Slovenske matere (ZA 25. MAREC — MATERIN¬ SKI DAN) Našim materam v čast je bilo izgovorjenih in napisanih že mno¬ go lepih besed. Lepo govoriti o materi je lahko, saj ti besede hva¬ le ob misli na lastno mater kar ki¬ pe iz srca, pa je prav govoriti o materi tudi težko, saj vse, kar premore naša beseda, ne more pravilno oceniti tega, kar pomeni beseda mati. Za nas Slovence ima beseda ma¬ ti poseben pomen. Slovenska mati ni le roditeljica in vzgojiteljica svojih otrok, ampak je veliko več: Naše posebne slov. razmere so naložile na ramena naših mater še mnogo drugih težkih bremen, ta¬ ko, da se nam včasih zdi, da mora¬ jo svoje materinske dolžnosti o- pravljati le mimogrede, kot nekaj postranskega in manj važnega. Poglejmo n. pr. slovensko kmeč¬ ko mater. Človek se mora čuditi, kje dobi to ubogo telo toliko moči, da se lahko postavi ob stran krep¬ kemu moškemu pri delih. Za časa prve svetovne vojne so slovenske kmetice zmogle za čuda veliko. Ko so se možje in fantje po dolgih le¬ tih vrnili z bojnih poljan in ujet- niških taborišč, so jih doma ča¬ kala lepo obdelena posestva in de¬ narni prihranki, plod pridnosti in ponosa slovenskih žena in mater, ki niso pustile, da bi grunti brez gospodarjev oslabeli ali propadli. Ista zgodba se je ponavljala vse¬ lej, kadar je gospodar moral v tu¬ jino, da si prisluži nekaj gotovine, ki jo je gospodarstvo potrebovalo. Zena in mati je poleg svojega bre¬ mena naložila na rame še možev delež in oboje junaško nosila. Pa tudi, če je gospodar bil doma, je bila žena in mati pri vseh delih ob njegovi strani: pri setvi in žetvi, pri pletvi in okopavanju, pri koš¬ nji in mlačvi, brez ozira na to, da opravlja sto drobnih opravil v hle¬ vu, svinjakih in kurnici, na vrtu in v kašči in povrhu še v kuhinji in sobah, kjer bi pravzaprav ime¬ la dela več kot dovolj. In otroci so bili vsak dan umiti in počesani,' ne raztrgani in ne zamazani. In še se je dobil čas, da je mati nauči¬ la otroke osnovnih verskih resnic in najpotrebnejših molitvic. In kar je posebne veljave: ob dobrem vzgledu mater so otroci rasli in se izoblikovali v poštene in verne mo¬ že in žene. Dandanes so se tudi našim ma¬ teram izmaknila tla pod nogami: onim, ki so doma, in tem, ki so mo¬ rale po svetu. Koliko so pretrpele slovenske matere-begunke v zadnjih letih. Koliko solza so pretočile in koli- krat je kazalo, da bo črna skrb strla srca. . . Beg, taborišča, pot preko morja, začetek življenja v novem svetu ! Nihče ni vsega tega tako čutil, kakor matere. Pa niso klonile! Marsikdaj je bilo treba poprijeti z obema rokama, da se ni vse porušilo. Zopet se je poka¬ zalo, kakšnih žrtev so zmožne slo¬ venske matere. Prepričani smo, da bodo z nji¬ hovo pomočjo kmalu minile začet¬ ne težave in da potem direktna pomoč matere ne bo več tako nuj¬ no potrebna pri gospodarskih stvareh. Bo pa toliko bolj potreb¬ na pri vzgoji mladine, ki zdrav¬ stveno, narodnostno in nravstve- no-versko raste v čisto drugačnih razmerah kot je rasla mladina do¬ ma. Današnji čas in razmere zahte¬ vajo, da je sleherna mati res pra¬ va umetnica pri vzgoji svojih o- trok. Od naših mater bo predvsem odvisno, kakšni bodo sinovi sloven¬ skih naseljencev. Molimo na krščanski materinski dan, dne 25. marca, da bi ljubi Bog dal našemu narodu dobrih mater. ‘P.&zitam zm& Poznam ženo, ki ima na sebi ne¬ kaj božjega: brezmejno ljubezen — in veliko angelskega: neutrud¬ ljivo skrb in 'požrtvovalnost, ženo, ki je v svojih mladih letih prevdama kot starka in v svoji starosti dela z vnemo mladenke; ženo, ki je lahko nevedna, pa doume skrivnosti življenja bolje kot modrijan, — in če je učena, se zna prilagoditi preproščini svojih otrok; ženo, ki se v revščini zadovolji s tem, da vidi srečne svoje drage in ki v blagostanju rada da vse, kar premore, da ne čuti v svojem srcu rane nehvaležnosti; ženo, ki je močna, pa vzdrgeta ob otročičevem joku, in če je sla¬ botna, je zmožna braniti svoje drage kot levinja; ženo, ki je ne znamo čislati, do¬ kler živi, kajti ob njej se pozabi¬ jo vse skrbi in bolečine, po njeni smrti pa bi radi dali vse, kar smo in kar imamo, da bi jo le še en¬ krat za trenutek videli, da bi nas še enkrat stisnila v svoj objem in da bi samo še enkrat poslušali glas njenih usten. Nikar ne zahtevajte, da imenu¬ jem ime te žene, če nočete, da mi solze zalijejo to pisanje, kajti že je odšla pred menoj, po poti, ko¬ der hodim zdaj sam. Kadar bodo zrasli vaši sinovi in hčere, preberite jim te besede in oni vam bodo dejali: Za vso boga¬ to gostoljubnost, ki jo je dobil, je skromen popotnik v plačilo za nas in za vas pustil tu sliko svoje — matere. Msgr JARA škaf v Serena — Chile Prihodnji mesec - prva eksplozija hidrogenske bombe Ameriški državni tajnik Dean Ache- son je imel pred nekaj dnevi velik go¬ vor o ameriški zunanji politiki. V tem govoru je podal sedem točk, sedem a- meriških pogojev za sporazum med vzhodom in zahodom. Acheson bo še nadaljeval s temi govori, ki tvorijo ne¬ kakšen višek ameriške diplomatske o- fenzive proti sovjetom. V Washingto- nu menijo, da je treba ‘‘mrzlo vojno’’ med vzhodom in zahodom privesti do nekakšnega zaključka. In zanimivo je, da so se najprej odločili, da bodo iz¬ črpali vse diplomatske možnosti za raz- čiščenje — in ko bodo ta izčrpana, o- stane samo še vojakom, da nadaljujejo tam, kjer je politika odpovedala. Kajti le malo je upanja, da bi sovjeti kloni- nili pred tako diplomatsko ofenzivo. Moskovska “Pravda” je Achesonov go¬ vor že ožigosala kot čisto navadno de¬ magogijo. POSKUSILI BODO SPET NA BIKINSKIH OTOKIH j Zato ni čudno, da so ameriške agen¬ cije začele objavljati, da bodo letos koncem aprila prvi poskusi s hidrogen- sko bombo in sicer tam, kjer so bili prvi javni poskusi z atomsko bombo v letu 1946. Takrat so prve javne posku¬ se z atomsko bombo na Bikinskih oto¬ kih pokazali tudi povabljenim sovjet¬ skim vojaškim in tehničnim strokov¬ njakom. V USA so sklenili s prvimi poskusi s hidrogensko bombo pohiteti zaradi tega, ker je podpredsednik sovjetske vlade Molotov v enem izmed svojih vo¬ lilnih govorov povdaril, da je ameriško govorjenje o hidrogenski bombi samo “bluff” in da Americanci take bombe ša nimajo. Tako so sedaj začeli pisati, da n»> samo, da USA hidrogensko bom¬ bo res imajo, ampak da bodo koncem aprila že prvi poskusi. Prva hidrogen- ska bomba bo zelo “šibka” in bo le 50 krat strašnejša od atomske bombe, ki je bila uporabljena nad Hirošimo in Nagasakijem v avgustu 1945. Toda v USA prav lahko z grade hi- drcgensko bombo, ki bi lahko pomenila konec vsega živega nad površino zem¬ lje. Ameriški strokovnjak za atomsko bombo in ki je tudi sodeloval pri prvih bombah v letu 1945, dr. Harris S. Brown, je v posebnem predavanju izjavil, da bi hidrogenska bomba, ki bi imela 500 ton, mogla s svojo eksplozi¬ ji sprožiti tak val radiaktivnosti, ki bi na vsej zemeljski obli uničil vsa živa bitja na njeni površini. Po njegovem mnenju bi se moral ves svet združiti in nad vso zemeljsko oblo bi morala za¬ vladati “svetovna zvezna vlada”, ki bi s posebnimi zakoni preprečila, da bi mogel kdo uporabiti taka eksplozivna sredstva. ČEŠKOSLOVAŠKA PREVZEMA VODSTVO Toda svet je še daleč, da bi mogel kdo že resno verovati v kaj takega. Za ko¬ muniste je samo njih sistem tisti, ki mora zavladati nad vsem svetom. Ves svet bo komunističen, ali ga pa ne bo — tako govore komunisti (pred drugo svetovno vojno sta Hitler in Mussolini klicala, da bo vsa Evropa fašistična ali je pa ne bo). Med tem ko govore v Mo¬ skvi, da je čisto možno, da živita ko¬ munistični in kapitalistični svet mir¬ no drug ob drugem, prehajajo v sovjet¬ skih satelitskih državah v vedno hujši boj proti vsemu, kar bi slonelo na za¬ hodnih temeljih. Češkoslovaška stopa vedno bolj v ospredje. Praga postaja središče kominforma in v inozemstvu se glavne podtalne akcije ne vodijo iz sovjetskih, ampak iz češkoslovaških kom. organizacij. Potem ko je v Pragi moral odstopiti dr. Clementis kot zu¬ nanji minister, je glavni gospodar te¬ ga ministrstva postal generalni tajnik KP ČSR, Slansky, ki uživa popolno za¬ upanje Moskve, dasi je sam po rodu izi sudetskih pokrajin in še češčine dobro ne obvlada. Prvi njegov ukrep pa je bil, da so začeli vso mejo republike proti zahodu utrjevati čisto po sovjetskem vzoru: bodeče žice v globino nad 100 m, visoke stražne stolpe z žarometi in slično. Dosedaj je ves češki izvoz še v višini 45% odhajal proti zahodu, odslej se bo tp temeljito spremenilo v korist izvoza v Sovjetsko zvezo, in slično. — Dovolj resno znamenje, kako daleč smo še od zamisli o svetovni vladi, ako vi¬ dimo, da se svet zavija v dva sovražna tabora, ki se režeta z obrambnimi pa¬ sovi, ki jih niti srednji vek ni poznal. NEVARNOSTI BELGIJSKE KRIZE Dočim se svet