.
fbekbkba razreda.
Brat Anton Mervar, cert. 3984 član društva sv. Jožefa št. 46 v Indianapolis, Ind. je premenil razred iz I. v IL dne 13. jnnija 1900.
Brat Johan Gorenc, cert. 10976 član draštva sv. Jožefa št. 62 v E. Mineral, Kisns. je premenil svoj razred is IL v L dne 20. junija 1900.
NAZNANILO UMKLXH ČUlOf.
Brat Urban Tomafin, eert. 6623, član draštva Zvon it. 70 v Chieago, 111. Umri dne 16. maja 1909 zavarovan za 11000. Draitvo iteje 42 Saaov.
Brat Jurij Anzele, eert. 1133 član društva sv. Petra in Pavla St. 16 v Pueblo, Colo. Umrl dne 24. aprila 1906 zavarovan za $1006. Društvo šteje 86 članov.
Brat Johan Potočnik, eert. 6746 član društva sv. Barbare št 19 v Hailwood, Pa. Umrl dne 10. maja 1909 zavarovan za $1000. Draitvo
šteje 24 članov.
Brat Matija Koeorog, eert. 1016 član draštva sv. Jurija it 49 v Kansas City, Kans. Umrl dne 14. aprila 1009 zavarovan sa $1000. Draitvo šteje 58 članov.
Brat Anton Župan, eert 11116 član dnJtva sv. Jurija it 40 v Fins* City, Kans. Umri dne 3L maja 1900 zavarovan sa 61000. Draitvo iteje 67 članov.
Soproga Uršula Heriak, eert 1694 Saaoea Mfcva ir. JoMk it 12 v Pittsburg, Pa. Unris dna 20. tvo iteje 40
Brat John Brand, eert. 3231 član društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumeth, Mich. Umri dne IL junij* 1909 zavarovan za 91000. Društvo šteje 246 članov.
JURIJ L. BRO&Č, glavni tajnik.
Blisk, strela in strelovodi.

jiiMM&muSM

--.r.-; t/
mM


Navadno si predstavljamo dve vrsti električnega bistva, ki povzročata ta-kozvano pozitivno in negativno elektriko. — Ako drgneme steklo in smolo ob sukno povzročimo v njih raz-krojitev njitl lastnosti in vzbudimo samostojno, vendar medsebojno različno električno stanje, ki se javlja s tem, da steklo druga telesa n. pr. kofi-čeke papirja privlačuje, a smola jih nasprotno odbija. Pravimo, da je steklo pozitivno a smola negativno električna. Vsekakor dobimo v današnji vedi tudi druga naziranja, d asi Še do-sedaj ni dognano, kaj je prav za prav elektrika. Vsako telo vsebuje v navadnem (neelektričnem) stanju obe električni vrsti v enakih merah. To stanje teles imenujemo električno ravnotežje. Ako to ravnotežje na kateri si bodi način motimo, razdvojimo in ločimo obe vrsti, da se na različnih telesih, ali na različnih delih ei ega telesa zbirajo ločene in raz krojene samostojne električne lastnosti, imenujemo to stanje električno oblo-ženost. Električni vrsti se zbirati izključno le na površinah, osobito na njih priostrenih in zobcatih delih. Telo v stanju električne obloženosti vpliva pa tudi na sosednja v električnem ravnotežju se nahajajoče telesa. Razdružuje namreč in razdeli obe vrsti elektrike, ki sta bili združeni v samostojno delovanje. To delovanje na sosedna telesa imenujemo električno influenco.
Pri tej influenci privlačujeta se medsebojno pozitivna in negativna elektrika, ostali del v sosednem in-flnenciranem telesu pa se odbija in otivaja če le možno v zemljo.
Sila s kojo se električni vrsti obloženega telesa odbijati tišči le proti zunanji ploskvi. Ta pritisk na ploskve imenujemo napetost. Jasno je toraj največja napetost na pomolih, robovih iu telesnih ostrinah.
Pri dveh nasprotno stoječih električno obloženih telesih! se napetost privlačnih delov sila pomnoži, tako, da dobe napetost vsled influence trdi medležeči delci zraka. Združenje nasprotno privlačujočib se električnih vrst pa imenujemo razbremenitev. Ta razbremenitev se vrši sila hitro in z velikansko silo in ravno to imenujemo razbremenitev. Ta razbremenitev se vrši sila hitro in z velikansko silo in ravno to imenujemo blisk oziroma strelo. Blisk je toraj razbremenitev dveh nasproti si stoječih električno napolnjenih točk na oblakih ali na oblakih in eksponiranih zemeljskih točkah, kjer je napetost in goš-čeba elektrike največja. — Ta raz-brenitev traja le malokedaj eno sekundo v ugodnih slučajih se vrši spo-jenje v eni stotisočinki sekunde.
Ako se zbere v ozračju oblak električno obložen in se približa zemlji, povzroča vsled influence na najvišjih zemeljskih delih električno obloženje. Največja napetost nastane na dimni-kitl, visokih strehah, stolpih, vrhovih dreves in visokih pečinah. Jasno toraj udarja strela pred vsem v take predmete. Toda tudi visoke prostra-m. kovinske kupole in ploskve pri-V lačujejo jako močno atmosferično elektriko, da, včasih skoro močneje kot kak bodisi tudi višji strelovod, ker se zbere na ploskvah večja električna množina in zato tem lažje vpliva na daljavo. — Odvisno pa je tudi
•4 Ukrasti, s katero se obložen oblak .j;
pnpodi.
Na smer strelne.poti v zemljo — ali odvod hipno oproščene elektrike vsled združenja nasprotnih električnih vrst na oblaku in nasprotnem delu telesa — vlivajo več ali manj dobri električni prevodniki in jo odvajajo po-gubonosno od strelovoda. — Taki so: .vzidane železne plošče, vezi in eevi, kovinska oprava, zabiti žeblji, pozlačeni ali bronzirani okvirji, vlažne stene osobito vlažna tla bodisi v poslopju ali tik pred njim. — Vsekakor seveda tudi živa telesa. — Čudno se bo to morda marsikomu zdelo, toda pri etmosferični elektriki nikakor niso merodajni tisti zakoni električnega upora, kakor pri navadnih električnih tokih.
Pri Spiralno zvitih ali ostrokotno zakrivljenih! odvajalnih žicah odskoči odvajana elektrika kaj rada tudi vsled samoindukeije. — To je neka moč, ki se pojavi pri nakratnem postanku električnega toka, ga skuša oslabiti in se jači sorazmerno s prvotnim tokom. — V ton slučaju poišče si pot do zemlje tudi po slsbejih prevodnikih, le da je krajša. — Od vodniki atmosferišnih razstrelb so toraj teas zanesljiveje, čim boJJHa je njihova odvodljivost, ergo čim večji njihov speeiična toplota. — Vsekakor pa pridejo pri tem le različni odno-

šaji v poštev. — Če se vrši razbremenitev hitreje, tem večjo ploskev zahteva, ter je v nasprotnem slučaju manjša nevarnost, da se žica raztopi, kakor da je naravnost zdrobi in raztrga. Ako vzamemo dve enako močni žici odvodnici eno bakreno, drugo železno, raztrga hitra razbremenitev bakreno žico, dasi je šestkrat boljši prevodnik kot železna, med tem ko ostane železna nepokvarjena. — O-pažamo pa, da strela kaj rada trga i a drobi slabe prevodnike kot les, porcelan i. dr.
Enako opažamo pri streli tudi ma-gnetične pojave. — Po6kodbe, razrešitve in užiga strele se branimo s strelovodi, katerih princip je, da odvajajo privabljeno strelo po odkaza-nej jej poti tik poslopja v zemljo.
Velikost in osamljenost stavb nudi streli ugodno pot. V stolp udari | strela nekako 20krat, medtem ko v nižje stavbe enkrat. Naravno najbolj varne so. nizke stavbe v ozkih globokih dolinah. Pri hiši, ki stoji na samem je nevarnost strele večja, kot v ulični vrsti, v kateri skoro popolnoma zgine. Drevje ščiti stavbo, toda le če se je ne dotika in je vejevje vFaj nekaj metrov oddaljeno od zidu Te pa radi tega, da ne odskoči strela iz drevesa na zid, sosebno ako so v njem vodovodne ali plinove cevi ali železne stavbne vezi. Telefonske, telegrafske in druge električne napeljave, ki vodijo naravnost preko hiš ščitijo poslopja in^ieer tem bolj, čim gosteje je omrežje. V največji nevarnosti so samotne stavbe po deželi, kakor tudi raztresene hiše po kmetih. Umestno je tudi da priporočam, da se v podstrešja ne spravlja in kopiči slame, sena in drugih rado gorljivih stvari. Nevarnost strešne strele je v pohištvu za človeka le ma-1.'- Najvarneje je mej nevilto bivati v suhem prostoru, oddaljenem od sten in vseh kovinskih stvari. — Skupine ljudi nevarnost povečajo. — Najvarneje zavetišče pred strelo je suha klet, najnevarneji pa hlev. Prigodilo se je, da je ubila strela v hlevu žival, ko ni napravila na poslopju nikake škode. — Seveda se da tudi sklepati, da živali ni ubila direktna strela, ki je šla ob zidu, marveč povzročena indukcija. — Na poti v zemljo se stre-!a vedno bolj razpršuje in zgublja tudi svojo prvotno silo.
