DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 68
Maribor, sreda, dne 25. avgusta 1937
Leto XII
Sijajna manifestacija socialistične
misli v Celju
Potek konference poverjenikov in sodelavcev ,,Delavske Politike4*
V Celju se je vršil preteklo nedeljo, dne 22. t. m. sestanek poverjenikov in sodelavcev naše »Delavske Politike«, ki je bil tako po svoji udeležbi, kakor tudi po svojem poteku ena najsijajnejših manifestacij socialistične misli in duhovne povezanosti naših vrst. Na sestanku so bili zastopani poverjeniki in sodelavci iz vseh večjih industrijskih krajev Slovenije, pa tudi iz podeželja. — Navzočnost predstavnikov socialistov z juga, ss.: dr. Živka Topaloviča iz Beograda in Pfeiferja ter Kmeta iz Zagreba, je bila liV I ponoven dokaz zato, da obstoje najožji duhovni stiki med socialisti z juga in severa ter res sodružno sodelovanje v vseh skupnih vprašanjih.
V	Celju soi bili zbrani predstavniki socialistično mislečega delavstva, čigar organ je »Delavska Politika«. — Resolucija in predlogi, ki so jih osvojili navzoči soglasno, so izraz hotenja in stremljenja našega delavstva in delovnega ljudstva v mestih in na deželi.
Na sestanku je prekipevala navdušenje za našo skupno stvar in naše skupno delo v bodočnosti, ki bo v takem ozračju sodružne solidarnosti in bojevitosti duha gotovo rodilo še večje uspehe, kot pa smo jih imeli zaznamovati doslej.
Prisrčne ovacije, ki so jih delegati priredili ss. dr. Živku Topaloviču in Pfeiferju, so bile najboljši odgovor vsem klevetnikom, ki se že leta in leta trudijo razdvojiti socialistično misleče delavstvo s sredstvi, ki se jih reakcija običajno poslužuje pri nas in po drugod.
Naši poverjeniki in sodelavci so izpregovorili o vseh važnih političnih socialnih in gospodarskih in kulturnih vprašanjih,
posebej še o svobodi tiska in nalogah, ki jih moramo izpolniti, da bo naša »Delavska Politika« lahko izhajala trikrat tedensko.
Resolucija in sklepi naših poverjenikov bodo našli močan odmev v javnost1, ker dokazujejo, da se socialistično misleče delavstvo zaveda svoje naloge, da v njegovih vrstah ne vlada zmeda, ampak jasnost pojmov v boju
za svobodo, demokracijo in mir
Poverjeniki in sodelavci so s tem odredili tudi pravec pisanja »Delavske Politike« za bodočnost.
* •
Pri otvoritvi sestanka poverjenikov in sodelavcev »Delavske Politike« je iz vrst navzočih na hitrico sestavljen pevski zbor, ki ga je dirigiral s. Beutl, zapel delavski pozdrav. —^ Nato je s. Eržen, kot sklicatelj, pozdravil navzoče. Predlagal je v predsedstvo ss. Malovrha, župana iz Hrastnika, Klenovška, župana iz Trbovelj in Košaka, župana iz Zabukovca. Predlog je bil z velikim navdušenjem sprejet.
S preizkušnjo poverilnic sta bila poverjena ss. Bajd (Kranj) in Urlep
(Hrastnik). Za zapisnikarja pa je bil določen s. Zmago Angleitner.
Kot prvi je nato pozdravil konferenco, burno pozdravljen, s. Topalo-vič kot sodelavec »Delavske Politike« v imenu sodrugov z juga.
Nato sta sledila referata ss. Pete-jana in Eržena. S. Petejan je v temeljiti razpravi očrtal vse važne pojave v našem javnem življenju in zlasti povdaril potrebo vrnitve političnih svoboščin ter uveljavljenja socialne pravičnosti. V boju za te postulate bodo socialisti sodelovali z vsemi tistimi skupinami, ki prihajajo za tako skupno delo resno v poštev. S. Eržen je razpravljal o potrebi svobode organiziranega političnega življenja, ki rodi v vseh državah, kjer postoja naj;-lepše uspehe, dočim ustanavljanje strank od zgoraj rodi prihovske poboje. Omenil je tudi potrebo organizacije, ki naj bi povezala poverjenike »Delavske Politike«, da bi se lahko čim bolj uspešno organiziralo delo za njeno razširjenje.
Z največjo' pažnjo so poslušali zaupniki referat s. dr. Topaloviča o mednarodnem položaju, o boju demokracije za ohranitev miru in proti fašizmu, v duhu sklepov Socialistične delavske internacionale in Medna-
Sestanek poverjenikov in sodelavcev »Delavske Politike« v Celju,
izjavlja
po zaslišanju referatov o politični smeri in pisanju »Delavske Politike«:
1. Zaupniki jemljejo na znanje in odobravajo smer pisanja »Delavske Politike« z ozirom na notranji politični položaj ter gospodarske, socialne in kulturne razmere.