v velikem pospešeno razbija na dvoje, pa doživlja mala Bel¬ gija krizo, ki zamore postaviti na kocko edinost te države. Kralj Leopold terja, da mu vlada dovoli povratek v domo¬ vino, ker je večina glasovala zato, toda socialisti s podporo sindikatov groze z dogodki, ki se lahko prevržejo v pra¬ vo državijatisko vojno. Toda še več: tu¬ di valonski nacionalisti (ozemlje Bel¬ gije vzdolž francoske meje) groze, da se bodo odcepili od Belgije, ako se kralj vrne na prestol. Valonska pa je nekaj več kot ena tretjina Belgije. Komuni¬ sti so že stopili na plan in ponudili so¬ cialistom in Valoncem ustanovitev no¬ ve “ljudske fronte”, ki naj s silo pre¬ preči, kar bi hotel storiti kralj ali nje¬ gova vlada. In Belgija je dežela, ki je osrednja obrambna točka evropskega zahoda proti ev. sovjetskemu napadu z vzhoda. EL EJERCITO ARGENTINO HONRO AL GENERAL SAN MARTIN Con motivo de 138 aniversario de la fundacion de los Granaderos de San Martin se realizo el dia 16 de maržo en el cuartel de los Gra¬ naderos de San Martin un magnifico acto con el cual rindio el Ejercito Argentino el homenaje a la memoria del Libertador. En esa oportunidad fue entronizada en ese cuartel la estatua de la Virgen del Carmen de Cuyo, protectora del Ejercito de los Andes. Tomo parte en el acto tambien el Presidente de la Republica Ge¬ neral Juan D. Peron junto con su esposa, ministros y demas dignata- rios militares y civiles. Su entrada fue saludada con la marcha de San Lorenzo, que ejecuto la banda militar. Luego de la misa bendijo el capellan de ese regimiento, coronel Calcagno, las insignias generalicias, imponiendole luego el Primer Ma- gistrado la banda del general a la estatua de la Virgen de Cuyo y co- locandole la Senora de Peron en las manos el baston de mando. Mien- iras tanto entono el coro el Aleluya de Haendel. Siguio luego la alocucion del capellan Monsenor Calcagno, desta- cando especialmente la devocion filial del Libertador hacia la Virgen de Cuyo, a la cual acudia pidiendo gracias para si y su ejercito. La Virgen de Cuyo vigilo sobre el ejercito de San Martin y sobre el. Con su ayuda fue obtenida la liberacion de la America del Sud. Destaco el orador sagrado tambien los meritos de las mujeres ar- gentinas en aquella lucha libertadora. Aquella mišma mision continua ahora, en los tiempos de paz, la esposa del Presidente de la Republica al sacrificarse por las obras sociales. A ella dirige finalmente el pedido para que acepte el honor de madrina de todos los granaderos que pro- ximamente han de cumplir su servicio y rendirse luego a sus hogares. Terminado el acto religioso-militar el Presidente con su comitiva se dirigio al salon, donde fue servido el vino de honor. A.lli recibid el ge¬ neral Peron los saludos de los oficiales que homenajearon tambien en- iusiastamente a la senora de Peron. ARGENTINSKA VOJSKA SLAVI GENERALA SAN MARTINA Ob 138. obletnici ustanovitve San Martinovih grenadirjev je bila 16. marca v vojašnici Regimenta San Martinovih grenadirjev v Capita- lu veličastna proslava, s katero je argentinska vojska počastila spomin Osvoboditelja. Ob tej priliki so postavili tudi v tej vojašnici kip Cuyanske Karmel- ske Matere božje, zaščitnice San Martinove Andske vojske. Slavnosti se je udeležil tudi predsednik republike GENERAL JUAN D. PERON z gospo soprogo in ministri ter ostalimi vojaškimi in civilnimi dostojanstveniki. Njegov prihod je vojaška godba pozdravila s korač¬ nico San Lorenzo. Po službi božji je vojaški duhovnik tega regimenta polkovnik Calcagno blagoslovil generalske insignije, katere je nato predsednik republike general Peron pripel Cuyanski Karmelski Materi božji, njegova soproga gospa Eva Peron je pa postavila Mariji v roke generalsko poveljniško palico. Med tem je močan pevski zbor prepeval mogočni Haendlov "Aleluja". Vojaški kurat polkovnik Calcagno je nato imel na vse lep nagovor. V njem je posebno povdarjal sinovsko vdanost Osvoboditelja Mariji. K njej se je vedno zatekal in jo prosil pomoči zase in svojo vojsko. Marija je bdela nad njim in njegovo Andsko armado, s katero je priboril svo¬ bodo južnoameriškim državam. Omenjal je tudi vlogo argentinskih žena v tedanjih osvobodilnih vojnah. In njihovo vlogo sedaj v miru nadaljuje soproga gospoda pred¬ sednika republike, ki se vsa žrtvuje za socialno delo. Naproša jo, naj prevzame botrstvo za vse grenadirje, ki bodo v kratkem doslužili svoj vojaški rok in se podali na svoje domove. Po končani cerkveno-vojaški slavnosti se je predsednik republike GENERAL PERON z vsem svojim spremstvom podal v slavnostno dvora¬ no, kjer so vsem gostom priredili prigrizek. Tu se je gospod predsednik pozdravljal s častniki in vojaki tega regimenta. Vsi so tako njega, kakor njegovo soprogo navdušeno pozdravljali. Ninisfier Cereifo predsednik zasedanja Medamerlšfrega gespodarsko-socialnega sveta V Washingtonu se je pričela izredna konferenca Medameriškega gospodar¬ skega in socialnega sveta, ki ji predse¬ duje predsednik argentinske deleg. dr. Cereijo, arg. zakladni minister in pred¬ sednik narodnega gospodarskega sveta. Konferenco je začel stalni predsednik sveta panamski delegat Heurtematte, ki je poudaril, da “se morajo ameriški državniki zavedati možnosti, da bo¬ sta nekega dne ameriški in avstralski kontinent morda edini demokratski trd¬ njavi sveta” in je zato pozval k iskrene¬ mu gospodarskemu in političnemu so¬ delovanju vseh ameriških držav. Pred¬ sednik sedanjega zasedanja dr. Cereijo pa je v otvoritvenem govoru zahteval čim večjo izmenjavo gospodarskih do¬ brin med amer. državami in prikazal možnosti “gospodarskega obilja”, ki naj bi zavladalo v obeh Amerikah. Komunistični izgredi v Franciji, Italiji in Belgiji Medtem ko je francoska zbornica sprejela dogovor z USA o pošiljanju o- rožja (v višini 454 mil. dolarjev), se še vedno vrste štrajki po glavnih franc, mestih, zlasti v Parizu in pristaniščih; delno zlomitev štrajka predstavlja edi¬ nole vrnitev delavcev Renault avtomo¬ bilskih tovarn na delo. Še večjo aktiv¬ nost v štrajkanju, spopadih s policijo in krajevnimi oblastmi je opazovati v Ita¬ liji. kjer je v skoraj vseh večjih mestih na severu prišl-o do izgredov. Najostrej¬ ši spopad je bil v Terni ju, industrij¬ skem centru sev. od Rima. Med štrajkom, ki jih vse vodi Ko- minform po svojih agentih, se pridru¬ žujejo še od socialistov organizirani štrajki v Belgiji proti vrnitvi kralja. Ta je dokončno odločitev o povratku pre¬ pustil glasovanju parlamenta; medtem je vlada odstopila in po nekaterih ve¬ steh je pričakovati sestavo strogo kra¬ lju naklonjene vlade; poostritev na- sprotstev med socialisti in katoličani bi vodila tudi v spor med Flamci in Va¬ lenci, ki so že izjavili, da bi v primeru vrnitve kralja pričeli z ustanovitvijo samostojne države Valonije. ★ IRO bo v teku prihodnjega leta iz¬ selila še 580.000 beguncev. Trenutno ima v oskrbi 300.000 DP; od julija 1947 de danes je IRO 70.000 repatriirala, 700.000 pa preselila. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. m. 1950 - Ano del Libertador General San Martin GLEJMO NAPREJ! IZ TEDNA V TEDEN Ko je Lotova družina bežala pred u- ničenjem, ki je zadelo Sodomo in Go¬ moro, se je Lotova žena ozrla in oka- menela. Za njo ni bilo več rešitve. li¬ stala je kot kip na poti. Mi vsi smo bili poleti 1945 ostanki razbite vojske. Za nami je ostalo uni¬ čenje, plameneč dom, razbita in raz¬ tresena družina in žalost smrti. Razu¬ mljivo je, da je naš pogled bežal nazaj. Mi smo še vedno hoteli živeti v svetu in okolju, ki ga ni bilo več, ki je bil že razrušen in ga je v tistem času nasi¬ lje, ki je doma zavladalo, rušilo do zadnjih ostankov. V nesreči in po porazu je lahko iska¬ ti vzroke, še laže krivce. Pravi dokazi niso niti potrebni. Nezadovoljnost nad doživetim jih lahko nadomesti. Vsakdo, tako poedinec, kakor tudi narod, v ta¬ kih trenutkih začne iskati vzroke in krivce. To je prehodna doba, ki jo nuj¬ nost življenja hitro preraste. Da se po¬ novno vzdigne, da zaživi in napreduje, mora človek v nesreči začeti verovati in upati in delati. Isto je z narodi. Poleti 1945 bi verjetno kamenjali kot krivega preroka tistega, ki bi nam pri¬ povedoval, da čez pet let ne bomo do¬ ma, ampak daleč preko morja v tujih deželah. Bil bi kriv prerok, zaničevan in kamenjan, plačani agent zla. pred katerim smo se morali umakniti Danes po petih letih smo še vedno zdoma, raztreseni po vsem svetu, v no¬ vih prekomorskih deželah. V nas pa se je izvršila ogromna izprememba. Ni¬ smo več ostanki razbite vojske. Vsak poedinec od nas in mi vsi skupaj kot celota smo trdno odločena skupina, ki se ne pusti pogaziti, katere življenje ne more streti, ki hoče delati, uspeti in živeti. Skoro vsakdo od nas je moral zagrabiti