Pri nas so v navadi strelovodi z visokimi kovinastimi drogi in pozlačenimi ostrinami. Vendar pa je mogoč tudi izvrsten strelovod brez vsakega droga. Oblika strehe in kakovost kritja so pri tem jako merodaj-na. Na stavbah, na katerih služijo kot okraski razni nastavki, stolpiči in stolpi, tvorijo že ti naravne strelovode, seveda pa jih je treba zve-zati primerno z zemljo. Najboljši in najvarnejši strelovod tvori pač tako-7.v ana Faradajova kletka. To je neprava pri katerej se oklene celo 'poslopje primerno s kovinastim plaščem. — V taki kletki se ne pojavijo t odi nikaki sledovi ali posledice strele kot ste n. pr. indukcija in puh. — — Železne stavbe se ščitijo same in o proti streli jako varne. Vodovodne in sploh vse železne eevi in vezi naj bi bile vedno in stalno v dobri kovinski zvezi s strelovodi. S tako zvezo preprečimo nevarue razlike v električni napetosti, ker jo s tem od-v a jamo, razdelimo in oslabimo. — Pred vsem moramo skrbeti pri stre-lo\odu, da se ne nudi streli prilika cdskočiti od odkazane jej poti. Paziti se mora na mali prehodni odpor v zemljo. Čim večja je ploskev stika v zemlji, tem zanesljivejši je strelovod. Od strelovoda ščiteni prostor je nekako enak prostoru, ki ga opiše kriva črta parabola po jednačbi d/2 —- 8v, ako pomenja d razdaljo med točko, ki naj se še ščiti ter navpični-j ce. Vendar pa naj bi se d ne vzela nikdar daljša pot kot 16 m. — Kar se tiče zemeljske napeljave, bi bilo jako napačno, zakopati jo globoko a1, v suho ali celo v skalovito zemljo. Strela najde namreč jpri tem hud upor pri prehodu lahko odskakuje, pri tem pa strese poslopje slično potresu in napravi občutno škodo. — Toraj ne zadostuje samo imeti strelovod, ampak biti mora tak, da ne vsprejema le strele, marveč jo tudi srečno odvaja.
Glede vode hi bilo omeniti, da čim cisteja je, tem slabše odvaja električne toke, medtem ko je voda, ki ima1 več ali manj rudninskih primesi do-! brs prevajateljica. Čim več in boljša! odvsijanja ima strelovod v zemljo,' tem zanesljivejši je. Tudi se da v j tem slučaju napraviti s drobnejio — cenejio — žieo. — Da so strelovodi j potrebni ni dvoma, izvršiti pa moramo eelo napravo pravilno in jo stro- : kovno prilagoditi lastnostim strele. !
Treba pa je tudi, kar je posebno važno strelov od no usprato preskusi-1 ti Phaiiiii naj se vifa: 1. takoj pri izpeljavi mam naprave. 2. vselej ka-
s,- .
dar je udarila strela v napravo, pri vsaki večji popravi poslopij to strehe. Pri novosezidanih stavkah zadostuje, ako se je naprava pri prvi poskušnji obnesla, velika preiskuinja-čez 8 do 10 let, če se ni v tem času v bistvu kaj spremenilo. Nato pa gotove vsakih pet let. Pri železnih odvodnih žicah je treba napraviti preiskave vsako tretje leto. Razun omenjenih glavnih preiskušenj pa je veekako priporočljivo, če hočejo posestniki biti proti streli varni, celo naprav* vsako leto dati po kakem strokovnjaku preiskati.
Lovec in njegova žena.
Ruska narodna pripovedka.
Bil je lovec, ki je imel dva Enkrat je lazil ž njima po livadah u» šumah za divjačino Dolgo je lovihali ni nič ulovil; in ko se je že nagnilo k večeru, zadene na takle čudež: gori panj, a v ognju sedi kače. 1» kača mu reče: "Vzdigni me, dobri človek, iz ognja, iz požara, storila ta bom srečnega: vedel boš vse, kar je na svetu,' in kako zver govori, in kako ptica poje." "Rad bi ti pomagal, ali kako T" vpraša lovec kačo. "Poda,> mi samo v ogenj kraj palice, in jas izlezem po njej iz žerjavice.'' Lovee steri tako, in kača izleze: "Hvala ti, dobri človek! zdaj boš razumel vse, kar govori katera stvar, samo ne smeš o tem nikomur nič povedati, kajti če poveš, boš umrl." Lovec so poda zopet v lov na divjačino. Hodi in hodi, pa ga ujame črna noč. "Domov mi je daleč," pomisli on, "bon> takaj prenočil." Zaneti ogenj in se vleže poleg njega s psema. Kmalu za-čuje, kakor sta se začela psa med seboj razgovarjati ter drug drugega z»ati bratcem. "Bratec, reče eden, nc-či ti z gospodarjem, a jaz pohitim domov, da varujem hišo. Ni dobro, razbojniki se spravljajo na pohod." "Pojdi z Bogom, bratec!" odgovarja mu drugi. Zjutraj zgodaj se povrne pes od doma in reče onemu, ki je prenočil v šumi. "Zdravo bratec I" "Zdravo!" "Jeli pri vas prešla noč srečno?" "Čisto dobro, h\ala Bogu T A ti bratec, kako si prespal noč doma?" "O zlo! Pritekel sem domov, a gospodarica je rekla: glej ga, pri-ntsel ga je vrag brez gospodarja! pa mi vrže ožgano skorjico kruha. Jaz jo podišem, ali se je ne lotim; zdaj pograbi ona burklje, pa me začne biti, dr> mi je izprebila skoraj vse rebra. A po noči bratec pridejo tati, hočejo v žitnice in shrambe; jaz začnem lajati ter jih napadem tako hndo, da niso imeli niti časa razmišljati o ptu-jem premoženju, samo da so mogli pobegniti celi in zdravi. Tako sem prečul celo noč." Lovec posluša, kar pripoveduje pes ter misli v sebi: "Počakaj ti žena! ko pridem domov, dal ti bom tvoj-deU"
- In glej ga,' ko vSjopi v sobo: "Zdra-v** gospodarica!*^ "Zdravo gospodar!" "Je	veraj pes do-movt"54|jjgHpŽfefl je," "Bi ga H nahraadpMF^Šem, dragi moj, dala sem mn polni lonec mleka in kruha sem mu nadrobila." "Lažeš stara r'-vnica! Dala si mu igorele skorje ter ga naklestila z btrrklfciini." Žena prizna, da je kriva, aC sni v moža: "Povej, prosim te pbvej,^ kako si zvedel ti vse to?" "Ne morem." odgovori mož, "ne smem za živo glavo povedati." "Povej, dragi moj!" "Živa resnica, ne morem, povej, prijatelj!" "Če tudi umreš, samo ne skrivaj I" "Pa dobro, daj mi belo košuljo!" pravi mož. Potem obleče belo košuljo, se vleže v prednji ogal pod svete podobe, se pripravlja na smrt ter namerava povedati gospodarici živo resnico. Kar pridejo kokoši, a za njimi petelin ter začne kljuvati zlaj eno zdaj drugo pa pravi: "Le Čakajte, jaz vam bom že pokazal! nisem jaz tak bedak, kakor naš gospodar tam le, ki se ne more z eno ženo sporazumeti. Okoli mene vas je trideset in več, pa jaz vas, ako mi se hoče, vse nabijem!" Ko lovec to čuje, noče, da ga drže za bedaka, skoči s klopi, vzame palico, pa opameti i njo svojo ženo. Žena se umiri ter ga ni več nadlegovala z vprašanji.
" "A kaj boš, samo Kaj češ z babof
Sttnei.
Železniški sprevodnik (potefkn, ki
je je prišel ves usapljen pet minut prepozno na kolodvor): "No, srečo imate vlak ima petnajst mimrt zamude!"
Potnik: "Petnajst minut f... Lep red imate!,,
Pošten
Milijonar (snubcu) jo plačo drafine."
Snubee:" So Mer aa 1-"
"Toda a

\
Imenik uradnikov
talmi tfmštiv Jugoslovanske Ka-mu Jidnati v Zjsd. državah
ameriških.
n. Cirila, in Mated* Iter. 1 v Ely, Minn. J«h* Gouze, Bx 105 pred*., It** llabian, tajnik; Fran Leaar, blagsj--■ik* Frank Veranth, zastopnik. Vri c Ely, Minn.
Droitro zboruje t atari eerkmai dvorani vsako prvo nedeljo po 20. •b 2. uri popolndnc.