2. »Delavska Politika« naj v bodoče:
a) podpira politiko Socialistične delavske internacionale in Mednarodne strokovne zveze, ki sta: za mir, kolektivno organizacijo miru, pobijanje vojne nevarnosti in fašizma ter za zvezo demokratičnih in miroljubnih držav sveta;
b) teži in se bori za uvedbo najčistejše politične in socialne demokracije; zlasti za obnovitev osnovnih državljanskih pravic, svobodo političnega organiziranja in izvedbo svobodnih volitev v vsa politična zastopstva na podlagi splošne, enake, tajne in proporcionalne volilne pravice brez razlike spola;
c) podpira vsako akcijo za ureditev države na osnovi popolne svobode in lojalne demokracije s priznanjem narodnostne enakopravnosti in svobode verskega prepričanja, ki naj se zajamči z medverskim zakonom enako za vsa veroizpovedanja;
č) zahteva svobodo zborovanja in združevanja ter stavke za razredne strokovne organizacije in s tem v zvezi: izpopolnitev in izvajanje socialne^ zakonodaje, spremembo uredbe
o	minimalnih mezdah, uredbe o starostnem zavarovanju, uvedbo 40-ur-nega tednika, resnično zaščito delavcev in obratnih zaupnikov v podjetjih, za poljedelske delavce pa pred-
rodne strokovne zveze. Potem pa se je dotaknil vprašanja konkordata, glede katerega je naše stališče jasno in določno, da ne moremo iti niti z eno izmed obeh spornih strank, ampak zahtevamo odstavitev konkordata z dnevnega reda, da se preprečijo nesrečni verski boji v državi, verska vprašanja pa uredi po principu svobode veroizpovedanja. Ko je končal svoja izvajanja, se ploskanje ni hotelo poleči.
Izvajanja s. Pfeiferja o položaju socialistov in njihovega tiska na Hrvaškem so našla globok odmev. — Proti socialistom so predstavniki narodnega gibanja, ki kaže mnoge pre-očite znake razvoja v fašizem, ti očitajo socialistom, da so vladinovci, vladinovci pa zopet, da so protidr-žavni. Kljub temu pa bodo hrvaški socialisti vztrajali v duhovni zajed-nici s socialisti v vsej državi.
Za tem je govoril o tisku s. dr. Reisman in je temeljito obdelal vprašanje svobode tiska v zvezi s sedanjim tiskovnim zakonom. Na primerih je pokazal vso škodljivost sedanjih razmer za razvoj zlasti socialističnega tiska. Dolgotrajen aplavz je dokazal, da je govornik zadel v živo.
Resolucija:
vsem zakonito ureditev delovnih od-»Oišajev in izvedbo soc. zavarovanja;
d) zahteva izvedbo volitev v vse socialno politične in delavsko varstvene zavode, ki se naj svobodno izvedejo;
e) se bori za socialne in kulturne potrebe delavske mladine, njeno vsestransko zaščito ter zaščito žen in mater;
f) podpira svobodne strokovne in kulturne organizacije ter njih socialne ali kulturne akcije, kakor tudi težnje delavskega zadružništva. Isto-tako pa tudi podpira stremljenje kmetov za dosego pravičnih cen poljskim pridelkom, kakor tudi za pravično razdelitev davčnih bremen kmetov in delavcev in neobdavčenje dohodkov, ki so za življenje nujno potrebni. Zlasti veljaj boj spekulaciji in navijanju cen v proizvodnji in trgovini, ki se je silno razpasla;
Obširno je naslikal gospodarski položaj »Delavske Politike« in njen razvoj s. Jelen ter predočil možnosti za njeno razširjenje in trikratno izhajanje na teden.
Debata
Po referatih, ki so bili sprejeti z velikim odobravanjem, je predsednik konference s. Klenovšek otvoril debato, v katero so posegli naslednji sodrugi: Beutl, Tratnik, Medžeral (ki je pozdravil v imenu socialistično misleče mladine), Arh, Pliberšek, Bren-ce, Šturm, Koražija, Urlep, Ule, Gradišnik in drugi. Vsi omenjeni sodrugi so v debati razmotrivali, kako bi se dalo uspešno širiti »Delavsko Politiko«, da bi čimpreje prišli do trikratnega izhajanja na teden in v svojih govorih iznesli mnogo koristnih in praktičnih nasvetov. Zlasti je bilo zanimivo izvajanje s. Beutla, Šturma in Koražije, ki so pozivali poverjenike, kakor tudi vse zaupnike socialističnega pokreta, da neumorno^ vršijo agitacijo za naš delavski list, ki mora postati močno orožje v boju z brezobzirnim kapitalizmom in od njega financiranim tiskom. Debata je bila ves čas stvarna in posvečena težavam, s katerimi se ima boriti delavski tisk.
g) pobija poskuse kapitalistov in njihovih strank, ki na najrazličnejše načine skušajo razbijati enotnost svobodnega delavskega strokovnega gibanja in s tem oslabiti moč in vpliv delavskega razreda, na drugi strani pa pridobiti absolutni vpliv na vodilne politike v državi. Temu namenu služijo vse žolte organizacije, med njimi zlasti sedaj: Jugoras in HRS. Zato naj varuje enotnost svobodnega delavskega strokovnega gibanja v vsej državi ter pobija vse poskuse cepljneja sil s snovanjem pokrajinskih, slovenskih in sličnih organizacij;
h) ponavlja zahtevo po delavskih predavanjih v radio in prenosu delavskih kulturnih prireditev potom radia;
i) stike s slovenskimi delavci v tujini in poroča o njihovem gibanju.