za delo, ki ga ni bil navajen, živeti v okolju, ki ni bilo njegovo. Bi¬ lo je in je še težko. Kljub temu pa so naši ljudje uspeli, napredovali. Mnogi njih imajo že svoja zemljišča, nekateri so si že zgradili skromne domove, u- stvarjajo si nove družine. Živimo, ima¬ mo vero in upanje v bodočnost. V tvarnem svetu, v težkem dnevnem boju za vsakdanji kruh smo uspeli, ker smo nehali gledati nazaj in smo pogle¬ dali v bodočnosti. Inteligent ni več gle¬ dal na to, kaj je bil, ampak je zagra¬ bil za prvo delo. Videli smo mojstre obrtnike, ki so začeli kot peoni ali po¬ močniki. Videli smo kmete, ki so šli v tovarne. Za vsako delo, ki je bilo na razpolago, je naš človek zagrabil in je tudi povsod uspel. Močna je življenjska sila v nas. V našem političnem življenju in mi¬ šljenju pa še ni v celoti izvršen ta pre¬ obrat. Premnogi še preveč gledajo na¬ zaj. Nekateri gledajo samo nazaj. Za njih je nevarnost, da bodo postali Lo- tove žene in ostali kipi na potu. Da¬ leč od vsake misli, ki bi komur koli hoteli braniti razmotrivanje in preisko¬ vanje naše neposredne preteklosti, se vendar moramo zavedati, da je to po¬ stalo danes že delo političnega zgodo¬ vinarja. To pa terja vso ustaljenost in potrebno nepristranost, temeljito pred¬ hodno delo, svobodno oceno ugotovlje¬ nih dejstev, na podlagi česar šele mo¬ remo izvesti zaključke. Vsako drugo mrzlično iskanje dejstev, ki naj opra¬ vičijo in potrdijo že vnaprej postavlje¬ ne zaključke, posebno če še to služi ne¬ posredni politični kampanji, da se ene¬ ga vzdigne ali drugega zruši, je znak znanstveno nesolidnega dela, ki ne bo moglo obstati. Če to ni znanstveno delo in je opravičilo za uporabo naše nepo¬ sredne preteklosti politična smotrnost, potem storimo prav, če to brskanje po preteklosti, ki se izrodi ponavadi samo v iskanju tuje krivde in tujega zla, za¬ vrnemo, ker moramo biti na jasnem, da tudi v politiki samo resnica, skrbno in nepristransko dognana, more posta¬ viti temelje boljši bodočnosti. Obrniti svoj pogled v bodočnost je v teh živih in razburkanih časih težko. Kam naj se usmerimo, katero pot naj si izberemo? V osnovnih črtah si je vsakdo izbral in odločil politično svojo pot v trenut¬ ku, ko je zapuščal svoj dom. Odšli smo z doma in se do sedaj nismo vrnili do¬ mov predvsem zato, ker hočemo, da ima vsakdo pravico na svobodno versko, politično in gospodarsko življenje. Mi smo hote ali nehote postali v našem narodu borci za pravico človeka na svobodo in človeško dostojanstvo. V delu in borbi za našo gospodarsko neodvisnost tukaj podpiramo borbo za ponovno svobodo doma. Tujina nam je dala svobodo verske¬ ga, političnega in gospodarskega živ¬ ljenja. Doma se bo treba ponovno bo- V “volilni” borbi KP kandidatov FLRJ sta pretekli teden imela glavne govore Kardelj v Črnomlju in Pijade v Beogradu; oba sta napadla birokrati¬ zem ZSSR v njenem postopku napada¬ nja FLRJ in vmešavanja v njene no¬ tranje zadeve; Kardelj je izjavil, da bo FLRJ ostala zvesta svoji dosedanji po¬ litiki in se ne bo priključila nobenemu napadalnemu bloku; oba govornika sta izrecno poudarila, da se FLRJ ne bo od¬ povedala komunističnim načelom. Kar¬ delj je govor zaključil v upanju, da je možno svetovni mir ohraniti. Pijade je polemiziral s sovjeti ter se postavil na njih stališče, češ da komu¬ nizem in kapitalizem moreta na svetu mirno drug poleg drugega živeti; “naj nas torej smatrajo za kapitaliste oni v ZSSR, pa bomo živeli v miru”, je dejal Pijade, ki je hkrati tudi razodel, zakaj so sovjeti tako besni na FLRJ. Leta 1944. se je namreč Churchill potegoval za to, da bi bila Jugoslavija razdeljena v dve interesni sferi; ko pa so Angleži uvideli, da zanje ni posebno ugodnih tal v Jugoslaviji — tako pravi Pijade — so to misel razdelitve opustili. Brž pa so se znašli Sovjeti in si obetali 100% uspeh nad celotnim ozemljem. Pa tudi ti so se v svojem upanju zmo¬ tili. Zato taka jeza, meni Pijade. — Le zakaj so potem jugoslov. komunisti ta¬ ko suženjsko klečeplazili ored mosko- viti do zadnjega časa in jim peli navdu¬ šene hvalnice? Ali jim tedaj vse to ni bilo znano? USA veleposlanik Allen je nenadno odpotoval iz Beograda v Atene; neka¬ teri menijo, da je on najprikladnejša osebnost za dosego vzpostavitve vzdrž¬ ljivih odnošajev med FLRJ in Grčijo; ker je že FLRJ obdana od samih so¬ vražnih držav (menjeni so ZSSR sate¬ liti), zato naj bi se vsaj z Grčijo pobo¬ tala. Bolgarska KP vlada je obtožila Tita, Rankoviča in še vrsto drugih jug. KPjevcev, da so bili soudeleženi v pri¬ pravah za masovni atentat na predsed¬ nike bolgarske KP in delegate ZSSR, med njimi Vorošilova v septembru 1949. Med 26 obtoženci je 6 jug. po¬ danikov. Po nekaterih vesteh iz Vatikana na¬ merava Sv. Oče v bližnji prihodnjosti imenovati poseben triumvirat Kardina¬ lov za vodstvo zun. političnih poslov Vatikana; ti trije naj bi tudi tvorili tkzv. predsedstvo vatikanske vlade; vo¬ dili naj bi tudi celotno upravo vat. države ter koordinirali delovanje po¬ sameznih kurij. — Nova imenovanja kardinalov pričakujejo v maju letos, do¬ končno izpopolnitev pa v decembru; število kardinalov naj bi tedaj bilo po¬ večano na 100, večinoma neitalijanov. ★ Angleški voj. proračun dosega 780 milijonov funtov šterlingov. Kominform naj bi imel te dni zaseda¬ nje v Vzhodnem Berlinu. — Čehi so iz¬ gnali zadnjega zastopnika Sv. Stolice iz Prage, pripravljajo izgon 80.000 Sudet¬ skih Nemcev in nameravajo iztopiti iz Svetovne banke, kar so že storili Polja¬ ki; ti so tudi objavili odredbo, po kateri preide vse premoženje Cerkve v last države brez vsake odškodnine. Izgon Nemcev iz svojega ozemlja pa Poljaki- kpmunisti, opravičujejo tako, da hočejo s tem ukrepom združiti na ozemlju Za- bdone Nemčije med vojno in po vojni raztepene družine. ■k Po dolgi borbi je Finska prvič delno podlegla sovjetskim zahtevam ter po¬ stavila vlado, v katero so vstopili ko¬ munisti in same manjšinske stranke. ★ Čankajšek je pričel s “komandosi” iz- krcevalne akcije v osrednje ozemlje Ki¬ tajske; s temi bi rad povzročil nemire v kom. zaledju, hkrati pa dosegel po¬ noven dvig borbene morale. K tej pod¬ žiga kit, nacionaliste še obupno stanje v kom. zasedeni Kitajski, kjer je poleg suše, lakote in bolezni prišlo do resnih nasprotstev mer vladajočimi in zatira¬ nimi. ★ Ameriški potujoči poslanik Jessup se je zagovarjal pred senatnim odborom za ugotavljanje protiameriške delavno¬ sti in izjavil, da so Mc-Carthy-jeve ob¬ tožbe, da bi bil on komunist, popolno¬ ma neutemeljene. Preiskava o njegovi lojalnosti se bo vodila naprej. McCarthy pa je medtem obtožil tudi univ. profesorja Schumana simpatizira¬ nja s komunizmom, prav tako pa se ši¬ rijo vesti o skorajšnjem zaslišanju A- chesona, čeprav je Truman odločno pou¬ daril, da mu popolnoma zaupa, in da je dosedaj vodil “občudovanja vredno zu¬ nanjo politiko”. Zaradi obiska predsednika ameriške¬ ga vrhovnega sodišča Vinsona pri pred¬ sedniku Trumanu so se razširile vesti o skorajšnjemu odstopu Achesona in o i- menovanju Vinsona za ameriškega zun. ministra. Truman je te vesti zanikal in izjavil, da je Vinsonov obisk popolnoma zasebnega značaja. Vinsona je Truman nameraval lansko jesen poslati v poseb¬ ni misiji v Moskvo, kjer naj bi Stalina pripravil do tega, da bi ZSSR preneha- j la z živčno vojno. Trumanov poskus ni ' uspel zaradi nasprotnega stališča osta¬ lih članov ameriške vlade in zaradi pri¬ tiska javnega mnenja. ★ V Rimu se je v sredo pričela konfe¬ renca ameriških diplomatov v evropskih državah. Na konferenci bodo proučili evropski položaj z ozirom na komuni¬ stično nevarnost. Podobne konference so imeli amer. diplomati v amer. državah v Rio de Janeiro, za Bližnji vzhod v Kairu in za dalnji vzhod v Bangkoku. Amer. zbornica in senat sta zmanj¬ šala z glasovanjem kredit za Maršalov plan za proračunsko leto 1951 od 2.950 na 1.950 milijonov dolarjev. ★ Sovjetski vohun Gubičev je odpotoval s peljsko ladjo “Batory” v ZSSR. Ame¬ riško sodišče ga je oprostilo zaporne ka¬ zni pod pogojem, da “takoj zapusti USA in da se nikdar več ne vrne”. ZSSR ga je pa medtem prav gotovo že nadome¬ stila z drugim. ★ Ameriška vlada po izjavi svojega delegata pri IRO, Warrena, po w 31. mar¬ cu 1951 ne bo več odobrila novih kredi¬ tov za vzdrževanje te organizacije. ★ Šef ameriškega glavnega štaba Brad- ley je izjavil, da se bo nova vojna pri¬ čela v dveh ali treh letih”. ★ Šef ameriškega časnikarskega trusta polkovnik McCormick je imel v Kairu časnikarsko konferenco, na kateri je odgovoril odkrito na vsa stavljena vpra¬ šanja. Izjavil je med drugim: “Prejš¬ njo vojno sta pričela Hitler in Mussoli¬ ni, prihodnjo pa lahko začneta Stalin in Truman.— Amerikanci bi lahko pritis¬ nili k tlom ZSSR tako, kakor so Ja¬ ponsko.