Društvo ar. Srca Jesus* itev. 1 v f	Ely, Minn.
Joaip Lovšin, predsednik, P. 0. Box 1031; Ivan Prijatelj, tajnik, P.
O. Box 120; John Mrhar, blagajnik, P. O. Box 95; Jos. Sekula, zastopnik Box 316. Vsi v Ely, Minn.
Druitvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Bkale.
Dmitvo sv. Bvtan iter. 3 v L* Salle, m. Josip Bregah, predsednik, 1108
4 th St.; Josip Spelieb, tajnik, 1068 ftnd St.; Anton Dešman, blagajnik, 043 Canal St.; Anton Jeruz, zastopnik. Vsi v La Salle, DL
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Soka
Draštve ar. Barbare iter, 4 v Pede-ralu, F*.
John Virant, predsednik, Box 66, Bnrdine, Pa.; John Guzelj, tajnik, Box 3M, Morgan, Pa.; Luka Der-mevšek, blagajnik, Box 28, Morgan, Pa.; Joku Keržišnik, zastopnik, Box 138, Burdine, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v prostorih br. Ivsn Ker-ftišnika ns Burdine, Pa.
Društvo sv. Barbare itev. b v 8ou-danu.
Matija Nemaniž, predsednik, Tower, Min*.; Jos. Videtič, tajnik, Box 603 Sendaa, Minn.; John Drago van, blagajajk, Box 663, Soud*n, Minn.; Job* Mayerle, zastopnik, Box 1502 Tower, Mina.
Druitvo zboruje vsako prvo node-(jo po SO. v prostorih br. John Drago van a, v Soudanu, Minn.
Društvo Marija Pomagaj štev 6 v South Lorainn, Oblo.
Matija Simšič, predsednik, 412 — 111 h Ave.;Ivan Klemene, tajnik, 405 11th Ave.; Matevs Vidrih, blagajnik, 408 10th Ave.; Frank Krištof, zastopnik, 405 11th Ave. Vsi v So. Lorain, O.
Društvo zboruje vsako drugo v mesecu točno ob 1. uri popoludne v dvorani br. Ivan Zalarja v South Lorainn. 0.
Društvo sv. Cirila In Metoda itev. 9 v Calumetu, Mick.
Mihael Klobučar, predsednik, 115 7th St.; Ivan D. Pubek, tajnik 2140 Log St.; Josip Žunič, blagajnik 312 7th St.; Ivan D. Puhek, zastopnik, 2140 Log St. Vsi v Calumetu, Mich.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo ▼ meeeen v basmentn slov. eerkve m Sth St.
Društvo sv. fitefana št. 11 v Omaki, Ifebr.
Joseph ^Capuran, predsednik, 1309 12th St.; Mihael Mravinee, tajnik, 1234 So. 15th St.; Frank Žitnik, blagajnik, 1108 So. 22nd St.; Mihael Mravinetc, zastopnik, 1234 So. 15th St. Vsi v Omahi, Neb.
Društvo zboruje vsako drugo nede-
blagajaik, 1238 Bohmea Am.; Iva* Jerman, aaatopnik, 1207 Soath Santa Fš Avenue. Vsi v Pueblu, Colo.
Dmštvo zboruje vsaki 13. dan v meeeen v dvorani G. Jermana, 1307 South Santa Fš Ave.
Dmštvo sv. Cirila 1* Metoda itev. 1« v Johnstownu. Pa.
Frank Slabe, predsednik, B. F. D. No. 1; Gregor Hreščak, tajnik, 407 8th Ave.; Mike Pečjak, blagajnik, 819 Chesnut St.; Anton Jene, zastopnik, 287 Copper Ave. Vsi v Johnstownu, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi Sv. Družine.
Društvo sv. Joiefa it. 17 v Aldriiga, Mont.
Lucas zupančič, predsednik, Box 101; Gregor Zobetc, tajnik. Box 65; John Petek, blagajnik, Box 67; Fr. Prefiern, zastopnik, Box 45. Vsi v Aldridge, Mont.
Druitvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani eerkve Presv. Družine v Aldridge.
Druitvo sv. Alojzija it. II v Rock Springs Wyo.
Luka Murko, predsednik, Box John Putc, tajnik, Box 253; Frank Keržišnik, blagajnik, Box 121; Valentin Stalic, zastopnik, Box 326.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. J. Mrak* ob 9:30 dop.
Društvo sv. Alojzija it. 19 ▼ Loral*,
Ohio.
John Omahen, predsednik, 512 — 11th Ave., John P. Palčich, tajnik, 502 11th Ave.; John Tomšič, blagajnik, 540 11th Ave. ;Frank Durjava, zastopnik, 539 11th Ave. Vsi v So. Lorain, Ohio.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih slov. cerkve sv. Cirila in Metoda, vogal Globe St. A 13th Ave.
Društvo sv. Jožefa it. 20 v Sparta, Minn.
John Zalar, predsednik, Box 183; John Zallar, tajnik, Box 183; Joeeph Kern, blagajnik in zastopnik, Box 34. Vsi v Sparta, Minn.	—•
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
Druitvo sv. Joiefa it. 21 v Denver,
Colo.
Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4723 Vine St.; Math. Sadar, blagajnik 4600 Humboldt St.; Ivan Cesar, zastopnik, 5115 N. Emerson St. Vsi v Den-verju, Colo.
Druitvo sboruje 14. dan v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humboldt St., Denver.
Društvo sv. Jurija it. 22 v South Chicago, III
Frank Medosh, predsednik, 9485 Ewing Ave.; Anton Mot*, tajnik, 9485 Ewing Ave.; Nikola Jakovčič, blagajnik, 9621 Ave. M; Jakob Kovač, zastopnik, 9550 Ave. N. Vsi v So. Chicagi, 111.
Društvo zboruje 2. nedeljo v mesecu zvečer v Medoievi dvorani, M. ulica in Ewing Ave.
Druitvo sv. Joiefa itev. 23 v San Francisco, OaL
Jos. Stariha, perdsednik, 2000 19th St.; John Stariha, tajnik, 2000 19th St.; Jakob Vidmar, blagajnik, 719 San Brumo Ave.; Jos. Lampe, zastopnik, 2024 19th St. Vsi v San Franciseo, Cal.
Druitvo zboruje vsako 3. sredo v
John Koniak, zastopnik, Box 192.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 15. v mesecu.
Društvo sv. Joiefa it. 29 v Imperially Pa. Iv*n Vidrih, predaednik, P. O. B. 18; Ivan Virant, tajnik, P. O. Box
312; John Miklavčič blagajnik, Box 87; Anton Tauželj, zastopnik, Box 87. Vsi v Imperialu, Pa.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
Društvo sv. Joiefa iter. 30 ▼ Chisholmu, Minn.
John Kotchevar, predsednik, Box 118; Frank Arko, tajnik; Steve Pra-protnik, blagajnik; John Kotchevar, zastopnik, Box 118. Vsi v Chishol-mu, Minn.
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. v mesecu v Lovrenc Kovačevi dvorani v Chisholmu.
Društvo sv. Alojzija it. 31 v Brad-docku. Pa.
M. Kikelj, preds. 1128 Cherry St., Braddock, Pa.; John A. Germ, tajnik, Box 57 Bradock, Pa.; Ant. Sotler, blagajnik, Box 147 Hays, Pa; Alois Horvat, zastopnik, Box 507, Turtle Creek, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 6. ulici pod italijansko cerkvo v Braddocku.
Društvo Marija Zvezda itev. 82 v Black Diamondn, Wash
Bernard Šmalc, predsednik, Cumberland; Gregor Porenta, tajnik, P. 0. Bx. 701; Jos. Burkelca, blagajnik Box 644; Josip Plaveč, zastopnik Box 643. Vsi trije v Black Diamondn, Wash.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani ob L uri Dopoldan.
Druitvo sv. Barbare it. 33 v Trestle, Pa.
FranŠifrar, predsednik, Box 26, Trestle, Pa.; Matevž Peternel, tajnik, Box 77, Trestle Pa.; Tomaž Previč, blagajnik, Box 130 R. F, D. L, Wil-kinsburg, Pa.; John Hrvat, zastopnik, Box 21, Trestle, Pa.
Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v angležkd dvorani. Trestle. •
Društvo sv. Petra In Pati* her. 31 v Lloydell, Pa.
Josip Sornel, predsednik, Box 115, Lloydell, Pa.; Andrew Maloverh, tajnik, Box 1, Lloydell, Pa.; Anton Bombach, blag., Box. 1123, Beaver-dell, Pa.; John Jereb, zastopnik, Box 16, Beaverdell, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo pri Petru Volku v Lloydellu, Pa.
Društvo sv. Alojzija itev. 36 t Oons-maugh, Pa.
Frank Dremelj, predsednik, Bx 160,
John Potokar, tajnik, Box 16; John Kukavca, blagajnik, Box 585; Jobtn Brezovec, zastopnik, Box 6. Vsi v Conemaugh, Pa.