Za svobodo tiska
Tisk je največja kulturna dobrina človeštva v novi dobi. Svoje vzvišeno poslanstvo more vršiti tisk le tedaj, če je popolnoma svoboden. Svoboda tiska je predpogoj vsake demokracije. Tembolj more uveljavljati delavstvo svoje temeljne pravice, zlasti pa v naših krajih, v območju gospodarstva tujega kapitala le potom najširše svobode tiska, ki je tudi najboljša obramba pred vsakojako korupcijo.
Zahtevamo vsled tega, da se svoboda tiska, zajamčena v ustavi kraljevine Jugoslavije, izvaja v najširšem smislu, v pravem pomenu besede svobode in v tem okvirju izda čimpreje nov tiskovni zakon, ki bo omogočil potrebno kritiko javnega življenja, preprečeval pa šikaniranje in zlorabo poštenega novinarstva, posebno tudi s popravki.
Predlog za trikratno izhajanje »Delavske
Politike"
ostankarje in zberemo potrebni znesek za rezervni fond. Uprava naj od časa do časa obvešča poverjeniške odbore o stanju te akcije in naj ob ugodni priliki prične s trikratno izdajo brez predhodne napovedi.
1. Trikratno izhajanje »Delavske Politike« na teden ostane slej ko prej naš cilj, katerega hočemo doseči čim prej. V svrho uresničitve te naše namere hočemo izvršiti intezivno agitacijo, da pridobimo listu novih redno plačujočih naročnikov, iztrebimo za-
2. Do prihodnje konference moremo pridobiti zopet vsaj 1000 novih redno plačujočih naročnikov.
3. V to svrho se naj organizirajo zopet predavanja in sestanki še v večjem številu, kakor lani.
4. Zbirko za rezervni fond za trikratno izhajanje je treba nadaljevati, da bomo dosegli vsaj Din 15.000 za stroške ob izidu tretje številke.
5. Oglasi: Poverjeniški odbori naj določijo enega sodruga, ki se bo stalno bavil z nabiranjem oglasov pri trgovcih in obrtnikih.
Za reklamne notice, ki so podvržene oglasnemu davku, se mora pobrati pristojbina naprej.
6. Posebno pažnjo naj posvetijo poverjeniški odbori iztrebljanju za-ostankarjev in storijo vse, da se bo naročnina pri vsakem naročniku v njihovim področju kasirala vsak mesec sproti. Prav tako naj poverjeniški odbori tudi sproti obračunajo zbrane zneske za naročnino in rezervni fond upravi lista.
Podpisniki:
1. Dr. Živko Topalovič, Beograd
2. Palčič Anton, lesni delavec, Borovnica
3. Goršek Anton, delavec, Celje
4. Kač Franc, delavec, Celje
5. Kolenko Franco, delavec, Celje
6. Krk Jernej, delavec, Celje
7. Macuh Anton, delavec, Celje
8. Štante Ivan, delavec, Celje
9. Tratnik Viktor, delavec, Celje
10. Raušer Anton, rudar, Črna pri Prevaljah
11. Sekavčnik Ivan, rudar, Črna pri Prevaljah
12. Sterže Franc, rudar, Črna pri Prevaljah
13. Judec Franc, rudar, Zabukovca
14. Košak Franc, župan, Griže
15. Zupanc Ivo II., rudar, Megojnice
16. Čapelnik Joško, kovinar, Guštanj
17. Abram Alojz, steklar, Hrastnik
18. Abram Slavko, steklaT, Hrastnik
19. Beutl Franc, steklar, Hrastnik
20. Haberl Adoli, steklar, Hrastnik
21. Malovrh Drago, župan, Hrastnik
22. PieiJer Martin, steklar, Hrastnik
23. Kosmos Jože, poslovodja, Hrastnik
24. Jarc Alojz, rudar, Hrastnik
25. Knez Janko, rudar, Hrastnik
27. Kladnik Rudolf, rudar, Hrastnik
27. Urlep Gvidon, strojevo-dia, Hrastnik
28. Bergant Alojz, kovinar, Kamnik
29. Šturm Anton, delavec, Kamnik
30. Jenko Peter, rudar, Kočevje
31. Bajd Drago, delavec, Kranj
32. Podobnik Josip, ključavničar, Lesce
33. Zupan Ivan, delavec, Litija
34. dr. Celestin Jelenec, odvetnik, Ljubljana
35. Mlinar Ivan, uradnik, Ljubljana
36. Sedej Lojze, predsednik Strok, kom,, Ljubljana
37. Angleitner Zmago, priv. nam., Maribor
38. Bibič Martin, strojevodja v p., Maribor
39. Čeh Alojz, uradnik, Maribor
40. Eržen Viktor, urednik, Maribor
41. Gregorčič Fanči, priv, nam., Maribor
42. Jelen Adoli, novinar, Maribor
43. Kokol Stanko, tkalec, Maribor '
44. Lorger Simon, žel. v pok., Maribor
45. Medjeral Mato, delavec, Maribor
46. Petejan Josip, uradnik, Maribor
47. dr. Avgust Reisman, odvetnik, Maribor
48. Ternovšek Ivan, grafičar, Maribor
49. Koren Franjo, poslovodja, Maribor
50. Koražija Maks, delavec, Studenci pri Mariboru
51. Gradišnik Simon, kovač, Pobrežje pri Mariboru
52. Auer Oto, ključavničar, Tezno pri Mari-boru
53. Mezgol Filip, delavec, Radvanje pri Mariboru
Krvavi boji za Santander
nacisti še vedno napadajo
Na severnem španskem bojišču
V	baskiški pokrajini se vodijo krvavi boji za posest Santandra že tri tedne. Nacistična ofenziva je pričela na jugu baskiške pokrajine, na mestu, kjer se je zajedala fronta v samo burgoško pokrajino.