— O Organizaciji Združenih na¬ rodov ne morem reči ničesar.— Marša¬ lov plan je korupcijski načrt.— Noben državnik nikdar ne drži besede”.— ★ Predsednik Truman je na neko vpra¬ šanje odgovoril, da on ne bo nikdar, do¬ kler bo predsednik, odšel v Moskvo na razgovor s Stalinom, pač pa naj Sta¬ lin pride v Washington, če se hoče raz- govarjati z njim. ★ Ameriški senat je po dveh letih od odobritve v ameriški poslanski zborni¬ ci odobril zakonski predlog o popisu ameriških komunističnih organizacij in njihovih članov. Po tem zakonu se bodo morale prijaviti vse komunistične in filokomunistične organizacije in njihovi člani ter bo komunistom onemogočen vstop v javne službe, prav tako pa tu¬ di ne bodo imeli pravice do potnega lis¬ ta. Vsa komunistična propaganda bo morala biti odslej vnaprej prijavljena. ★ Ameriški zn. minister Acheson je izjavil, da “bi bil morda potreben se¬ stanek med Francom ter britanskim in ameriškim ministrom’’. ★ Enako kot Judje pred nedavnim so sedaj Arabci zagnali vik in krik. češ da se Judje pripravljalo na vojno, ti pa trdijo, da Angleži pošiljajo iz Ame¬ rike jim poslano orožje za obrambo Evrope — Arabcem. ★ V Vietnamu, kjer imajo Francozi za¬ sedami v glavnem samo mesta, uporni¬ ki pa notranjost dežele, je prišlo do prvih poizkusov ureditve odnošajev med vodjem revolucije komunistom Ho Čiminhom ter cesarjem Bao Daijem. Zahodni zavezniki so po svojih prav¬ nih strokovnjakih pričeli z delom za sestavo statuta o prekinitvi vojnega stanja z Nemčijo. Potrebo čim prejšnje vključitev Zah. Nemčije v zah. tabor sta zlasti poudarila Churchill v parla¬ mentu ter de Gaulle v izjavi novina¬ rjem; njune besede so v Nemčiji toplo pozdravili; korak dalje je šel dr. Ade¬ nauer, ki je predlagal takojšnjo skle¬ nitev francosko - nemške obrambne zveze pred ev. napadom ZSSR. ★ “Mrzla vojna” prinaša poleg nape¬ njanja živcev zahodnjakov še finančno korist Sovjetom; tako so strokovnjaki izračunali, da Sovjeti odpeljajo iz Nem¬ čije na račun “tekočih reparacij” ma¬ teriala v vrednosti 500 milijonov dola¬ rjev letno, medtem ko Amerikanci po¬ šljejo raznega blaga v Nemčijo v vred¬ nosti 700 mil. dolarjev; poleg “tekočih reparacij” — izdelkov tovarn ima ZSSR dohodke še kot lastnica 30% vseh tovarn Vzhodne Nemčije. USA ŽRI MIR, TODA NE ZA VSAKO CENO riti, da se ta svoboda, pravica in spo¬ štovanje dostojanstva človeka vzpo¬ stavi in vzdrži. Potrebno bo vztrajno delo še dolgo dobo potem, ko bo do¬ movina osvobojena. Vsakdo od nas bo takrat potreboval mnogo notranje mo¬ či in mnogo vere, da bo v težavah pre¬ vrata doma ustvarjal, vzdrževal in bra¬ nil družabni red, ki bo zgrajen na pra¬ vici. V tem naporu bomo laže uspeli, če bomo gospodarsko močni. Zato je delo na gospodarskem podvigu v tujini, ta¬ ko poedinca kot celote, direktno poli¬ tično delo. —šek. Ameriški zun. minister Dean Ache¬ son je imel v San Franciscu govor, v katerem je prikazal ameriško stališče do ZSSR in kom. Kitajske. Poudaril je, da je Kitajska postala s komunistično zasedbo sovjetska kolonija ter da je ZSSR ne bo mogla industrijalizirati ker njej sami primanjkuje industrije. Opozoril je na možnost nadaljnjega ki¬ tajskega prodora v druge azijske drža¬ ve, vendar pa USA v takem slučaju ne bi mirno stala ob strani in gledala, ka¬ ko komunizem požira eno državo za> drugo. USA bi smatrala tak korak kot kršitev listine ZN ter bi morala na¬ stopiti. Po njegovem mnenju za reši¬ tev Azije še ni prepozno. V drugem govoru, ki ga je imel na¬ slednjega dne v Berkeleyu v Kalifor¬ niji, pa je Acheson postavil sedem točk, na podlagi katerih naj bi se končala živčna vojna med ZSSR in USA. Toč¬ ke, v katerih USA in ZSSR ne moreta priti do sporazuma, so: 1. mirovne po¬ godbe 7 . Avstrijo, Nemčijo in Japon¬ sko; 2. prisotnost policijskih in vojaš¬ kih oddelkov v satelitskih državah; 3. sovjetska obstrukcija v ZN; 4. medna¬ rodna kontrola nad atomsko energijo; 5. komunistična taktika za dosego sve¬ tovne revolucije; 6. postopanje z zahod¬ nimi diplomati; 7. nasilnost sovjetske propagande. Točka 1.: ZSSR že pet let ovira skle¬ nitev in podpis mirovnih pogodb z Av¬ strijo, Nemčijo in Japonsko. USA se ne namerava obdati s sateliti in zato ne more dopustiti, da bi ZSSR iz Avstrije, Nemčije in Japonske ustvarila svoje sa¬ telite. Točka 2.: ZSSR mora umakniti svo¬ je policijske in vojaške čete iz satelit¬ skih držav in prenehati z uporabo sile in groženj, da se v teh državah vzdržu¬ jejo na oblasti osebe in režimi, ki nima¬ jo zaupanja svojih državljanov, ker se ti niso mogli izjaviti na svobodnih vo¬ litvah. “To pomeni z drugimi besedami”, je nadaljeval Acheson, “da ZSSR mora spoštovati in izpolniti pogodbo z Jalte”. Točka 3.: ZSSR zganja v ZN obstruk¬ cijo od konca vojne, ko je uvidela, da v organizaciji, ki sloni na načelih svobod¬ nega odločanja ne bo mogla za zeleno mizo doseči svojih temnih ciljev. Točka 4.: ZSSR je edina kriva, da še danes ni svet_ rešen grožnje atomske vojne. Točka 5.: USA je do dna spoznala taktiko moskovskih mogotcev, ki upora¬ bljajo komunistične stranke v zahodnih državah kot svojo peto kolono, s katero hočejo zanetiti svetovno revolucijo. Kremlja nič pri tem ne ovira dejstvo, da vzdržuje z zahodnimi državami prija¬ teljske stike. Točka 6.: ZSSR je pogosto kršila mednarodne običaje o postopanju s tu¬ jimi diplomati. Točka 7.: Sovjetski tisk in radio in sploh vsa sovjetska propaganda spre¬ minja svojo taktiko iz dneva v dan ter očitno ne soglaša z izjavami kremelj¬ skih vodij, ki govore o miru. Acheson je tudi poudaril, da si USA želi miru, toda ne miru za vsako ceno. USA je pripravljena mnogo žrtvovati za ohranitev svetovnega miru, ne bo pa i- grala vloge “mednarodnega norca”. ARGENTINA Predsednik general Peron je postal častni član časnikarskega društva v Rio de Janeiro. Diplomo je predsed¬ niku izročila posebna deputacija. Minister za javna dela general Juan Pistarini je izročil soprogi pred¬ sednika republike gospe Mariji Evi Peron ček za 1,127.261.63 pesov za njeno socialno ustanovo. Ta znesek' so zbrali uslužbenci ministrstva za javna dela. Gospa Marija Eva Peron se je iskreno zahvalila za velik so¬ cialni čut, ki ga je s to zbirko poka¬ zalo do potrebnih uslužbenstvo ome¬ njenega resora. Hoyt Sanford Vandenberg, povelj¬ nik severoameriškega letalstva se je mudil tri dni v Argentini. Ves čas bivanja v Argentini je bil gost ar¬ gentinskega letalskega- ministrstva. Dne 17. t. m. je bil s svojim sprem- # stvom sprejet pri predsedniku repu¬ blike generalu Peronu in je imel z njim daljši razgovor. Istega dne se je poklonil spominu Osvoboditelja ter je na njegov grob položil venec v imenu severnoameriškega letalstva, V- letalskem ministrstvu je prav tako istega dne imel daljši razgovor z letalskim ministrom generalom Ce¬ sarjem R. Ojeda. Po končanem raz¬ govoru je letalski minister visokega gosta povabil v slavnostno dvorano letalskega ministrstva ter je ob nav¬ zočnosti višjih častnikov argentin¬ skega letalstva in Vandenbergovega spremstva prečital ukaz, s katerim je predsednik republike general Juan D. Peron imenoval poveljnika sever- • noameriškega letalstva generala Vandenberga za člana glavnega šta¬ ba argentinskega letalstva honoris causa, generala Walsha pa za čast¬ nega argentinskega vojaškega pilo¬ ta. Predsednik republike je podpisal ta ukaz na predlog letalskega in zu¬ nanjega ministra. Obema odlikovan¬ cema je letalski minister izročil tudi diplomi. Tako general Vandenberg, kakor tudi general Walsh sta se is¬ kreno zahvalila za visoki vojaški od¬ likovanji. Na čast visokih gostov je bilo več sprejemov, ki sta jih prire¬ dila letalski minister in ameriško veleposlaništvo. General Vandenberg je iz Buenos Airesa s svojim spremstvom odpoto¬ val v Chile, kjer pa je moral bivanje prekiniti zaradi smrti svojega na¬ mestnika in odleteti v Washington. Telefonska in brzojavna služba v Argentini je že dve leti v državni u- pravi. Ta važna obletnica je bila 18. marca. Vsi telefonski in brzojavni uslužbenci so jo proslavili s polur¬ nim nadurnim delom. Ministrstvo za trgovino in indus¬ trijo je odredilo, da je za merjenje blaga in vseh ostalih stvari dovolje¬ na samo metrska mera. Iz USA je prispela na obisk v Ar¬ gentino nova skupina ameriških far- merjev in tovarnarjev. V Argentini bodo ostali dalj časa ter si bodo o- gledali argentinsko mesno industrijo in estancije v provinci. V Mar del Plata, največjem in naj¬ modernejšem argentinskem morskem kopališču so v zadnjih dnevih divjali silni viharji. V pristanišču in na ko¬ pališču so napravili veliko škodo. Vlada je izdala odredbo, s katero je državno področje razdelila na 6 letalskih garnizij. V Argentini obiskuje letos srednje šole 253.114 dijakov, t. j. 21.092 več, kakor pa lani. Te