Društvo zboruje v lastnej dvoran; v Conemaugh vaško tretjo nedeljo v mesecu.
Ijo ob 2. uri popoludne v češki ioli, ( mesecu.
Druitvo Sveto Ime Jesus itev. 28 v Eveleth, Minn.
14 Pine St., Omaha. Neb.
Draštve sv. Jeiefa iter. 12 ▼ Pitte-barga, Pa.
Frank Krese, predsednik, 5100 Na-troaa Alley, Pittsburg, Pa.; Joaip Mnika, tajnik, 105 Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.; Ivan Areh, blagajnik, 77 High St., Allegheny, Pa.; Fred. Vovk, aaatopnik, 122 42nd St, Pittsburgh, Pa.
Druitvo sboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani svstr. Nemeev, Cor. High ft Humboldt St. ft Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.
Društve sv. Alojzija it 13 v Bagg*-Wy, P*.
Pran Bošič, predsednik, P. O. Boi 24, Ivan Arh, tajnik, P. O. Box 46; Frank Kolene, blag., P. O. Bx. 106; Hoetelar, Pa., Ivan Arh, zastopnik, P. O. Box 46.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v stanovanju Ivana Arh-a.
Društvo sv. Joiefa it 14 ▼ Crockett Cal
Jskob J ud nič, predsednik; Stefan , tajnik, Box 77; Frank Veli-blagajnik, Box 77; Marko van, aaatopnik, Boot 43. Vsi kotu, OaL Dmštvo sboruje vsako 3. nedeljo
trn Pavla Hov. 1»
11»
Ivan Nemgar, predsednik, P. O. B. 726; Ivan Skrabec,tajnik Box 750; Alojzij Kotnik, blagajnik, P. O. Box 558; Anton Frie, zastopnik, P. O. Box 728. Vsi v Evelethu, Minn.
Dmštvo zboruje vsako 4. nedeljo ob iy2 uri popoludne nad First National Banko.
Druitvo sv. Štefana it 26 v Pittsburgh Pa. Josip Lebsn, predsednik, 18 Laut-ner St., Troy Hill, Allegheny, Pa.;
John Gosar, tajnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.; Alojzij Kompare, bla-gajnikgajnik, 5434 Harrison St.,
nik5312 Butler St., Pittsburg,TaT" Društvo sboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani slov. eerkve na vogalu Butler in 67. ceste, Pittsburg.
Dmštvo sv. Mihaela Arh. itev. 27 v Diamcndvllle, Wyo.
Gregor Šabec, predsednik, Box 43; Frank Perušek, tajnik, Box 35; Josip Penca, blagajnik, Box 35; Anton Arko, zastopnik, Box 127. Vsi v Diamandville, Wyo.
Druitvo zboruje v dvorani Line Gašnika vsako 2. nedeljo v maocni ob 2. uri pop.
Dmitvo Marija Daafca it 28 v Cumberland*, Wyo. John Kočevar, predsednik, Bok 206; Anton Jeran, tajnik, Box 346;
Draštve sv. Jane** SrstaUc* it ti v Cleveland*. Ohio.
Josip Krajnc, predsednik, 38343 St. Clair Ave., N. E.; John Avaee, tajnik, 3946 St. Clair Ave., N. E.; Prijatelj Anton, blagajnik, 4016 St. Clair Ave. N. E.; Anton Ocepek, zastopnik, 1063 E. 61st St., N. E. Vsi v Clevelandu, Ohio.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Yartes dvorani, 6004 St. Clair Ave., Cor. 60th St
Društva "Boksi" itev. 38 t PasUe, Colo.
John Grego rich, predsednik; Ant Kochevar, tajnik, 1217 Bervind Av.; J. Čulig, blagaj., 1210 So. Santa Fe Ave.; John Petere, zastopnik, 1226 Bohmen Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo zboruje v dvorani Sv. Jožefa, 1000 East B St„ Pueblo, Colo.
Dmitvo sv. Barbara HM« 1» ly*. WaalL
Leo. Les, predsednik; Iva* M^jn-rič, tajnik, Box 409; Ivan Pavliš, blagajnik; Anton Janaček, sastopnik. Box 188. Vsi v Roslyn*, Wash.
Druitvo zboruje vsako četrtjo nedeljo v mesecu.
Druitvo sv. Mikaels Arh. itev. 40 v Olaridge, Pa.
Pavel Pušljar, predsednik; Lovrenc Bittene, tajnik; Peter Lazar, blagajnik, Box 37; Anton Jeri-na, zastopnik, Box 204. Vri v Cla-ridge, Pa.
Društvo zboruje 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v nemški dvorani.
Dmštvo sv. Joiafa it 41 ▼ Baat Palestine, Oblo.
Anton Jurjavič, predsednik, Box 31; Janez Bradeško, tajnik, Box 426 E. Palestine, O.; Joeeph Weeder, blagajnik, Frank Jurjavieh, zastopnik, Box 209. Vsi v East Palestine, Ohio.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Dmitvo Marij* Peaaagaf itev. 41 v
So. Santa Fe Ave.; Frank Hrovat, blagajnik, 1253 Mahren Ave.; John Straus, zastopnik, 1261, So. Sam ta Fe Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo zboruje 16. vsaeega meseca ob 10. ari dop. in ob 8. nri zvečer v John Jermanovi dvorani 1207 So. St. Fe Ave., Pueblo, Colo.
'I
Društvo sv. Alojzija it 43 v East Helena, Mont.
Frank Hudaklin, predednik, Box 117; Anton Shega, tajnik, Box 23; Anton Smole, blagajnik, Box 162; Ivanoš Kozijan, zastopnik, Box 66.
Druitvo zboruje vsaeega 20. v mesecu v prostorih sv. Ane.
Dmštvo sv. Martina it 44 v Barber-ton. Ohio. Anton Štrukelj, predsednik; Math. Kromar, tajnik, Box 223; John Ba-lant, blagajnik; Martin Želesnikar, zastopnik. Vsi v Barbertonu, Ohio.
Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., Barberton.
Društvo sv. Joiefa it. 46 v IndUna-polis, Ind. Anton Struna, predednik, 207 Holmes St.; Alojzij Rndman, tajnik, 2812 Calvelage St.; Josip Gačnik, blagajnik, 901 Keteham St.; Jurij Volkar, zastopnik, 705 Verman St.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob L uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 901 Ketchem St
Društvo sv. Barbare it 47 v Aspen, Colo.
Andrew E. Rgler, predednik, Box 1068; Louis Lesar, tajnik, Box 55; Frank Marolt, blagajnik, Box 805; Anton Skufca, zastopnik, Box 55.
Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. nri svečer.
Dmitvo Vitezi sv. Jurij* itev. 49 v Kansas City, Tnntas
Mihael Novak, predsednik, 439 N. Ferry St.; Jos. Vovk, tajnik, 317 Barnett Ave.; Peter Spehar, blagajnik in zastopnik, 422 N. 4th St. Vsi v Kansas City, Kana.
Druitvo zboruje vsaki 3. ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. ft Barnett Avenue, Kansas City.
Dmštvo sv. Petra št SO v Brooklyn*, K. T.
Gabriel Tassotti, predsednik, 217-219 Mayer St.; F. G. Tassotti, tajnik, 125 Manhattan Ave.; Angustin Jakopič, blagajnik, 412 Marka Ave.; F. G. Tassotti, zastopnik, 126 Manhattan Ave. Vsi vBrooklynu, N. Y.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Adolf Haebig Cecilia Saengerbund Halle, 5 Boeram St, Brooklyn.
Dmštvo av. Alojzij* it 07 v Export,
P*.
John Turk, predsednik, Bo* 07; Anton Eržen, tajnik, Box 66; Frank Nagoda, blagajnik, Box 192; Josip Pauletich, zastopnik, Box 164.
Dmitvo zboruje vsako 2. nedeljo v meeeen v dvorani Fink Lanffer ft Sam Dull.
Dmitvo av. Štefan* it 68 ▼ Bear Creek, Most
Frank Zobec, predsednik; Ivan Kastelc, tajnik, Box 161; John Che-sark, blagajnik; John Luzar, zastopnik. Vsi v Bear Creek, Mont.
Druitvo zboruje vsako S. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Čeiarka.
Dmitvo sv. Barbara it. 60 v Chisholm, Minn.
Tony Bambič, predsednik; Anton Bayc, tajnik; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Poderžaj, zastopnik, Box 496. Vsi v Chisholmu, Minn.
Društvo zboruje vsako L nedeljo po 20. v dvorani g. Ant. Starka.
Dmitvo av. Jurija it 61 v Reading, Pa.
Ivan Jaklevič, predsednik, 309 N. River St.; Ivan Jakopčič, tajnik, 1821 N. River St.; Frank Spehar, blagajnik, 381 N. River St.; Jurij Pezderc, zastopnik, 393 N. River St Vsi v Readingu, Pa.