Vladina poročila brez ovinkov priznavajo napredovanje nacistov, ki so se približali na okoli 50 km oddaljenosti v zračni črti Santan-
dru. Zadnje dni je pa nacistična ofenziva vendarle nekoliko zastala. Vladinim četam se je posrečilo s protinapadi vreči sovražnika nazaj in zlasti preprečiti njegov manever, da bi z bokov napadel vladino vojsko.
Pri tej priliki so nacisti pretrpeli silne izgube.
Na santanderski fronti so kar štiri italijanske divizije, čijih pre-
moč nad Baski je v orožju,in številu.
Na ostalih frontah
ni pomembnejših dogodkov.' Na te-ruelski fronti so se vladine čete umaknile pri Hoja Ouema, da izbe-gnejo večjim izgubami vsled izpostavljene fronte.
Pred Madridom je mir. Vladina vojska se pribira za nove boje.
Razburjenje radi torpedirani v Sredozemskem morju
Mnogo večjo pažnjo, kot dogodkom na španskih bojiščih posveča evropska javnost torpediranju trgovskih ladij pred Dardanelami.
Koncem preteklega tedna je bila torpedirana v turških vodah zopet nova španska ladja »Armuro«.
Anglija in Francija, pa tudi Turčija vidijo v teh pojavih ogrožanja svobode plovbe v Sredozemskem
54. Šahman Franc, delavec, Mežica
55. Trbovc Franc, rudar, Mežica
56. Kranjc Franc, mali posestnik, Mislinje
57. Potočnik Josip, rudar, Liboje
58. Zupan Martin, delavec, Liboje
59. Pfeiler Vladimir, priv. nam., Zagreb
60. Brunkar Alojz, delarvec, Prevalje
61. Koren Pavel, poslovodja, Prevalje 72. Gabrijel Franc, uradnik, Ptuj
63. Brence Leopold, rudar, Senovo-Rajhen-burg
64. Škerl Ivan, delavec, Sevnica
65. Škerl M., delavka, Sevnica
66. Dorn Josip, slaščičar, Sl. Bistrica
67. Nežmah Ivan, kovinar, Sl. Bistrica
68. Pernausel Ignac, delavec, Št. Lovrenc na Pohorju
69. Koradej Anton, sedi. mojster, Šoštanj
70. Doberščak Leopold, kovinar, Štore
71. Ojsteršek Miha, delavec, Štore
72. Klenovšek Jakob, župan, Trbovlje
73. Kočar Franjo, rudar, Trbovlje
74. Murn Filip, rudar, Trbovlje
75. Pliberšek Franc, nameščenec, Trbovlje
76. Tratnik Avgust, rudar, Trbovlje
77. Valenčak Ferdo, rudar v ipok., Pesje pri Velenjui
78. Znoj Franc, rudar, Velenje
' 79. Arh Jurij, strok, tajnik, Zagorje ob Savi
80. Ule Anton, delavec, Zagorje ob Savi
81. Kmet Franjo, pleskar, Zagreb
»Strankini kongres miru“?
Norčevanje iz miru in mirovne propagande
V	Nemčiji bodo imeli kongres fašistične stranke v Nurnbergu.
Kongres bo velika parada z naslovom »Kongres miru«. Lani je bil kongres »dela in veselja«, prihodnje leto pa je lahko »kongres vojne«. Z ozirom na priprave, zadržanje v španskem vprašanju, ni mogoče kaj drugega pričakovati.
—III—
morju. Radi tega so vlade imenovanih držav izdale nalog svojemu vojnemu brodovju, da zaščiti trgovske ladje pred napadi podmornic in jih napade, kjerkoli bi se pojavile.
Te odločitve so vzbudile ogorčenje v Italiji. Splošno se trdi, da imajo podmornice, ki operirajo pred Dardanelami svoje oporišče na italijanskih otokih v Sredozemskem morju. O podmornici »C—13«, ki je
torpedirala špansko ladjo »Ciudad de Cadiz« pa je znano, da to ni bila španska podmornica, ker se je ta potopila pred Malago. Izgleda, da stoje v službi nacistov in plovejo pod njihovo zastavo podmornice nekih čisto, drugih držav. Zato je ra-zumljivoi, ako so v Italiji nervozni radi sklepov angleške, francoske in turške vlade za svobodo morja.