podatke je objavilo ob začetku šolskega leta prosvetno ministrstvo. Na vseh argentinskih univerzah je pričel reden pouk 15. marca. Oscar Galvez, znani argentinski avt. dirkač je na nedeljskih tekmah v Entre Rios dosegel prvo mesto, Juan M. Fangid pa v Marseille-u tretje. Letala družba FAMA so prejšnji torek vzpostavila letalski osebni pro¬ met med Buenos Airesom in New Yorkom. V Buenos Aires je prispel George F. Kennan, visoka osebnost v ame¬ riškem zun. min. Kennan slovi v USA kot najboljši poznavalec komu¬ nizma in vseh njegovih metod in spa¬ da v četvorico mož v am. zun. min., ki soodlačajo vodstvo ameriške zu¬ nanje politike. Zaradi kompromisar¬ skega stališča, ki ga do Sovjetske zveze zavzema pogosto sed. am. zun. min. Acheson je z njim prišel že po¬ novno v konflikt in bo zaradi tega tudi zapustil svoje mesto v zunanjem ministrstvu. Na svojem sedanjem po¬ tovanju po južnoameriških državah proučuje tudi stanje in metode ko¬ munistov v teh državah. Buenos Aires, 23. HI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. tflctice iz Sbtoetdje^- NA “VOLITVE” POJDEJO... Objavljamo zadnji del kom. kandida¬ tov za nedeljske “volitve” v Sloveniji in ostali Jugoslaviji. Volivni okraj Maribor desni breg: kandidat: Polič Zoran, minister za fi¬ nance LRS, Ljubljana; namestnik: Re¬ bernak Stane, strugar, Maribor. Volivni okraj Maribor-okolica, vzhod- j ni del: kandidat: Simonič Franc, agro- : nom iz Maribora; namestnik: Zorko Edo, mali kmet, Beograd. Volivni okraj Maribor-okolica, zahod¬ ni del: kandidat: dr. Šnuderl Maks, uni¬ verzitetni profesor, Ljubljana; namest¬ nik: Zakrajšek Milan, poljski delavec, Maribor. Volivni okraj Murska Sobota: kandi¬ dat: Kranjec Miško, književnik, Ljub¬ ljana; namestnik: Benko Alojz, poljski delavec, Ižakovci. Volivni okraj Novo mesto: kandidat: Tomšič Vida, predsednica AFŽ, Beograd; namestnik: Šilih Niko, pomočnik mini¬ stra za notranje zadeve LRS, Ljubljana. Volivni okraj Poljčane: kandidat: Sturm Anton, delavec, direktor tovarne ! Impol v Zgornji Bistrici; namestnik: ! Majhen Jožef, ekonom, predsednik plan- j ske komisije pri OLO Poljčane. Volivni okraj Postojna: kandidat: j Benčič Drago, polkovnik JA, Ljubljana; j namestnik: Mele Franc, kmečki delavec, j direktor LIP, Cerknica. Volilni okraj Ptuj levi breg: kandidat: PC veder Dušan, generallajtnant JA, Beograd; namestnik: Kovačič Zlatko, nameščenec, Ptuj. Volivni okraj Ptuj desni breg: kandi¬ dat: dr. Potrč Jože, minister za kulturo in znanost LRS, član polit, biroja CK KPS, Ljubljana; namestnik: Lacko Mi¬ lan, srednji kmet, Nova vas pri Ptuju. Volivni okraj Slovenjgradec: kandi¬ dat: Skerlovnik Ivo, delavec-kamnosek, Slovenjgradec; namestnik: Britovšek Anton, mali kmet.-zadružnik, Slovenj¬ gradec. Volivni okraj Trbovlje: kandidat: Za- gorišek Anton, rudar, Trbovlje-Retje; namestnik: Kovač Viktor, strugar, Lju¬ bljana. Volivni okraj mesto Celje: kandidat: Leskošek Franc, član polit, biroja CK KPJ, minister za težko industrijo FLRJ, Beograd, namestnik: Medved Albin, ru¬ dar, Celje. Volivni okraj Celje-okolica, vzhod: kandidad: Krajgher Sergej, podpredsed¬ nik vlade LRS, Ljubljana; namestnik: Leskovšek Jakob, mali kmet, Lesično. Volivni okraj Celje-okolica, zahod: kandidat Ocvirek Ivan, kmet, predsed¬ nik OLO Celje-okolica, Celje, namest¬ nik: Alauf Avgust, rudar, Rečica pri Laškem. Volivni okraj Črnomelj: kandidat: Jo¬ sip Broz-Tito, maršal Jugoslavije, se- ( kretar CK KPJ, predsednik vlade FLRJ i Beograd; namestnik: Hočevar Franc, polkovnik JA, Beograd. Volivni okraj Šoštanj: kandidat: Štan- te Peter, generalmajor JA, Ljubljana; namestnik: Marolt Jože, sin srednjega kmeta iz Šoštanja. Kakor poprej so komunisti tudi to¬ krat postavili samo svojo listo in je bi¬ lo postavljanje opozicionalnih kandida¬ tov prepovedano. Zato bodo tudi te vo¬ litve” izpadle tako, kakor bo pač hotela kom. stranka, ki bo potem svojo stra¬ hovlado nadaljevala z istim krvavim nasiljem, kakor doslej in polnika ječe in koncentracijska taborišča s svojimi političnimi nasprotniki. Dr. Ciril Potočnik. Dne 22. februarja je umrl v Ljubljani vseuč. prof. teološ¬ ke fakultete dr. Ciril Potočnik. Dolgo let je bil spiritual v ljubljanskem semeniš¬ ču. Ko je to odgovorno mesto prepustil drugim, se je preselil na Selo, kjer je prevzel duhovno oskrbo karmeličank in tamošnje cerkvene soseske, na vseuči¬ lišču pa je predaval bogoslovcem pasto¬ ralno bogoslovje. Rajni je bil izredno blag človek. Veli¬ ko je pisal zlasti o asketičnih vpraša¬ njih. Uredil je več letnikov Bogoljuba. Dolgo časa je že bolehal, nazadnje je podlegel raku. Blag mu spomin! Slaba izdelava blaga. Naši industrij¬ ski in obrtniški izdelki doma so nekdaj sloveli po svoji solidni izdelavi in kako¬ vosti. Komunisti so ubili tudi ta dober glas, ker je vse blago, ki ga spravljajo na trg nesolidno in zelo slabo izdelano. Blago je tako slabo, da je moralo spričo ogorčenja potrošnikov spregovoriti tudi ljub. kom. časopisje samo, ki za slabo kakovost blaga navaja več primerov. Tako med drugim: Mestna ščetkama v Ljb. je dostavila ščetke za obutev in mazalice, od katerih je bila ena četrtina neuporabna. “Industrija obutve v Lju¬ bljani” je dobavila trgovinam otroške čevlje s celo vrsto napak: šivi malomar¬ ni, usnje se hitro premoči, gornji deli obutve ranjeni od strojev, zgornje lice usnja zelo poškodovano. Kombinat Bo¬ rovo je poslal otroške gumijaste škornje brez numeracije, tudi galoše in je bila prodaja na drobno nemogoča. Istemu podjetju so morali vrniti 13 parov gu¬ mijastih škornjev, ker so puščali vodo. Tudi tovarna “Triglav” v Tržiču je do¬ bavila obutev z nemogočimi napakami. Tako sta bila čevlja istega para neena¬ ko dolga, podplati zanič, usnje često po¬ škodovano. “Borovo” se je odlikovalo tu¬ di s sortimentom: od 860 poslanih parov telovadnih copat je bilo 50 parov štev. 3, 20 parov štev. 6 in kar 780 parov Št. 8. Sraice “Zagrebške pletione” so bile prekratke in preozke. Ovratnik je imel na pr. štev. 42, oprsje in rokavi pa so bili ukrojeni za štev. 36 do 38., Mnogo škoduje pošiljkam tudi malomarno paki¬ ranje. Pri eni sami pošiljki skodelic za kavo je bilo 8 odst. vse pošiljke razbi¬ tih, 5 odst. pa odkrušenih itd., itd. In še za to slabo blago se morajo lju¬ dje boriti, da sploh pridejo do kakega kosa. Umrli so: Franc Hlebš v Štepanji vasi, Jožefa Gričar, Milka Trstenjak, roj. Pu- celik v Ljb., Stanko Tomc, biv. glavni arhivar ljb. univerze v Gornji Radgoni, Albina Sem, roj. Rakun v Celju, Matil- da-Felicita Majdič, uršulinka v Škofji Loki, Josip Toplikar, Josip Kregar, tes. mojster v Ljb., Jože Zore v Trbovljah, Anton Gorše v Ljb., Lavra Gabrijelčič- Konie v Rožni dolini, Gustel Bevk, Je¬ rica Pokorn, Marija Drukar, roj. Goetzl v Laškem, Alojzij Virant v Grosupljem, Anton Bernik, Alojzij Beretič, pos. v Šmarjeti pri Novem mestu, Rajko Kor- ban v Ljb., Leopold Kersnič na Hrovači, Rozika Korošec, pošt. urad. v p. v Celju, Marija Perko v Kamnici, Josip Hočevar v Apačah, Marija Šterk, roj. Majerle v Vinici pri Črnomlju, Janez Škofič, me¬ sar v Ljb., Marija Mele (Klančarjeva) v Rakeku, major Vekoslav Robič v Kranj¬ ski gori, Marija Malnar, Dev. Marija v Polju, Hermina Verbančič v Radomerju Jože Dergan, soboslikar v Laškem, Roza Bastar, roj. Paar, Ladislav Jerše, davč¬ ni inšpektor v p. v Ormožu, Anton Jaklič v Radečah, Ivan Turk, žel. vpok. v Ljb. Andrej Selan v Ljb., Anton Fakin v Znojilah, Jože Baraga v Škofljici, Kse¬ nija Marc, roj. Bartol v Ljb., Ferdinand Rehberger, tiskar iz Stražišča pri Kra- , nju, Vencelj Zupanc v Šenčurju, Marija , Kremljak, Amalija Leskovšek v Celju, Vaclav Šram in Katarina Blatnik. “Bilten”, glasilo “Društva duhovnikov TONE IN JAKA “Hujšati si pričel zadnje čase. Kaj bo s Teboj?” — je kregal Jaka Toneta. “Na steblu se boš posušil.” “Kako le ne bi hujšal”, se je izgovar¬ jal Tone. “Kdo pa more jesti v tej vro¬ čini! Samo pil bi in kvečjemu kaj mrz¬ lega pojedel”. “Kaj se boš izgovarjal? že sam vem, kako je s Teboj”, je kar naravnost uda¬ ril Jaka. “Zato hujšaš, ker si prevelik stiskač. Jesti si ne privoščiš kot se kristjanu spodobi. Same salame in kruh otepavaš. Misliš, da boš obogatel s tem, kar si boš pri hrani pritrgal? Figo! Kar boš zdaj pristradal, boš pa pozneje za zdravnika in zdravila zmetal. Člo¬ vek ne živi samo od salam. To je ne¬ varna reč. Pa kaj bi govoril jaz. Stopi samo na Chacarito in poišči grobove Slovencev. In na nagrobnih spomenikih boš bral, kako mladi so legli v grob! pomeni nič. Iz zaporov so sedaj prišli: kanonika Šimenc in dr. Kimovec, pater dr. Teodor Tavčar, dva duhovnika iz O. F.” je prenehalo izhajati. Mesto nje- j marib. škofije in Janko Pišot iz Vrh- 'Nova j polja pri Vipavi. | V Ljubljani je še vedno zaprtih 15 bo¬ goslovcev, ker niso hoteli podpisati iz¬ jave, da izstopijo iz bogoslovja. 