Druitvo sboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 6. nri zvečer v dvorani g. Louis S. Levi
Društvo sv. Flori j ana, itev. 64 v Baltic, Mich.
Pavel Lukanich, predsednik, Box 141 So. Range, Mich., Anton Mušič, tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Joe. Lašič, blagajnik in zastopnik, Box 226, So. Range, Mich.
nez Razpet, zaatopnik^ox 4. Vsi v Tyre, Pa.
Društvo zboruje vsako 2 nedeljo ob L nri pop. v J. Katek dvorani.
Dmitvo av. Janeza Krstnlka it 76 v Canonsburg, Pa.
Josef Mravinee, predsednik, Box 31, Mansfield, Pa., John Kirn, tajnik, Box 106 Canonaburg, P«., Frank Miklič. blagajnik, Mausfield, Pa.; Geo. Shaltz, zastopnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa.
-------- ----
Martin Ranch, zastopnik. Vsi v Rounus, Mont.
Društvo zboruje vsako tretje ljo v mesecu ob 2. uri popolndna.
Društvo sv. Joiefa it 89 v N. Y.
Kari Sterniša, predsednik, Bex 327; Anton Grom, tajnik, Box 441; Anton Straus, blagajnik in zastopnik Box 90. Vsi v Gowanda, N. Y. Društvo zboruje vsako tretjo
'	O/ —----\	m	- -----
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo deljo v mesecu v cerkveni dvorani, v mesecu v dvorani Jurij Žalee-a.
Društvo av. Joiafa it 78 v Orsgea City, Ore.
Anton Perne, predsednik; Math.
Društvo "Orel" št. 90 v New York City,N. Y. Mihael Zobec, predsednik, 416 £. 9th St.; Peter Petek, tajnik, 308 K. 6th St.; Joseph Osolin, blagajnik,
Justin tajnik in blagajnik; Joseph 120 E. 4th St.; Frank Mazuc, za-Hochevar, zastopnik. Vsi v Oregon ! stopnik, 312 E. 6th St. Vsi bivajo v City, Ore.	j New York City, N. Y.
Društvo zboruje vsako drugo soboto v mesecu na štev. 306 E. 6th
St., New York City, N. Y.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dmitvo sv. Rešnega Telesa itev. 77 ▼ Goff. P*.
Franc Jerih, predsednik, Box 272; Frank Becjan, tajnik, Box 495; Josip Progar, blagajnik, Box 227; Fr. Tribar, zastopnik, Box 272. Vsi v Goff, Pa.
Društvo zboruje vsako S. nedeljo v mesecu v prostorih Fr. Becja-na.
Društvo sv. Alojaija it. 78 v Salida, Colo.
Ivan Drobnič, predaednik, Box 355; Josip Merkun, tajnik, Box 041;
Louis Kastelic, blagajnik in zastopnik, Box 583. Vsi v Salidi, Colo.
Društvo zboruje vsakega 11. v mesecu v dvorani pri rudotopilnici.
OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. Jednote je priobčen v glasilu Jednote vsak mesec po enkr*». in sieer okoli 16. Vsa društva, oziroma njih tajniki ao vljudno prošeni, nemudoma poročati vse nedostatke in premembe njih nradnikov. Ta imenik je priobče*, kakor mi je bilo dosečvj poročane. Društva, ktera še niso poriše vsak zahtevanih podatkov, na; blagovolijo to kmalo storiti.
Jurij L. Broiič, gL tajnik.
Vfcled hude vročine se je hotel usmg-titL
Vsled soparne vročine, ki je bila
Društvo sv. Barbara it 79 v Heil
wood. Pa.	.	„___
Martin Šinkovec, predsednik, Box	predvčerajšnjim in včeraj vNewYor-
« - 133; Alojz Kith, tajnik, Box 185; Jo-	ku' ie klerk Sigfried Pohlman tako
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo sip Zorko, blagajnik, Box 133. Josip	trPo1- se je skušal v ?vojem sta-
v South Range. T j Sikovšek, zastopnik, Box 85. |	novanju št. 35 zap. 139. ul. usmrtiti.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo	Njegova žena Mary je ravno pri
Društvo sv. Petra in Pavla it 66 v Manistique, Mich. Jakob Klobučar predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951; Mihael Ko-betič, blagajnik in zaatopnik, Box 981. Vsi v Manistique, Mich.
v mesecu ob 2. popol.	previjala večerjo, ko je opazila svo^
Jjcga moža v spodnji obleki na rešilni Dmitvo sv. Petr* i* P*vl* itev. 89 lestvi. Hotel je skočiti iz petega nad-▼ Aquifer, Colo.	j stropja na cesto. Mary je hitela za
Lud. Sušteršič, preds. Box 181; njim in je še prišla pravočasno, da Jacob Česnik, tajnik, Box 181; Ste- gn je zadržala. Sedaj se je vnel med
-n_w. . .	. . ... i	' —"--7 -------- >	jc '-a i a., ocuaj se jt vnei mea
Društvo zboruje v-*ko 4. neddjo^an Zele, blagajnik, Box 181; Gasper obema ljut boj. Vedno se je sknial
v mesecu v dvorani Ivana Costelo.
Druitvo sv. Petra in Pavla itev. M v Joliet*, UL
Anton KoŠiček, predsednik, 1151
Dmitve ar. Patra i* Pavla it 61 v Murray, UUk.
Jernej Kamnikar, predsed., Box 122; Frank Perčič, tajnik, Box 466; Math. Shober, blagajnik in zaatopnik, Box 202. Vai v Marray, Utah, seen, v Murray, Utah.
Druitvo sboruje vsaeega 12. v mesecu, v Math. Shoberjevi dvorani v Murray, Utah.
Dmitvo av. Joiafa it 62 v Mineral, Kansas
Jakob Mlakar, predsednik, Box 320; John Kastelic, tajnik, Box 60; Peter Ben da, blagajnik, Box 328; M. Bambič, zastopnik, Box 307. Vsi v East Mineral, Kans.
Dmštvo sboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. nri popoludne v dvorani Frank Spraizerj-a v East Mineral, Kana.
Dmitvo ar. Jeiefa it U v Uttfta
FcUa, V. T.
Fran Rošanc, predaednik, 683 E. Mill St.; Frank Per, tajnik, 10 E. Mill St.; Frank Stesšuur, 22 Danube St; Anton Karšiš, sa-topnik, 39 Danube St Vai v little Falls, N. Y.
Druitvo sboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani 681 E^ MH1 St, Little Fella, N. Y.
------------~ — 7	v^wvxtu.w^ -fc^WX
Broadway; M. Wardjan, tajnik, 903 društvo av. Jerneja it 81 v Aurora,
John Ahčin, predsednik, 1294 Bobo-
Dmitvo av. MiMki it M v m-
Mn«, Min*.
Peter Stark, predaednik, 123 Pin* St.; Mike Peškar, tajnik, Bos 666; John PovBha, blagajnik in aaatopnik, 123 Pine St. Vai v Hibbing, Minn.
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. nri pop.
Dmitvo sv. Bok* it 66 v Uaiontown, P*.
Josip Kromar, predaednik, Box 22, Perci, Pa.; Jaeob Novšek, tajnik, Bx 65 Brownfleld, Pa.; Urban Rnpar, blagajnik, Lemont Furnaee, Pa.; Jaeob Novshek, zastopnik, Box 06 Brownfleld, Pa.
Dmitvo ar. Alajdj* it M v P*.
N. Scott St.; Anton Kostelc, blagaj nik, 533 Marbel St.; M. Wardjan, zastopnik, 903 N. Scott St. Vsi v Jolietu, HI.
Druitvo sv. Joiefa itev. 67 v Tale,
Vmim
Jos. Cvetkovich, predsednik, Box 12 Yale, Kans.; Josiph Alič, tsjnik, R. R. N. 8, Pittsburgh, Kana.; Math. Dermulovetc, blagajnik in zastopnik, R. R. N. 8, Box 2, Mulberry Ronte.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Birkovi dvorani.
Društvo Isus Prijatelj	štev.
88 v Monaaaen, P*.
Fran jo Dusich, predsednik; Mato Zoretich, tajnik, Box 166; Franjo Duralia, blagajnik in zastopnik, Box 37. Vsi v Monnesen, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Katoliški dvorani na 8th St., Monessen, Pa.
Dmitvo av. Patra it 89 v Tkomaa,
W. Va.
Ignac Golob, predsednik, Box 300; Ivan Lahajne, tajnik, Box 216; Iva* Snder, blagajnik i* aaatopnik, Bos 216. Vai v Thomasu, W. V*.
Druitvo zboruje vaako 3. nedeljo v sasaeeu.