Volna med Japonci in Kitalci
v polnem razmahu
Za Šangaj se vodijo še vedno krvavi boji
Središče vseh bojev na Kitajskem tvorijo zaenkrat predmestja mesta Šangaja.
Japonci ne morejo nikamor naprej, ker je odpor Kitajcev silovit. To niso več oni Kitajci, ki so še pred par leti mirno vtaknili v žep vsako ponižanje s strani Japoncev, ampak so odločni braniti svojo zemljo. Ta preokret je Japonce najbolj iznenadil.
V	bojih za Šangaj so utrpeli i Kitajci i Japonci že strašne izgube. Prizadeta pa ni samo vojska, ampak tudi civilno prebivalstvo. Zlasti velika je škoda v mednarodnih koncesijah, t. j. naselbinah tujih držav v Šangaju, ki stoje pod zaščito ve-
lesil, banke itd. Angleška koncesi-strija, banke itd. Angleška koncesija je vsled obstreljevanja njene naselbine iz topov in letal silno trpela. Angleška vlada je že opozorila Japonce, da bodo morali škodo poravnati.
V	severnih kitajskih provincah, v Hopeju in Caharju, vrše Japonci silno agitacijo za »avtonomijo« teh dveh pokrajin. Za to propagando pa stoji močna japonska armada, ki jo dovažaja v Kino preko Madžukua in Tientsina.
Vsekakor bo vojna med Kitajci in Japonci dolgoi trajala in silno oslabila japonsko vojaško silo.
Nalboli urejena drtava v Evropi
Vodijo jo demokratične politične stranke in demokratični voditelji
M. S. Jovanovič je potoval po Čehoslovaški in napisal svoje utiske v beograjski »Samoupravi«. Tam pravi:
Čehoslovaška je danes najsrečnejša in najbolj urejena dežela v srednji Evropi. Zasluga gre nje voditeljem1, ki so umeli urediti socialne razmere. Velikansko delo je bilo, preden so uredili nesoglasnosti, ki so bile v novi državi. Državnik Ma-saryk je to delo predvsemi opravil. Sreča je bila, da je Masaryk vodil
državo 17 let ter ji utisnil pečat hu-manitete in značaj svoje močne osebnosti. Tudi danes vodi državo mož, najboljši sodelavec Masary-kov, in je z njim zajamčen enak razvoj. Beneš je vzrasel v duhu svojega prednika ter nadaljuje delo Masaryka s popolno politično in moralno legitimacijoi
Tako je na Čehoslovaškem. Kjer pa ni demokracije, žal, je drugače. Tudi mi smo ljubosumni zaradi bratske dežele.
A. M. de Jong:
47
IZDAJA
Otroška leta Mereyntleia Geysena
»Arjaan? Naj reče kar hoče,« je vzkliknil Mereyntje samozavestno. »S to stvarjoi nočem imeti nobenega opravka več! On je vedel, da smo bili na župnikovem vrtu, jaz ne! Samo on je vsega kriv!?
»Dobro!« je odločil divji lovec. Potem pojdem k župniku. In nikar si ne delaj skrbi, čuješ? Vse se bo dobro izteklo. Le poidi lepo spat in verjemi, da bo jutri vsa ta nevšečna zadeva pokopana.«
Mereyntje se je čutil močno olajšanega. Kar oživel je in njegov glasek je bil poln radosti, ko je vzkliknil:
O, Vrč, ako to izpelješ, te bom imel še tisočkrat rajši kot doslej!«
Ko si je tako olajšal svoje srce, je hitro odšel. Za hip je pustil Vrč vrata odprta, da bi Me-reyntjeju posvetil na pot, ki je vodila do ceste in gledal za njim, ko je skakljal po stezi kot kozliček. Majaje z glavo je godel: »Kako resno vza-me vsako stvar! Ne bo lahko živel, stavim da ne ... Ljubek dečko je!«
Potem se je vrnil k svoji puški...
Župnik je sedel v naslonaču, prevlečenem s črnim plišem in čital, ko je nekoliko preplašena vstopila v sobo njegova stara kuharica Janša in mu javila:
»Gospod župnik, Goort Perdams je zunaj in vpraša, če bi lahko govoril v Vami.
»Kaj pa hoče od mene?« je vprašal župnik začudeno.
»Noče povedati, pravi, da mora sam govoriti z Vami.«
»No, pusti ga, naj vstopi,« je odločil župnik.
»Toda, gospod župnik, Vi vendar veste ... saj vendar poznate Goort Perdamsa... Vrča, kakor ga imenujejo.«
»Da, da, vem... brezbožni divji lovec. Pa menda vendar ne misliš, da me hoče umoriti?«
»Nisem vneta za ljudi te vrste,« je zagodrnjala stara kuharica.