12 bo¬ goslovcev so izpustili, ker so podpisali tako izjavo in da bodo delali v korist re¬ ga so sedaj začeli izdajati list pot”. Novoletno “amnestijo” ljudje doma smatrajo samo za volilni manever. Po volitvah pričakujejo ponovnih aretacij. Izpustili so res nekaj ljudi, toda v pri¬ meri s številom vseh pripornikov, to ne Slovenci v Argentini Buenos Aires, 22. marca. Papeževa proslava Slovenci iz Buenos Airesa in okoliš¬ kih mest so se v nedeljo 19. marca zbra¬ li po sv. maši na dvorišču poleg kapele na Belgrano in so skupno proslavili pra¬ znik sv. Jožefa, zaščitnika kat, delav¬ stva, obletnico papeževega kronanja in končno so se spominjali še godu prezv. škofa g. dr. Rožmana. Govornik gosp. France Kremžar je v jedrnatem govoru za praznik sv. Jožefa nanizal lepe misli o socialni skrbi kat. Cerkve za zboljša¬ nje gmotnega položaja delavstva v sve¬ tu. Svetega Očeta je prikazal kot naj¬ večjo avtoriteto, ki v sedanjih razrvanih časih in zmedah varno vodi svojo Cer¬ kev in neustrašeno brani njen nauk pred zablodami komunizma. Naš škof je pa z nami vsemi delil vse trpljenje in ponižanja begunstva. Z njim je vsa slo¬ venska izseljenska skupnost tesno pove¬ zana in mu za godovni dan želi obilo bo¬ žjega blagoslova, ki naj ga spremlja pri njegovem delu za rešitev trpečega na¬ roda. Požar pri sv. Juliji Veliko prireditev novih slovenskih na¬ seljencev v Buenos Airesu je bilo v dvo¬ rani pri sv. Juliji, zadaj za prostori Dru¬ štva Slovencev. Dvorano je novim slov. naseljencem vedno rad odstopal njihov veliki prijatelj g. župnik Roman Figallo. Prejšnjo soboto, t. j. 18. t. m. so do¬ poldne v njej preizkušali za argentinsko mladino nov film. Pri tem je prišlo do kratkega stika na odru, ki je bil v tre¬ nutku ves v plamenih. Požar se je v omejili in zadušili v dveh urah. Škoda znaša 200.000 pesov. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. G. Alojzij in Pavla Boh sta v Hurlinghamu dobila sinčka, ki je pri krstu dobil ime Alojzij Peter. Družino Martina in Fanike Maček v Ciudadeli je pa razveselila hčerkica. — Srečnim staršem naše čestitke. 1 A Skupina Slovencev v Barilochc je ne¬ davno napravila turo na Pico Argenti¬ no. Pogled s Pico Principal na Pico Ar- dvorani širil s tako naglico, da iz nje ni | gentino. Pod vrhom se dobro vidi raz¬ pokaj ledenika, v kateri so turisti obti- bilo mogoče ničesar rešiti. Gasilci z j dvema motornima brizgalnama so požar 1 čali. Poznam nekoga, — Slovenec je kot midva. Tudi on je od kraja živel ob samih salamah in kruhu. Dosti je pri¬ hranil, to je res. Dve hiši ima v Capi- talu in še kinto zunaj. Zdravje je pa zapravil. Ko sem ga oni dan srečal, mi je po¬ tožil: ‘Dosti imam, pa bi vse dal. če bi dobil zdravje nazaj. *Kaj mi pomaga, če si lahko vsega privoščim, kar si srce poželi, ko pa želodec več ne odgovarja. Kar je dobro, tega ne smem, kar diši, mi je prepovedano. Komaj pošteno vgri- znem, že moram v bolnišnico in navadno na operacijo. Tolikokrat so me že ope¬ rirali, da sem rekel zdravniku v bolnici, naj mi želodec narede kar na gumbe, da ne bo treba vselej rabiti noža.’ . .Tone si je te besede vzel tako k srcu, da se je nehote prijel za želodec. “Tudi meni želodec ne prebavlja več tako kot včasih”, je ves zaskrbljen spregovoril. “Še malo nisem mislil, da bi do tega mo¬ glo priti zaradi salam. Ko bi me vzela na hrano kaka slovenska družina! Bilo bi poceni in zdravo! Vse nekaj drugega bi bilo kot pa hoditi v gostilno jest, kjer Ti za drag denar prinesejo buč in koruznih storžev, računajo pa tako, kot bi bila kurja bedra. Pa še postano je vse, da mi obleži v želodcu kot pijanec za zidom.” “Pa bi si vsaj sam kaj skuhal! Kupiš si gorilnik, pa si spečeš mesa in skuhaš krompirja, napraviš solato, ali si pa pri¬ praviš golaž, ali kar že hočeš. Kupiš si malo sadja in popiješ kozarec vina. Ma¬ lo Te bo stalo, pa bo dobro in zdravo. Jaz sem si sam kuhal, ko sem prišel sem. Pravi poklicni kuhar sem bil. Lah¬ ko rečem, da pri hrani nisem nikoli stra¬ dal in tudi pri spanju ne, pa imam da¬ nes vseeno čeden dom, čeprav sem ga pozneje postavil kot drugi, ki so si pri jedi in počitku pritrgovali. Pa sem zdrav in krepak, da bi smreke ruval, če bi v Argentini rastle.” “Saj sem poskusil kuhati”, je tožil Tone. “Pa je bilo vedno kaj narobe. Ali sem prismodil, ali pa je ostalo napol su¬ rovo, ker je naenkrat odpovedal kuhal¬ nik in namesto, da bi gorel, se je kadil kot kamniški vlak. Dostikrat sem na¬ pol kuhano vrgel v smeti in šel kupit salame za večerjo. Za kuhanje se ne bom prepiral s svojo bodočo ženo. Bom kar njej vse prepustil. Tudi pranje mi ne gre od rok. Oni dan je prišel prijatelj, da mi popravi gorilnik. Po končanem delu se je umil. Dal sem mu novo brisačo, da bi se obrisal, on pa je v svoji skrom¬ nosti segel po drugi, ki sem jo zjutraj opral in se še dobro posušila ni.” ‘Se bom kar v to obrisal, ki je že itak uma¬ zana. Zame je že dobra’, je govoril pri¬ jatelj in še malo ni pomislil kakšen po¬ klon mi je naredil.” . .“Ni čudno, da sem jaz za gospodinjske posle tako zabit. Devet sestra imam. Po¬ misli, da je pomenilo priti do kuhalnice in perilnika isto, kot dobiti vozilo na Plaza de Mayo, kadar se ljudje vsujejo iz pisarn in delavnic.” “Res najbolje bo, da se preseliš k nam. Te bom že vtaknil nekam, Urša Ti bo pa kuhala”, je ponudil Jaka. “Rekel bi Ti, da se oženi, pa katera Te bo le ma¬ rala tako suhega in nerodnega!” HUGO WAST 11- IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM PETO POGLAVJE RAHAB Pater Placid je to noč še močno sa¬ njal, ko ga je zbudil zvon brata Pan- fila. Zastonj je za hip obsedel na robu svoje slamnjače, da bi ujel še zadnje sanjske privide. Kakor se oblaki po nevihti nikdar več ne vrnejo takšni, kot so bili, tako tudi pater Placid ni mogel več obnoviti svo¬ jega sna. Nikakor niso bile to preroške sanje, ki jih pošilja Gospod, kajti sicer bi se za vedno vtisnile v spomin. Prekrižal se je znova, umil se v že¬ leznem umivalniku in se po zapušče¬ nem hodniku napotil proti zakristiji. Njegovi sandali so odmevali s starodav¬ nim glasom. Čeprav ni bila prižgana no¬ bena luč, je vendar bilo vse ovito v mleč¬ no jasnost, kajti čez vse se je razlival odsvit sijočega plina, ki je visel nad me¬ stom v obliki umetnega oblaka. V tej uri je brat Panfilo že pripravljal v zakristiji na široki mizi obredna obla¬ čila za prvo sveto mašo, ki naj bi se pričela opolnoči. Na spodmakljivem pesku sveta so se vse naprave in institucije spreminjale ali izginjale, samo Cerkev s svojimi več¬ nimi dogmami in tisočletno liturgijo je ostala nepremakljiva skala v puščavi. Vsak del teh svetih obrednih oblačil, pa naj bo to kasula, bela platnena alba, štola ali manipola, vsa ta sveta oblačila, ki jih je zdaj razgibavala trepetajoča roka brat zakristana, so bila prav takš¬ na, kot so jih svečeniki uporabljali že stoletja in stoletja. In molitve, s kate¬ rimi duhovniki spremljajo vsak gib pri oblačenju teh nadevov, so se ponavljale že po miljonih in miljonih ust od naj¬ starejše starodavnosti. Udarila je ura “sto” v zakristijni sten¬ ski uri in na vseh urah velikega mesta. V soglasju z novo naredbo se je dan delil v sto ur po sto minut; vsaka minu¬ ta je bila torej malo več kakor nekda¬ njih naših osem sekund, ravno pravšen čas za kratko molitvico. Ure pa niso več naznanjale časa z udarci, ker bi jih bilo težavno šteti, temveč jih je po zraku napovedoval radio. Pater Placid, pred katerim je šel za- j span strežnik, je pristopil k oltarju sve- I tega Jožefa. Tudi tu je bilo vse še prav tako, kakor pred tremi stoletji; stojalo za mašne bukve, vrčki za vino in vodo, zvonček in dve liturgični sveči, katerih trepetajoči plamenček se' ni sramoval goreti spričo svetlobe, ki jo je razširjal eter. Verniki so napolnjevali široko ladjo svetišča in mnogo jih je bilo zbranih pred spovednico novoizvoljenega samo¬ stanskega predstojnika patra Simona de Samaria, ki je ponavadi spovedoval od polnoči do dveh, ko je pristopil k sve¬ temu opravilu. Majhna družina gregorjanskih meni¬ hov — morda jih ni bilo več kakor pol ducata! — je bila ponosna nanj in je trdno upala, da bo njegov sloves pri¬ peljal v red še kaj novincev, ki jih je red nujno potreboval, sicer mu je usoje¬ na gotova smrt. Oče Placid je bil vesel, ko je videl toli¬ ko vernikov pred spovednico patra Si¬ mona. Zavedel se je, da je spovedova¬ nje za duhovnika najtežavnejše opravilo, pa tudi najbolj potrebno, da se sol zem¬ lje ohrani pristna in zdrava. Opazil pa je neko novost, ki ga je večkrat raztresla med sveto mašo; to namreč, da je med vrsto spovedancev stala tudi Ivana Tabor, tista mladenka, katero je oče Simon de Samaria že sko¬ raj napol spreobrnil