Druitvo Zvon it 70 t Chicago, HL
Josip Blisch, predsednik, 99 N. 22 n d St.; Mirko Ciganieh, tajnik, 474 W. 20th St; Marti* Krsas-see, blagajnik, 600 W. 18th Plaee; August Poglajen, zastopnik, 1067 8. Robi St. Vsi v Chicago, HL
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v msseao ob 1 ari pop. v dvorani na 22nd PL ft Iiaooi* St
Paulovich, zastopnik, Box 181. Vsi mož. ki se je blazno smejal, iztrgati v Aguilar, Colo.	- - j in skočiti v globočino. medtem ko se
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo jo nesrečna žena obešala na njega. ? mesecu v Salam Makaron dvorani. Le vzroku, da je bil Pohlman od vročine tako oslabljen. =e je zahvaliti, da ga je njegova žena držala toliko čsga, dokler ji ni prišel na pomoč neki policaj, ki je potegnil Pobdmana nazaj v stanovanje. Od množice, ki se je zbirala na cesti, ni hotel nikdo priti ženi na pomoč.
Pohlmana so prepeljali v Harlem bolnico.
Vslod vročine je zbol*-Io ali umrlo še sedem drugih oso!>. ktere so prepeljali v različne newvorske bolnice.
Illinois.
Frank A. Praprotnik, predsednik, 586 N. Broadway; Martin Jurko, tajnik, 500 N. Broadway; Joseph Kolenc, blagajnik, 586 N. Broadway: Jernej Verbicb, zastopnik, G35 N. Broadway.
Seja se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 8h zjutraj v Kolenčori dvorani.
Druitvo sv. Janeza Krst itev. 82 v
Cheboygan, Wis. Frank Starich, predsednik, 432 N.
Izgnan iz očetove hiše.
Egg Harbor. N. J., 14. julija. Ne-Water St; Jos. Meznersieh, tajnik, kam čudno sodbo je izrekel sodnik 1105 Ontario Ave.; John Verščaj, 515 Geller čez 201etnega Arnolds Lehner. N. Water St.; Frank Strampek, za- Obsodil ga je namreč, da se ne sme stopnik, 1413 N. 8th St. Vzi v She- pustiti videti jedno leto v tem pri-
boygan, Wis.
jaznem. vina bogatem mestecu in da
Društvo zboruje \sako tretjo ne-	pred vsem ta čas ne sme prestopiti
deljo v mesecu v Sons of Herman	praira hiše starišev. Arnolds so are-
dvorani 701 N. 8th St.	tovali, ker je hotel s sekiro pobiti
celo rodbino.
Druitvo av. Martina,, iter. 83. V Njegov oče je pripovedoval sodni-
Superior, Wyo.	ku, kako je prišel hudobni sin v sobo
Martin Bogatej, predsednik; John	in se spravil na njega in mater s se-
Hitcthaler, tajnik; Geo. Raspotnik,	k.:ro. Tudi je grozil drugim doma-
blagajnik; John Pivk, zastopnik. V«i	čim, ki so prihiteli na pomoč. Ko-v Superior, Wyo. , nečno so besneža le premagali. Oče
Društvo av. Andreja, štev 84. v	^ temU n! hotel. dvigniti obtožbe
Fflrt^Oti*.	protl njemu ln Je izJavi1' ^ je za-
-L _ .	dovoljen, če mu sodnik sam naloži
I"'	f^T	P"mcrno kaze,. Jofeaje je da, o*e
Jurij Soič, predsednik, Mibrood, Pa.^Joaop Poušolj, tajnik, Mahrood,
Pa.,
penor, Ft, Bok O,
Dmitvo av. Ji
v CoHinwood, Ohio.
John Rossel, predsednik, 632 Col-lomar St; Math. Slapnik, tajnik, 5408 MeClure Ave.; Chan. Kralj, blagajnik 705 Case Ave.; Math. Slcp-
nik, zastopnik, 5408 MeClure Ave.
Dmitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
Dmitvo av. Barbara it 72 v Ravens-dale, Waah.
' Pavel Koss, preda.; Andrsg Gor-jup, tajnik; Joaip Pinoza, blagajnik; Mihael Feriič, zaatojnik. Vsi v Ra-vensdals, Waah.
Druitvo zboruje vaako 3. nedeljo v mesecu ob 8. vifovi
It 7« v Tyre. P*.
Golo.; Frank Orekar, tajnik, 113 W. Main St., Trinidao, Colo.; Martin Orekar, blagajnik, Forbes, Colo.
Dmštvo zboruje vsako nedeljo po petnajstem v Martina Orekarja.
sinu bankovec za $20 in se poeloril od njega, nakar so pregnanega eskor-tirali iz mesta.
Umor na avstrijski ladji. Iz Bukarešta se poroča, da je hotel na avstrijski ladji "Josef Karel'' posiliti Turek Azan neko Romunko. Priskočili so ji na pomoč kapitan in mor-najri, da Turka aretirajo. Azan a* je pa iztrgal in je z nožem smrtno
Druš*vo sv. Joiefa, it 86. J. S. X. Jednote v Aurora, sat—
Mat. Levstik, Box 121, predsednik; Štefan Pavliiič, Box 207; tajnik; Maks Arko, Box 121, blagajnik; Andrej Klun, Box 124, zastopnik.
Društvo zboruj« v prostorih G. M nevarno ranil enega mornarja, lahko Arkota, v Aurori, Minn.	pa več, nakar je skočil v Donavo i*
Društvo sv. Joiafa it 88 v W. Jar- IzginiL__
dan, Utah.	—————•
Jos. Sehneller, predaednik, Boti POJBOm flLOTSNCI TB BHifll 242; Frank Malovich, tajnik ia bl*-| Podpassoa priporoiam vsasn pe**-
gajnik^ Box 242; John Kerstia, z*- ! J0*™ rojakom v Oieagi, HL i*
stopnif, Box 242. Utah
Vsi v W. Jordan,
14i
Druitvo zv. Alojzija, it 87 v St LouL Mo.
Ignac Trost, predsednik, 2620 Hickory St.; Robert Kunstel, tajnik, 2118 N. llth St; John Lukezieh, blagajnik in zastopnik, 2866 Lyon St Vsi v St Loma, Mo.
Društvo sboruje vaako drugo nedeljo v m bob en.
Dmštvo ev.

J. K.
liri. ovoj dobro nrojoni S A L O O JI.
Na razpolago imam tudi lopo ljišše. Točim 8 rip pivo, jako mamo likerje ter prodaja za. Pootraiba sofida*.
Prodajam tadi rohrodao Iktks i črte po naij* v
H0W T^Mlf	^ *


Vstsoovljena dne 16. avgusta 1908. Inkorpori^ana 22. aprila 1909 v državi Pen na. s sedežem v Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
feaAednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa. Psdprsdsednik: GEORG KOSS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Slami tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. FOmoini tajnik: STEFAN ZABRIC, P. 0. Box 541, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Ftxooini blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 0, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, predsednik nada. odbora, Box 227, Carrett, Pa. RANKi PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. J06IP DREMELJ, nadzornik, L Box 275, Conemaugh, Pa.
POBOTNICE:
ALOJZ BAUD EE, predsednik porot, odbora, Box 242, Dunlo, Pa. jfTFfAKT, KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Odo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
S. A. E. KRALLIER, Greeve St., Conemaugh, Pa.
-o-o-
Cesjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno proieni pošiljati naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa m glavnega tajnika.
V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali apioh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj as to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje »vi.
-o-o-
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
Beračica.
(Pripovedka iz Bosne.) Ruski spisal: Vinko Zorič.
(Nadaljevanje.)
Nekaj časa sta zaljubljenca molče stala drug drugemu nasproti. Potem je Fric stopil k prevzeti deklici jo potegnil k sebi ter jej dejal:
"Da te ljubim, ti je znano, toda nevarnost, ktero sem ti nakopal, je velika. Ravnokar	(prejel prvo
svarilo. Povej, Katica, ali se bojiš nevarnosti f"
"Ne!" odvrne strastno ona. "Umreti za tebe je sreča, a živeti brez tebe — muka."
Na stopnjicah so se zaeuli koraki in vstopil je Radič. Katica se je skrila. Trgovec ee je dogovoril s F rice m zastran zemljižča in čez pol ure je Fric odšel ter ni videl več Katice. Na poti proti domu se je ^v^nričal. da se katastrofi ne odte-

gne.
¥ pisarni je našel na svoji mizici pismice, zloženo na tri vogle in zapečateno od jeane strani z mlinoem. "Zemljemercu Lindnerju", se je glasil naslov po nemški.
Fric je začuden vrtel pisemce. Kolikor mu je bilo znano, sta v vsem trgu znala pisati nemški samo Vald-man in Berta- Toda nobeden izmed nju ni imel vzroka občevati ž njim pismeno. Pa tudi pisava ni bila podobna njeni pisavi. Z nekim nemirom je odpečatil pismo. Tam je stalo sledeče:
"Odslej ne hodite brez revolverja pa tudi sami' ne hodite. Za noben denar ne pustite sestre brez ■spremljevalca".
To je bilo vse. Poprej bi se bil Fric bržkone nasmehnil v odgovor na tako svarilo, toda ravnokar prebiti napad ga je prepričevalno opominjal, da živi v kraju, kjer se človeško življenje ceni zelo malo.