»Ali Janša, nikar vendar ne misli tako slabo o ljudeh in ne pusti jih tako dolgo čakati. Sicer bodo nazadnje še mislili, da sem na stare dni
postal ošaben!...«	. ,	,
Godrnjaje je Janša zapustila sobo in kratko nato je vstopil Goort. Snel je svoj zelo hudo zdelani klobuk in rekel:	v -
»Dober večer, gospod župnik.«
»Dober večer, Goort,« je odgovoril ta veselo. »Čini kasneje je, tem dobrodošlejši so gosti, kakor pravijo. Vesel sem, da te enkrat vidim ... ali si mi prišel mogoče povedat, da se hočeš iz-
preobrniti?«
Na njegovem rdečkastem, starikavem obrazu, okrog oči in nosa fino nagubančenem, obdanem od dolgih, kodrastih, belili las, je plaval ironičen smehljaj. Postaral se je bil med tem kmečkim ljudstvom, poznavajoč ga v dno duše. Na trdoglavega divjega lovca že davno ni več raču-
nal, toda bil je predobrohoten in prepameten, da bi se hudoval nad to izgubljeno ovco, ki bo koncem konca morala sama polagati račun. V dolgi dobi svojega delovanja kot župnik je imel več kot preveč prilike opazovati ljudi in njihovo početje, je le prevečkrat razmišljal o sili razmer, ki oblikuje značaje, da bi si bil drznil soditi o tem, ali so otroci v področju njegove župnije dobri ali slabi, samo na podlagi načina njihovega življenja. S svojimi župljani je bil strog pri spovedi in pridigi. Dolgoletna izkušnja pa ga je izučila, da je najboljše, ako uredi svoje odnose do njih na miren način. V svojem vsakdanjem1 občevanju z nji-. mi je bil prijazen, za šale dovzeten mož, ki je mnogo odpuščal in pustil ljudem njihovo zabavo in veselje. Vsa vas se je ponašala s svojim dobrim1, pametnim župnikom, ki je bil vedno z nasvetom pri roki in je znal tako enostavnoi, človeško misliti.
»Sedi, ljubi mloj,« ga je silil župnik, »in povej mi, kaj se je ^godilo!...«
Vrč se je nerodno vsedel na rob ponudenega mu stola in pričel brez ovinkov, kar naravnost:
»Samo radi nešpelj gre, gospod župnik.«
Neprijetno presenečen ga je stari župnik pogledal.
»Oj, oj!« je odgovoril rezko. »Ali si bil ti v mojem vrtu, Goort?« — Vrč je odmajal z glavo.
»Ah, kaj še, jaz ne. Gre za nekoga drugega. Tisti, ki ima stvar na vesti me pošilja, da bi se o tej zadevi s teboj pogovoril.«
(Dalje prihodnjič.)
7g HasiU Ucaiev
Trbovlje
Rudarski sestanek
Zveza RudarjBv Jugoslavije, podružnica v Trbovljah je	sklicala	v petek	popoldan v	»Delavskem	domu«	članski	sestanek, ki	je bil zelo	dobro obiskan.	Po izčrpnem	poročilu o	poteku	dosedanjih pri-
prav za mezdne razprave in po referatu k. je bil z velikim odobravanjem sprejet, se je hotelo delavcem še pojasniti, zakaj gredo mezdna gibanja počasi, odnosno za nekatere prepočasi.
To besedo pa jg navzoči zastopnik oblasti napačno razumel in se je moral sestanek zaključiti. 1 i ij.i j.t*. <-.<.* uiJi
Sestanek delegatov Bratovske skladnice
V nedeljo, dne 29. avgusta se bo vršil ob 9. uri v organizacijski pisarni ZRJ v »Delavskem domu« sestanek delegatov krajevne Bratovske skladnice v Trbovljah. Ker je sestanek zelo važen, je dolžnost vseh delegatov, ki so bili izvoljeni na listi1 ZRJ, da se sestanka sigurno udeležijo.
Neupravičeno ogorčenje. Ker smo v našem listu posvetili nekaj vrstic o postopanju z bolnimi člani Bratovske skladnice, so prizadeti gospodje zelo ogorčeni in izražajo to ogorčenje napram poklicanim in nepoklicanim ljudem. Mi pa pravimo, da smo dovolj dolgo molčali. Kdor se pa ne more prilagoditi željam o postopanju z delavstvom, si tudi lahko poišče drugo za-poslenje, dvomimo pa, da bi se kdo prostovoljno za to odločil.
Vpisovanje v meščansko šolo se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. ure. Starše posebej opozarjamo, da >si pravočasno priskrbe davčna potrdila, ker jih je treba pri vpisu predložiti; davčna potrdila od davčne uprave se lahko naroče potom šole. Podrobna navodila so razvidna iz razglasa na oglasni deski v šolski veži.
Zagorje eb Savi
Sodrugi, sodružice!
V nedeljo, dne 29. avgusta s pričetkom ob 9. uri se bo vršil
SESTANEK
z dnevnim redom: Socialisti in politični, gospodarski ter socialni položaj v državi.
Poroča s. Eržen iz Maribora.
Vstop je dovoljen samo proti vabilu.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Važno delavsko predavanje. V nedeljo, dne 29. t. m. po prihodu jutranjega vlaka se ho vršilo v dvorani gostilne Jelen predavanje o socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. Predaval bo s. dr. Reisman in drugi predavatelji iz Maribora. Delavke in delavci, pridite v čim večjem številu.