k naši veri. Tokrat je prvič pristopila k spoved¬ nici, kajti vse doslej se je razgovarjala s patrom Simonom samo v obči govoril¬ nici, kar je tudi prav, kajti ni bila še katoličanka. Je mar že tako napredovala ta pri- pravljanka — katehumenka, da sme pri¬ stopiti k najbolj težki preizkušnji, k sveti spovedi ? Malo je vedel o njej oče Placid. Prav tako malo tudi njegova intimna prija¬ telja Ernest Padilla in Angel Greco, ki sta ga dnevno obiskavala v njegovi ce¬ lici. Oba sta bila še starejša kakor on, poznala sta “ves svet”, bi lahko rekli; ničesar pa nista vedela o tej ženski z zvenečim in skrivnostnim imenom, ki je kupila od vlade starodavno posest jezui¬ tov v Martinezu pri Buenos Airesu. Nekega dne se je v tej zgradbi, ki je nekoč služila Kristusovemu češčenju, vršila velika posvetna veselica, po kate¬ ri sta postali znani svetu Ivanina lepota in njeno bogastvo. Oblačila se je kakor indijanska prin¬ cesa: z belo tenčico na rahlo maziljenih črnih laseh; z zlatimi sandali in z rdečo prevezo čez lepo čelo. Ali je bila to sa¬ mo preprost okras? Ali pa je morda zakrivala kakšno okvaro in prasko? Skrivnost! Ni bilo jezika na svetu, ki bi ga ona dovršeno ne govorila. Njen nastop je vsakega potegnil za seboj z neko čudo¬ vito privlačnostjo. Indijka ? Evropejka ? Amerikanka ? Nihče ni vedel o tem nič določnega. Ona je sicer pravila, da je Čilenka, toda tisti, ki poznajo čilenske navade, tega ne ver¬ jamejo; ni se ravnala po njih. čeprav je bil njen tip kavkaški, je vendar nosila v očeh nekaj, kar jo je približevalo ru¬ menemu plemenu: poteze, ki so še bolj sladkale sijaj njenega obraza. Ni še bila krščena. Oče Simon ni nik¬ dar govoril o njej, kar je zelo vznemir¬ jalo patra Placida; nekoč ga je opom¬ nil z dvema citatoma iz svetega Pisma, katerih eden je razveselil vedno oblačno obličje patra Simona, drugi pa ga je vid¬ no vznejevoljil. In je bil prvi citat oni odgovor Gos¬ podov, ki ga je dal farizejem, ko so mu očitali občevanje z grešniki: “če ima gospodar sto ovac in izgubi le eno iz¬ med njih: ali jih ne bo pustil devet in devetdeset, da gre lahko v goro iskat izgubljenko ?” V tistem hipu, ko je oče Placid rekel te besede Jezusa, Sina Marijinega, so mu prišle na misel tudi besede drugega Jezusa, onega sinu Sirahovega, ki so ohranjene v verzu starega Pisma: “Vsa¬ ka hudobija je majhna v primeri s hu¬ dobijo ženske!” Ali je bilo to morda opozorilo, da naj ne zaupa prelepi Ivani Tabor ? Nekaj malo pred polnočjo, ko je oče Placid šel k svoji maši, je nad cerkvijo zaplaval majhen srebrno bleščeči se av- toavion; ker ni mogel pristati na pre¬ napolnjenem bližnjem Stalinovem trgu, Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. III. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI KANADA Guelph, 1. marca. Kulturna prireditva Naš pevski zbor kar napreduje. V kratkem je dvakrat nastopil. Koncert v nedeljo 12. februarja, je imel že velik spored. Mešani zbor je zapel: Lehar- nerjevo Naša pesem, Alježevo Ujetega ptiča tožba, Rudeča roža in ljubezen in Na nebu zvezde sevajo. Moški zbor se je postavil s štirimi pesmimi: Slovo, dr. Schwabovo Večer na morju, Aljaževo Zakipi duša, P. Jerebovo Kresno nočjo. Ženski zbor je imel 3 pesmi: Dr. Ipavče¬ vo O mraku, Hladnikovo Na zeleni gori, Se davno mrači. Slišali smo peti še žen¬ ski oktet: D. Jenkovo Tiha luna, V. Vo¬ dopivčevo Stara mati in moški oktet: Sattnerjevo Na planine, V. Vogričevo Lahko noč. Za uspeh se mora zbor za¬ hvaliti pevovodji Nacetu Križmanu, ki je žrtvoval toliko svojega časa, da ga je izuril. Zadnjo nedeljo v februarju so peli akademiki na radijski postaji v Toron¬ tu. Imeli so precej močan zbor in tudi dve solo točki. Na koncert jih je pri¬ pravil Mirko Rener, kaplan iz Buffala, USA. Dramski odsek Društva Najsvetejše¬ ga imena Jezusovega je pa 25. februar¬ ja vprizoril dramo “Župnik iz cvetočega i vinograda”. Režijo je imel Stane Brun- j šek. Naša cerkev Na svojo cerkev resno mislimo. Pev¬ ski zbor Društva Najsvetejšega imena Jezusovega je dal ves dobiček zadnjega koncerta za gradnjo cerkve. Gradili jo bomo vsi kat. Slovenci v Kanadi. Že se¬ stavljamo pripravljalni odbor, ki bo ta¬ koj začel z delom. Bolniki Viktor Dolšek je že dalj časa v bolniš¬ nici v Guelphu. Sedaj je moral že tret¬ jič prenehati z delom zaradi obolele no- P O SVETU ge. To pot je bil na operaciji. Vsi mu želimo, da bi čimprej ozdravel. Poroki Stane Korošec iz Kompolja se je poro¬ čil v Vido Mate iz Goriče vasi pri Rib¬ nici. Slana Janez iz Brezovice pa je vzel za ženo Marijo škrl iz Ježice. Iskre¬ no čestitamo! Rojstvo Franc in Truda Vlahovič sta dobila hčerkico. Naše čestitke! AVSTRIJA Dne 12. I. so odšli iz Spittala v USA: Albina, Milena, Peter in Breda Osenar, Ivanka Pograje, Marija in Rudolf Ko¬ larič, Leopoldina st., Leopoldina ml., Ivan in Dušan žitnik, Stanislav, Fran¬ čiška in Marko Resnik, Anton Košir, Franc Kolarič, Jože in Pavlina Stare, Otmar in Ana Tašner, Štefka Kranjc, Vinko Vrhovnik in Ivan Peršin. Dne 19. I. so se podali pravtako na pot v USA: Peter, Marija, Janez, Pe¬ ter, Martina, Helena, Miha, Marija in Anton Gerkman, Jože st. in Jože ml. Križman, Julka in Silva Meglič, Janez, Neža, Janko, Nežka, Franc in Marija Kraljič, Janez Povše, Franc, Pavla, Emil in Pavlina Pustotnik, Alojzij, Ana in Milena Petrič. Z zadnjim transportom dne 1. febru¬ arja pa so odpotovali v USA: Franc, Marija in Franc Bučar, Andrej, Anton in Ivanka Čamernik ter Ciril in Silva Vehovec. Iščemo zanesljivo starejšo gospodinj¬ sko pomočnico s priporočili za manj¬ še gospodinjstvo dveh poklicno zapo¬ slenih oseb, ki sta ves' dan odsotni. Na razpolago ima lastno lepo sobo in mesečno plačo $ 200.— Ponudbe na COLIS S U I S S E 25 de Mao 189 Capital T. E. 33-6465 SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES Uradne ure od 9. — 12. ure dopoldne in od 15. — 19. ure popoldne. Ob sobotah od 9. — 12. ure dopoldne. POSEBNI PAKETI ZA EVROPO $ 53,— „ 30.— „ 25,- $ 45.— $ 57,— „ 38.— „ 30.— „ 29,— „ 44,— „ 50,— Imamo veliko izbiro tudi drugih cenenih paketov (n. pr. svinjske masti, suhe slanine, šunke in drugo) Pošiljamo tudi ZDRAVILA in pakete z RABLJENIM blagom U—4 1.500 gr. prekajene šunke 1.000 gr. svinjske masti 1.000 gr. surove kave. U—7 2.250 gr. riža 2.250 gr. sladkorja. U—8 4.500 gr. riža. U—10 9.000 gr. govejih mesnih konzerv 2.000 gr. mesnega izvlečka v škatljicah U—14 0.900 gr. surove kave 1.000 gr. sladkorja 1.000 gr. riža 2.000 gr. govejih konzerv 0.200 gr. cacao-a 0.250 gr. čokolade. U—16 4.000 gr. pralnega mila 500 gr. toaletnega mila. U—18 4.500 gr. bele moke. U—19 4.000 gr. čistega medu. U—21 2.000 gr. surove kave 2.500 gr. sladkorja.'. . U—22 2.000 gr. pražene kave 2.500 gr. sladkorja. se je spustil kar na ploščad cerkvene strehe in pristal na njej kot golob. Iz njega so izstopili dve mladenki in dva mladeniča, vsi oblečeni po najno¬ vejši modi. Potrebno je pripomniti zdaj tudi to: kljub mnogim revolucijam, da bi napra¬ vili konec socialnim razredom, so se lju¬ dje okrog leta 2.000 še vedno delili v razne skupine, tako po svojem okusu, po svojem sovraštvu in navadah. Zlasti po sovraštvu, kateremu so v Marksovem času dali znanstveno ime “razredna bor¬ ba” in je bilo zdaj bolj kot kdaj koli po¬ prej glavna gibalna sila duš. Dva mladeniča — Niquel Krom in Mercurio Lahres —- sta nosila obleko v obliki halje iz rumene svile, podobno ne¬ koliko rimski togi, nekoliko pa afriške¬ mu burnusu. Nasprotno pa sta obe mladenki nosili svilene hlače in sicer po zadnji modi v/ Yokohami, ki je bila v tem pogledu naj¬ bolj elegantno in vodilno mesto na vsem svetu. Rahab Kohen je nosila široke, Foto Ruma pa tesne, oklepajoče se nog. V tem času, ob koncu stoletja, so moški nosili krila, ženske pa hlače. Obe dekleti sta nosili elegantni bluzi iz rdečega usnja, a brez rokavov, zate- gadel je bilo mogoče videti na desni strani malo više od komolca z ognjem vžgano številko 666. Terasa na cerkvi, pripravljena za pri¬ stajanje avionov, je bila vsa razsvetlje¬ na od neke fosforescirajoče zelenkaste rude, svetloba stokrat silnejša od mese¬ čine v polni luni in brez trdote, ki jo ima kruta sončna svetloba. To so dosegli z reflektorji ozonizira- nega plina, ki je metal sij v širokosti 100 do 150 metrov v obliki belega in edinstvenega šotora. Ta plin, elektriziran na daljavo, je povzročal tako čudovito svetlobo, da so jo ljudje imeli mnogo rajši kot sončno. V vetrovnih nočeh je ta svetloba trpe¬ la lahke motnje, beli “šotor” se je od časa do časa prekinjal, tako, da je bilo videti cele kose neba; čeprav je bilo v takih nočeh mogoče videti zvezde, so vendar ljudje le preklinjali take motnje, kajti tedaj so morali stroji, ki proizva¬ jajo tak plin, povečati svojo delavnost, da nadomeste