V.
Stari Radič je bil močno razburjen. Sedel je v svoji čumnati s svojim svakom Dragotinom, ki je ravnokar končal daljši govor ter sedaj čakal od Radiča odgovora.
Radič je dovolj dolgo omahoval. Naposled reče:
"To je moje najljubše dete, svak. Jaz ne morem dopustiti, da bi mu kdo delal nasilje. Oče sem ter čutim kot oče."
"Kako bedaste so tvoje misli," odvrne Dragotin. "Kdo jej neki želi kaj hudega. Mi hočemo samo jo ločiti od švaba. Ali mar hočeš, da pride tvoja hči cb dobro ime radi tega mlekozobnežaf "
"6aj on ne zahaja več v našo hišo."
"Tem huje. Sedaj pa Katica hodi k Svabovi sestri, da že vsa vse pohujšuje nad tem."
"Kdo sme reči kaj slabega o molt" se razjari Radič, kdo T Mi vsi. Ka jpada, v
štujejo. Toda poslušaj, kaj govore ljudje. Ti moraš napraviti red v hiši, drugače pade sramota na vso rodbino."
"Ako pa se cn oženi ž njo? To je spoštovan, pošten Človek. Jaz sem že dokaj občeval ž njim."
Dragotin ga strmeče pogleda.
"Ti si bržkone prišel ob pamet? Nemara bi dal svojo heer tujcu, ne-verniku?"
"On je kristijan."
"Toda ne pravoslaven in mi nočemo tujcev. V imenu vseh starišev, ki so se zbrali včeraj pri meni, ti javim, da mora biti temu konec, ali pa mi storimo to, kar smo dolžni* storiti. On umre in ž njim vred tudi Katica. Bolje je, da imate mrliča v hiši, nego nesrečnico, ki je osramotila sebe in nas vse. To je moja poslednja beseda, Radič. Ti si me prisilil ti groziti, toda jaz ti govorim v imenu vseh roditeljev. Dvanajst možkih se je včeraj v moji hiši zarotilo pred križem, da nočejo dalje trpeti sramote. Katica mora oditi in se več ne sme vrniti semkaj. Najbolje pa je, jo omožiti; takrat se napravi konec ysem spletkam."^- -	-
"No, *aj je to moja hči, o čije usodi ste sklepali," odvrne mračno Radie.
"Istina, ako bi ne vedel, kdo si ti, pa bi težko verjel, da si Bošnjak. Mar mi nismo jedna sama rodbina; mar ti in tvoja hči ne pripadata k njej ter ni vsakdo izmed nas dolžan braniti drugega do poslednje kaplje krvi? Ti si se že <skoro sam povsem pošvabil; že davno vidimo to. Čuvaj se, Radič I"
Radič je molčal. On je dobro ra^ zumel Dragotinovo grožnjo. V vrsti 7. običajem, ki nalaga vsej rodbini, maščevati se za nasilno smrt jedne-ga njenega člana, je v Bosni tudi rodbinski krvavi sod, kteri brez vsakih okoliščin obsojuje nedostojne člene rodbine k smrti. Na stotine ža-loiger se je že odigralo v rodbinah, ako je kdo, bodisi možki ali ženska, odstopil od večnih tradicij ter hotel iti po svojih potih. Strel izza preže, sunek s kindžalom — to so neobhodne po.-Iedice krvavega soda.. Ubijalca je težavno najti, kajti rodbina ga skriva na vse mogoče načine.
Po daljšem molku vpraša Radič:
"Kaj mi je storiti?"
"Katica mora oditi, dokler se ne odstrani švaba. Radi tega, ker je on rešil tvojega otroka, hočemo mi iz početka uplivati nanj z dobrim. Ako pa tega noče, pa naj sam sebi pripise slabe posledice. Katico pa je na vsak način treba omožiti in kolikor le mogoče urno. Mi smo sklenili na-svetovati ti, da jo daš za ženo Jgj?i-nra Radoslavu."
"JačimuT" vpraša osupel Radič. "Harambašu?"
"Jelo mu je že presedati razbojniško življenje. Pridelal pa sj je tudi že toliko, da si je kupil na oni strani meje v Srbiji hišo in zemljišče. On je sedaj premožen človek, in kar je še važnejše, on je član naše rodbine."
"Jaz hočem premisliti to reč," reče Radič, ki je hotel oči vidno pridobiti časa.
"Saj te ne preganjamo; čas imaš,
premisliti to reč. Za to pa vendar v imenu vse rodbine ne odjenjam od tega, da Katico daš od hiše. Pokliči jo ter jej reči, da je njena teta v Kalinovki nevarno zbolela ter jo hoče imeti brez odloga pri sebi. Potoma jo jaz zavedem Bogomiru. V njegovem "konaku" je nihče ne najde. Bogomir je naš človek; on je tovariš in prijatelj Jačimov. Tam bo v dobrih rokah in noben las jej ne pade z glave."
"Prisezi mi na križ, Dragotin, da se jej tam ne pripeti nič žalega."
"Prisežem," odvrne Dragotin in potegne izza pasa majhen križec. "Njej se ne zgodi ničesar, samo ako bo pametna. Sicer pa, ako bi nameravala bežati, bomo primorani jo zvezati."
"No, meni vendar dovolite obiskati svojo hčer?" vpraša Radič.
Dragotin se nasmehne; očetovska ljubezen se mu je zdela že preotro-čja.
"To 6e razume," odgovori, "ako
niče-sar ne storiš nasprotnega sklepu rodbine. A sedaj pokliči Katico. Ukaži jej vzeti s seboj toliko prtljage, kolikor je bo potrebovala za čas daljšega prebivanja pri teti."
Pol ure^pozneje je Dragotin jezdil s Katico po gorski poti, ki drži v Kalinovko. Treba je bilo hiteti, da še dospeta v Kalinovko do noči. Katica je po možkc sedela na konju in njene drobne nožice, kukajoče izpod širokih pisanih hlač, so se skoro zgubile v velikih stremenih. Bila je dobra jahalka in je lahko dohajala spremljevalca s svojim majhnim, bo-senskim konjem.
Jahalea nista srečala na poti žive duše. Samo blizo starega pokopališča bogomilov sta videla spati na zemlji zeleno beračico.
Bogomir je stal pred "kanom", čakajoč na Katico in njenega spremljevalca. Že dolgo poprej ju je bil zapazil z višave, in ko sta se mu približala, ju ja pozdravil z veselim klicem.
11 Tukaj skočiva raz konje ter se za minuto pomudiva pri Bogomiru", reče Dragotin Katici. "Ti lahko pogovoriš kaj z njegovo ženo, jaz pa imam ž njim opravek."
Jedno uro pozneje je Dragotin odhajal dalje po poti v Kalinovko, vodeč za uzdo s oeboj osedlanega Kati-činega konja, a brez mlade deklice. Na poti je došel zeleno beračico, ki je s težavo korakala tudi v Kalinovko.
Pred hišo, v kteri se je nahajala pisarna in stanovanje železniškega inženirja^ je obstal jezdec na konju. Bil je to visok, krepak človek v črnogorski obleki. Črne hlače so mu segale do kolen, rudeč brezrokavnik, sličen oprsniku, je bil spredaj tako izšivan z zlatom^ da mu je lahko služil za oklep; 'pod njim je imel na sebi zelen svilnat jopič in na glavi nizko črno kapico brez okrilja. Noge ni imel zavite v prižasto sukno kakor domačini, marveč je imel na-, njih močne škornje, . •
Privezal je svojega konja k vratom ter stopil na dvorišče. Prvi, kterega je srečal, je bil Franjo, pri-šedši v tem trenotku iz Lindnerjeve pisarne.
"Ali morem videti inženirja .Lind-nerja?" vpraša Črnogorec.
"On je doma," odvrne Franjo. "Ako ga hočete videti, naznanite mi svoje ime in jaz vas oglasim."
"Recite mu, da sem prišel, se do-dovoriti zastran delavcev, ktere potrebujejo pri železnici; poslali so me ravnatelji iz Sarajeva."
Franjo je odšel v hišo in čez nekoliko časa je prišel povedat Črnogorcu. da ga inženir pričakuje.
Visokorastli Črnogorec je kmalu stal pred inženirjem. Počakal je, dokler se Franjo ni izgubil iz sobe, na to pa je tiho rekel nemški:
"Jaz sem kapitan "štrafunov" in pišem se Velfing. Jaz moram stopiti z vami v tajni razgovor. Tukaj naju nihče ne -sliši?"
"Ne, kapitan, zlasti ako bova govorila tiho."
To in ono*
Nemški Schulverein
ima sedaj 1463 podružnic. Na nemškem Štajerskem in Koroškem že skoraj ni občine, ki bi ne imela podružnice tega društva.
Delovanje "Siidmarke".