Delavec ni kriv, če ni plohov na žagi. Pred okrajnim sodiščem v Mariboru je bila te dni končana pravda nekega žagarja proti lastniku parne žage Haraldu Wrentschurju iz Marenberga, ki ima žago v Sv. Lovrencu in ibo ta pravda menda enkrat za vselej napravila red, da ne bodo več imeli delavci škode. G. Wrentschur je namreč lansko jesen naenkrat izstavil od dela svoje žagarje z izgovorom, da ni več iplohov. Poslal je delavce domov in jim rekel, da jih bodo že poklicali, ko bo dovolj plohov, Enega delavca so na ta način vlekli do septembra in mu na zadnje povedali, da za njega sploh ne bo dela. Delavec je šel nato k zastopniku v Maribor in zahteval od g. Wrentsohurja, dJa mu plača delo za ves čas, ko ga je poslal domov na — počitnice, iker mu službe ni poprej ipo zakonu 14 dnevno odpovedal. To je zneslo čez 1000 Din. G. Wrentschur Pn je plačal samo za 14 dnevno odpoved ™ 246, ki jih je pložil na občini za delavca, za °stanek se je pustil tožiti. Pred soditi em se je moral g. W,rentschur prepričati, da za on predpisuje plačilo za delavca tudi j L 4 ?V ,m-u ni bilo odpovedano, tako dolgo, o er služba ni pravilno odpovedana. Pnlce so p r ile, da g. Wrentschur žagarju ni nič o pove a1, ampak ga samo poslal domov, tako dolgo, d hodo zopet ,pripeljali plohe na zago m tab je končno le moral g. Wrentschur plačati za te počitnice še Din 800._, tore) skupaj Din 1046.-, 2ato Uer ga te poslal na počitnice in še stroške. Na tem Primeru so se naša delavci zopet prepričali, kolike vrednosti je za nas delavska zakonodaja in kak denar leži v delavskih zakonih. To je pravzaprav danes naša edina zaščita. Obenem pa tudi vidimo, koliko je zia. nas vredna »Delavska Politika«, naš edini delavski časopis, ki tako lepo razlaga delavske zakone in neprestano daje odgovore na naša delavska vprašanja. Torej .širimo naš &asopis »Delavsko Politiko«, ki je naša naj-večja obramba poleg organizacije.
Težka avtomobilska nesreča se
3e zgodila pretekli teden pri Uži-cah. Vlak je pregazil avto, v katerem se je vozil poveljnik žandarme-rije Naumovič z družino in spremstvom. Težko ranjeni so' general, žena, sin in neki polkovnik. Šofer je °n lažje ranjen. Krivda leži v tem, na tem mestu, kjer prihaja vlak neposredno (pred prelazom iz p)re-d°ra in zdrvi na most, ni zapornic.
Maribor
S. dr. Živko Topalovič govori pred nabito polno dvorano o razvoju francoske demokracije
Pretekli petek, dne 20. avgusta je predaval s. dr. Živko Topalovič pred nabito polno dvorano v Delavski zbornici o razvoju demokracije.
Pričel je svoja izvajanja s postankom ljudske fronte, ki datira izza dne 20. junija 1935., ko je bil s strani francoskih fašistov izvršen napad na s. Bluma, proti čemer so se postavile v bran in se povezale vse demokratične sile Francije. Ljudska fronta obstoja iz strank, od katerih je vsaka ohranila svojo organizacijo in samostojnost.
Eno leto ljudske fronte je prineslo pravo revolucijo v francoskem javnem življenju. Delavstvo je dobilo svoje pravice, 40urni delovni tednik, plačan 14dnevni dopust itd. Vlada pa tudi ni pozabila na srednji stan in na kmeta, katerima hoče zagotoviti eksistenco.
Proti tej politiki vlade se je dvignila
kapitalistična gospoda, ki je hotela s paniko na borzah in zahtevo po vnovčenju državnih zapiskov vreči vlado ljudske fronte. Reakcija je dosegla samo izmenjavo predsednika vlade. Vlada ljudske fronte pa bo ostala še nadalje, kot pobornica svo-bod^ ih demokracije in trden jez proti fašizmu na zapadu Evrope. S to Francijo hočemo tudi mi.
Jasnim izvajanjem s. Topaloviča je se-dil gromovit aplavz, s. Topalovič je pričel in zaključil svoj govor burno pozdravljen.
*
Predavanje je bilo izredno obiskano. Prvotno je bilo nameravano sklicati shod, na katerem bi bil govoril s. Topalovič. To misel pa so sklicatelji opustili, ker so bili nazadnje primorani, da še predavanje omeje na povabljene. V tem zmislu je treba dopolnit »Slovenčevo« kleveto o tem predavanju.
Seja mestnega občinskega sveta se bo
vršila 26. t. m. Na dnevnem redu je cela vrsta prošenj za sprejem v občinsko zvezo, prošnje občinskih uslužbencev za napredovanje, pritožbe zoper predpis uvoznine, pri-rastkarine in vodarine. — Društvo za zaščito delavske mladine iprosi za odpis kurjave za svoje prostore v poslopju borze dela. — Predložene so številne prošnje za podporo. Razpravljalo se bo o regulaciji Glavnega trga, o gradbeni prepovedi na zemjiščih, ki so določene za javne zgradbe, o najemnini za poslopje državne realke, računskih zaključkih občine in Mestne hranilnice za leto 1935-36 oz. 1936. Neki odbor prosi za Din 50.000 brezobrestnega posojila za zidanje cerkve. Zgradba zasilnih stanovanj v zvezi s prodajo kasarn. Gostilniško združenje prosi za primerne prostore za zgradbo srednje gostinske šole. Naknadna odobritev nabave granitnih kock za Tattenbachovo. ulico. — Odobritev adaptacij otroških vrtcev. — Društvo hišnih posestnikov prosi za povračilo stroškov za napravo oz. razširjenje hodnikov. Slede prošnje za spregled trošarinskih kazni, pavšaliranje uivoznine, odobritev nakupa mestnih stavbenih parcel in podelitev dovolila za obrt gostilne.