to, kar je pampski veter ali silni severnjak razgnal. Za oči davnih dob bi bil ta sistem v toliko neprijeten, ker se je dogajalo, da prebivalci velikih mest sploh nikdar niso videli lepote bleščečih se zvezd in jih je milijone in milijone umiralo, ne da bi videli kdaj lepoto polne lune. Toda kaj zato? V vseh vekih so bili taki, ki niso nikdar videli sončnega vz¬ hoda, čeprav niso bili slepi, niti niso pre¬ kinili spanja in sanj, da bi se ustavili z mislimi ob zvezdi danici. Resnično: lepota jutranje danice je tolikšna, da jo Gospod spričo grozot Apokalipse primerja z darilom tistim, ki bodo vztrajali v velikosti časa: “Kdor pa bo čuval moje delo do konca, temu bom dal zvezdo Jutranjico!” Dan slovenskih fantov Na praznik sv. Joževa so imeli slo¬ venski fantje svoj dan. Pripravila ga jim je Slov. fantovska zveza v svojih prostorih v Don Boscovem zavodu v Ra- mos Mejia. V tem zavodu se slov. fantje zbirajo vsako soboto in nedeljo popold¬ ne. V nedeljo jih je pa bilo še več, kakor drugekrati. Prireditev je bila posvečena slovenski glasbi. Spored je obsegal več koncertnih točk, ki sta jih dovršeno podala dr. An¬ gel Kalin in prof. Alojzij Gerzinič. Tem točkam je sledila duhovna misel gosp. Stanka Skvarče. Fantom je posebno po¬ lagal na srce vztrajnost in skrb za ohra¬ nitev vere. V prijetno razpoloženje je nato razgibal vse navzoče dvospev fan¬ tov iz Carapachaya (brata Malgaj) ob spremljavi kitare, nakar je imel prof. Gerzinič zanimivo predavanje o sloven¬ ski glasbeni umetnosti. Pevski zbor slo¬ venskih fantov je nato zapel več na¬ rodnih pesmi. Po blagoslovu v cerkvi se je spored nadaljeval. Nastopili so fantje s har¬ moniko, klarinetom in kitaro. Vsi so ta¬ ko preživeli skupno lep nedeljski popol¬ dan. EUROPLATA Od 23. marca dalje smo znatno znižali ceno našim priznanim paketom preko Kopenhagena od dosedanjih $ 90. — na S 83.— Razen tega pošiljamo nove vrste paketov z najprimernejšim blagom iz Evrope in naše Europlata pakete naravnost iz Argentine po ceni od $ 42. — do $ 59. — 12® - I. nadstropje » Buenos Aires CERKVENI GLASNIK SLOVENSKO ROMANJE V LUJAN Letos bo slovensko romanje v Lujan v nedeljo 14. maja. Priprave za to ro¬ manje so v teku. V prihodnjih številkah bomo objavili spored romanja, kako bo¬ mo putovali in druge podrobnosti. Že za to priložnost želimo imeti do- končno urejen in okrašen prostor, kjer visi podoba brezjanske Marije v Lujan- ski cerkvi. Vse tiste, ki bi imeli kako misel ali načrt za ureditev ali okrasitev tega prostora, vljudno vabimo, da take predloge takoj sporoče in pošljejo Du- šnopastirski pisarni na Victor Martinez 50, Capital. Duhovna obnova za vse fante! Na Cvetno soboto dne 1. aprila zvečer bo za fante duhovna obnova z naslednjim sporedom: V soboto 1. aprila ob 6 zve¬ čer bo v don Boskcvem zavodu v Ramos Mejia pridiga in prilika za sv. spoved. Na Cvetno nedeljo zjutraj ob 9 h bo v San Carlosu (kjer je bila birma) sveta maša s skupnim svetim obhajilom. Pol ure pred sv. mašo bo prilika za sveto spoved. Fantje, dokažite svoje katoliško pre¬ pričanje z gotovo udeležbo na velikonoč¬ ni duhovni obnovi, kjer se boste mogli dobro pripraviti, na vredno praznovanje Gospodovega vstajanja! Duhovni vodja SFZ Obvestila Slovenska dekliška zveza priredi v ne¬ deljo, 26. marca, proslavo materinskega dne. Popoldne ob štirih bo najprej cer¬ kvena pobožnost v kapeli na Belgrano, nato pa v gledališki dvorani istotam akademija. Pridite in tako počastite spo¬ min svojih mater! Vse slovenske rojake po svetu pro¬ simo, naj nam pošiljajo svoje liste, če jih izdajajo in morebitne ostale publi¬ kacije. DRUŠTVENI OGLASNIK Člani Društva Slovencev! Ali ste že vplačali posmrtninski prispevek? Če še ne, storite to čimpreje! Izpol¬ nite svojo dolžnost do vdov in sirot! ZAGREBŠKI KROJAŠKI SALON za dame in gospode IVAN M ORIČ Velika izbira vseh vrst blaga. Ga¬ rantirana prvorazredna izdelava. — Obiščite me in se prepričajte! IVAN MORIč San Jose 1121 P.ro Dto A DOBER TEM NEDELJA: Kosilo: goveja juha, me- lancani s sirom (puding), goveja pe¬ čenka s krompirčkom, pesa v solati, si¬ rov zavitek, kompot, črna kava; večer¬ ja: mrzla pečenka obložena s trdokuha- nimi jajci, čaj s pecivom. PONEDELJEK: Kosilo: telečja obara s kruhovimi cmoki, sadje, črna kava; večerja: ocvrti krompirjevi hlebčki, ze¬ lena solata, češpljev kompot. TOREK: Kosilo: juha z vraničnim rižem, ocvrti mesni cmoki, krompirjev pure, solata, palačinke z marmelado; večerja: ledvice v omaki s praženim ri¬ žem, hruškin kompot. SREDA: Kosilo: špinačni narastek, pečeno ovčje stegno, mešana solata, sir, črna kava; večerja: pražene bučke, češ¬ pljevi smoki. ČETRTEK: Kosilo: zelenjavna juha, bržola s sardelami, testeni polžki, so¬ lata, sadna solata; večerja: vampi s parmezanom, banane s čokolado. PETEK: Kosilo: pretlačena krompir¬ jeva juha, krompirjeva jajčna jed (tor- tilla), zeljnata solata; večerja: mlečni riž, kava. SOBOTA: Kosilo: juha, ocvrta jetra, dušeno rdeče zelje, krompir v kosih, kompot; večerja: klobase z gorčico, čaj. Banane s čokolado: olupljene banane oevri v raztopljenem maslu, povaljaj v nastrgani čokoladi, zmešani s sladkor¬ jem in položi na mizo. OB DESETLETNICI SMRTI JOŽETA KASTELICA Mendoza, 19. marca. Slovenska skupina v Mendozi je lepo počastila spomin blagega g. Jožeta Ka¬ stelica, ki se je pred desetimi leti smrt¬ no ponesrečil na Aconcagui. Na spomin¬ sko proslavo je prihitelo nekaj rojakov tudi iz Capitala, med drugimi g. Hlad¬ nik. V nedeljo, 12. marca, je bila za raj¬ nega sv. maša v Mendozi. Udeležilo se je okoli 200 Slovencev. Popoldne je bi¬ la spominska proslava v dvorani. G. Hladnik je najprej orisal lik dragega pokojnika, nato je pa g. dr. Celestin Je¬ lenc s skioptičnimi slikami pokazal le¬ poto slovenskih planin in veličino ar¬ gentinskih gora. V torek, 14. marca, je pohitelo 18 Slo¬ vencev na Kastelčev grob v Puente del Inča. Podpredsednik DS v Mendozi g. \ Pavel Božnar je položil venec na pokoj- nikov grob v imenu slovenske skupine ; v Mendozi, nato je pa g. Stanko Skvarča daroval za rajnega sv. mašo v kapeli. Izredno lep dan je omogočil vsem, da so lahko videli veličastno Aconcaguo od treh strani: Od vzhoda iznad Uspallate, ko je ravno žarela v jutranjem soncu, od | juga, iz doline Los Horcones, odkoder je pogled nanjo najlepši in slednjič od i zahoda, od spomenika Cristo Redentor, ; odkoder se pa vidi samo njen vrh. Vožnja je bila dolga in naporna, ki pa izletnikom ni niti malo zmanjšala nav¬ dušenja in zadovoljstva. Ob desetih zve¬ čer so bili vsi že zopet doma. Skupina Slovencev iz Buenos Airesa je nato še obiskala San Juan in San Luis. V San Juanu so naleteli na precej sta- ronaseljencev, v San Luisu pa so pozdra¬ vili slov. bogoslovce in njihove g. pro¬ fesorje ter slovenske družine, ki so tam¬ kaj našle svoje bivališče in sedaj že kar zadovoljno žive. Poizvedba. Ivan Kroflič, doma iz Lju¬ bljane, ki je prišel v Argentino leta 1949, naj nam sporoči svoj naslov ali pa naj se kar sam javi svojemu prija¬ telju Adolfu Grobelniku, 2. B. O. D., Moorebank-Liverpool, N. S. W. Austra- lia. Radi preselitve v Misiones prodam vogalno stavbišče v Lanusu C 17 — 223 kv. metrov. Naslov je na razpo¬ lago v upravi Svobodne Slovenije. DARILA Živila, tekstilno blago in zdravila pošiljamo v vse države. Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke do 5 kg kakor doslej še nadalje v vse države in sicer z rabljeno obleko, z novo obleko in živili. t* A N E T II if Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires rr C A S A B 0 Y U ,r OLAZABAL 2 3 3 6 (pol kvadre od Cabilda 2300) Tel. 76 - 9160 Opozarjamo, da imamo v zalogi ure OMEGA, ELECTION, MOVADO, UNVER in druge; dalje zanesljive budilke, vse z garancijo, od 28. — pesov naprej. Velika izbira svetinjic, prstanov, obeskov in verižic, 18 krt zlato. Poročni prstani, zlati 18 krt par od 155.— pesov naprej. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO! Trgovina je ob delavnikih odprta do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olaza- bal 2338, dto. 5. Ako pa želite ob dogovorjenem času, nam sporočite to po tel. COLIS SUISSE Živilski paketi za Jugoslavijo Naslovljenec dobi paket od dneva naročitve v štirih tednih iz naših skla¬ dišč na Dunaju in v Trstu. Vsi paketi so zavarovani in jih pri izgubi v celoti nadomestimo. Sladkor, 5 kg . $ 36.—r Riž, 4.5 kg . $ 52.— Kava - sladkor: 2% kg surove kave 2 kg sladkorja . S 92.— Čokolada, 2.3 kg Fondant čokolade . $ 72.— Milo, 5 kg . ,... $ 72.— V teh cenah je vključena poštnina in zavarovalnina Zahtevajte naše popolne sezname in cenike. Pri pismenih naročilih Vas prosimo, da priložite giro postal ali ček, izstavljen na kako banko v Buenos Airesu. COLIS SIJISSE 25 DE MAYO 189 BUENOS AIRES