Največja nesramnost je, ako Nemci zatrjujejo, da "Siidmark" ni politično, temveč — obrambno društvo. Društveno izvestje pa očitno priznava, da je glavni namen "Siidmarke" nakupovati posestva na jezikovnih mejah in jih naseljevati s popolnoma zanesljivimi Nemci. Dosedaj je nakupilo društvo 450 oralov zemlje ter jo naselilo s takšnimi nemškimi rodbinami, ki imajo mnogo otrok. V ta namen se proračuni vsako leto nad 70,000 kron. Lani je društvo izdalo: daril 51,070 kron, brezobrestnih posojil 48,616 kron, za ljudske knjižice 10,065 kron, za dijake 4,208 kron, za "druge" namene 124,000 kron.
15. "gau" nemškega Schulvereina
se je ustanovil ravnokar v Gradcu; obsega 11 podružnic z 2502 člani, med temi je 277 ustanovnikov.
Kje je moj brat FRAN ŠABEC? Doma je iz Radečevega brda, pošta Prem na Notranjskem. Pred letom in pol bival je tukaj v Pittsburgu in potem odšel ne vem kam. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi; imam se nekaj prav važnega z njim pogovoriti. — Anthony Šabec, 5333 Dresden Alley, Pittsburg, Pa.
(16-20—7)
Kje je IVAN KRAKART Svoje-časno je bival v Pueblo, Colo., 1225 Santa F6 Ave. Za njega naslov bi rad seznal njegov prijatelj. Prosim toraj cenjene rojake, ako kedo zanj ve, naj nam njegov naslov na-anani, ali pa naj se nam sam javi. Upravništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
82 Cortlandt Street,	New York, N \
Podružnica
6104 ST. CLAIR AVE* IV. E., CLEVELAND, Cfc
avstrijski denar s
kupujemo in prodajami pt dnevnem kurzu. Ako porajet staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaj in knpif ček za ljubljanska kreditno banko. Ta ti ček takoj izpiač*. nemore ti ga niftče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. I mail iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, ds vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačam«
le prezreti i
Imateli ▼ staro domovino koma a* ko pooblastilo poslati, obrnite se n* nas, mi vam ceno in bno postreŠe no, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kttsf vojak biti oproSčen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje šaro)* vojaško knjižico, mi an preskrbimo* 4a ne bo ime) sitno«* ko se domu vrne.
Iffio si qamBDjen
ieno, otroke, ali pa miu nike, ter prijatelje v Amefi. ko vzeti, potrebuješ Človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeS naj poštene j« in najbolje postreien. Mi
Eamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje list* e po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči
do «uyake aa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, 4» nimajo nobenih zaprek. Na nasehuškem oxada (Elbe alužimo jim vedno v najboljšo pomoč«
lfažno za rojake,

Na veeer so Berta, Valdman in Fric sedeli na verandi. Fric je bil močno zamišljea.
"Vi pojdite jutri rano k Radiču ter ga vprašajte, ali vam ne more dati v najem one prazne hiše, ki stoji v jedni vrsti z njegovim stanovanjem," reče on Valdmanu. "Potrebujemo jo za stanovanje tridesetih delavcev pri železnici. Ravnateljstvo je povabilo slavonske delavce, ki' ao pa že v "Sarajevu. D asi ravno mi ne moremo začeti dela pred <Tvema ted-j ne J« j»
stanovanje preveč stane."
(Dalje prih.)
noma, vendar ljudij ne moremo pustiti v Sarajevu, kj<hr jih
zivez in

POZOR
rojaki!
Mor kupol« sm aH araat
UAi
DERGANCE. W1DET1CH i CO,
Kje je moj mož ANTON WEBER? Doma je iz Babnegapolja in sedaj je nekje v Zjedinjenih državah. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Ivana Weber, Babno-polje št. 66, pošta Stari trg pri Rakeku, Kranjsko, Austria.
(15-17—7)
ki nameravajo potovati v staro domovino a doonm. i brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere tednegi __	izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo natkc
vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika iz aa* odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, d* pr'd« en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojav. »ai pride v New York in na ktero postajo; naš Človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prt<)agc ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne Os D nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlasndf in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmoŽmn angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelc važni za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepanev 1» ljudi dvomljiva vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotore veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vaa Še pr« dajo brezdušnim oderaboa, kteri apdfcjo ljudi navadbo aa slabe parnika. To Je xelo value As koristno*
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vun nama poŠiljatev po nas poslana pride v stari kis' » s*
_ _	__do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k potfia*
hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandane» *>*c* krat čuie od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesT.ve hranilnice atf jilnice po 4 in 4% odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Ota W <•** od dneva nloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje-
POZOR ROJAKI!
Novoiznajdena, garantirana, sdrava Al pen Tinktura za plešaste in golobrad* ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. Re-nmatizem in trganje v rokah, nogah ia kril«, kakor potne noge, kurje očeta, bradoviee in ozebline, vse te bolezni sc popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jamči $600. Pilite takoj po cenik, iteiega Vam poli jem zastonj t
JAKOB VAHCIC,
P.O. Box«9, CLEVELAND, «\
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO Nit UPRAVNIŠTVO NE UREDNIŠTVO.

HARMONIKE
bodisi kakorSoeaoii vrste i*ae!nie*> • popravljam po najniijih cena t, « dr t r petno In sanesliivo. V poprav.. t. nesljivo vsakdo polije, ker -cm te 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v f*c* jem lastnem domu. V popravek vis • mem kranjske kakor vse drage harmonike te računam po delu kakorieo ko< sahteva brez nadalinlh upraise*.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62ndStr.. Cleveland, L.
Nilje podpisana priporočam potujočim Slovencem In Hrvatom svoj................
SALOON
107-109 Greenwich St., New York City
kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-
Krtirana vina, fine liker-ter prodajam i »vrstne smodke....................
Imam vodno pripravljen
dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe......................
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrelba solidna. Za obilen poset se priporoča..................
FR1DA von KROGE
197-109 Greenwich Street. NBW YORK, N. Y.

Compagnle Generale TraqsatlanttEme.
[Francoska parobrodna družba.]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Postni parniki so:
na dva vijaka..............
"La Provence" ' La Savoie" ' La Lorraine" "La Touraine" "La Bretagne" "La Gascogne"
14,200 ton, 30.000 konjskih moč* 12,000 " 25 0"0 12.tOO " 25 000 " " 10.000 " 12 000 " • 41 8 000 «« <> 0f>0 " 8.U00 " 9.0»»0
Brezplačno se odda 100 sloven, rodbinam.
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poiljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v s vrhu pokritja pre-
fisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po 100.00 v sedanjem Casn. Oddamo jih, ker telimo, da bi ce na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jed nega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar sa gradnjo hite. Skrbelo se-bod tudi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbory Parku, N. J. No opustite lepo priliko.
PoSliite money order sa »5.00 danes in mi Vam potliemo listine. Pilite:
PRINCB REALTY COM 99 Nassau Street,	Now York City.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kad- teg* . naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * «o«~sr svoje druline, svojih prijateljev in drugih.
Lelny pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vset ooosib ' gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri fee. Trsva*ar-)s *M2 SL CJab a *» * t , kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
comer Pearl Street, Chesebroiigh Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne is pristanišča Štev. 42 North River, ob Morton St.. N. Y.:
La Bretagnl
•LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE La
1«.
L jnhja 1998 jaKje 1999
5. avg. 1909. 12. avg. 1909. avgnsts 190»
•LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA LORRAINE
89. svg	1909.
2 sept.	1909.
9. sept.	1909.
16. sept	1909.
23. sept.	1909.
POSEBNA PL O V1TB A.
Parnik FLORIDE na dva vijaka odp Iuje 14. avgusta ob 3. uri popolndne.
Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje 4. septembra ob 3. uri popotndne Paniki s zvezdo xazsaaovasa osalo p* dva vijaka.
M. W. ICozminski, generalni agent za za pad,
71 Dearborn St, Chicago, ID.
NIKDAR VEC TAKE PRILIKE!
URA m VERIŽICA s priveskom (medaljonom) s pismeno garancijo sa desst|let, za ktero morate povsod plststi najmanj $17, etane sedaj pri nas
SAMO #4.70. v Ura je najnovejle in naj modeme] le vrete s tremi krasno in umetnilko izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlatom p lati rani. Ura ima najbolje in najtoCneje idoCe kolesje na 7 dragih kamnov (rubinov. )
VERIŽICA s priveskom, (.meda!jonom) je tudi najnovejte in najmodernejle vrste in platirs* na s pravim zlatom. Privesek (medalion) v ktere*
& lahko postavite dve sliki (fotogranji) je okra-i s tremi krasno in fino brttlenimi kameni. Za uro in veriiico poiljite nam naprej samo fl in mi ▼am polijemo takoj uro in verižico, kakor tudi
Cenike pošiljamo zastonj. Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov:
NEW YORK 436 East 67th Street,
AUCTION CO.,
York, N. Y,
... v.
.aik

M&hiz-^ j- tJJŠf'
•	^ .-J.	. .	...	,, .