Predrzno izzivanje hitlerijancev. V našem listu smo že ponovno poročali, kako ob nedeljah in sploh ob vsaki priliki, ki se jim nudi, izzivajo oboževalci Hitlerja in zlasti provocirajo delavstvo. Prejšnjo nedeljo je prišla v neki vinotoč družba avstrijskih in mariborskih hitlerijancev. Pozdravljali so seveda z dviganjem rok in vzklikanjem »Heil Hitler«. Nek avstrijski hitlerijanec je imel nagovor poln slavospevov velikemu »fiihrerju« in med drugim dejal, da so avstrijski hitlerijanci še vedno s srcem združeni z mariborskimi, kakor pred preobratom in da bo že zopet prišel čas, ko jih sedanje meje ne bodo več ločile itd. Mariborski hitlerijanci so seveda ginjeno pritrjevali govornikovim izvajanjem. Nato so se podali na agitacijo od mize do mize in zlasti izzivali, kjer so naleteli na goste, ki niso hoteli po hitlerjevsko odzdravljati rujavim fašistom. Pri neki mizi, kjer je sedelo več delavcev, bi bilo kmalu prišlo do prav resnega spopada, da niso delavci ohranili mirno kri. Pri razhodu so se nacisti poslavljali s huronskim vpitjem »Heil Hitler«, pri čemur so bili najbolj ganjeni tukajšnji hitlerijanci. Takim in sličnim dogodkom bo treba posvetiti večjo pažnjo.
Dva dni plačanega dopusta je dala letos tudi tvrdka Mato Svila v Radvanju svojemu delavstvu. Tvrdka je ta dva dneva dopusta dovolila, kakor je razglasila v tovarni, ker je vodstvo tovarne zadovoljno z delom delavstva oziroma s produkcijo. Ti dopusti, ki so jih letos dovolile nekatere tekstilne tovarne so seveda prostovoljni, ako bi bilo delavstvo zavedno, bi si lahko s kolektivnimi pogodbami zasigu-ralo večdnevne dopuste vsako leto. Zato pa je potrebna seveda močna organizacija in zavednost tekstilnega delavstva.
Smrtna kosa. V soboto, dne 21. t. m. je v Bistrici pri Limbušu preminula 671etna gostilničarka Frančiška Posti. Pokojnica je bila članica društva »Ogenj« v Mariboru, ki je oskrbelo prevoz njenega trupla v graški krematorij, kjer se bo izvršila upe-peljitev.
Vpisovanje iv II, dekliško meščansko šolo v Cankarjevi ulici, za vse razrede, bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure.
Pri kopanju gramoza v gramozni jami na Teznu so naleteli na človeške kosti. Domnevajo, da so to kosti štirih ustreljenih vojaških vstašev nekega madžarskega polka, ki so se leta 1848. uprli, ko bi bili moral odriniti na bojišče.
Gosenice so se pojavile v okolici Maribora v tako ogromnih množinah, da so kmetovalci boje, da bodo uničile zlasti zelje.
Stroj je zdrobil desno roko delavcu Svenšeku Antonu, zaposlenemu v Mariborski tekstilni tovarni. Zdravi se v splošni bolnici. Delavci, pazite, kadar so stroji v teku. Nezgodna renta je preskromna, da bi odtehtala tudi en sam zdrav ud človeškega telesa.
Izlet v Št. Lovrenc. Več sodrugov in sodružic je izrazilo željo, da naj bi se vršili večkrat izleti v okolico. Prilika za lep izlet v Št. Lovrenc se nudi v nedeljo, dne
29.	t. m. Dopoldne bo predavanje, popoldne pa bi se izletniki lahko zabavali z on-dotnimi sodrugi ali pa napravili izlet v bližnjo okolico. Nedeljski vozni listek stane Din 15. Odhod vlaka iz Maribora ob 5.41 uri z glavnega kolodvora. Vabimo vse sodruge in sodružice, ki se žele udeležiti tega izleta, da se prijavijo v uredništvu našega lista na Ruški cesti 5.
“///-
Kranj
Občinska seja. V petek, dne 6. avgusta t. 1. se je vršila občinska proračunska seja. Ravnatelj g. Košnik je. ugovarjal, da bi občinski odhor priznal obveznosti, ki jih je sklenila začasna imenovana uprava. G. Fock pa je bil mnenja, da o tem ni več debate, ker je vse sklepe že odobrila banska uprava. Nato je g. Košnik izjavil, da bi se bilo treba proti takemu postopanju banske uprave pritožiti. — Potem se je pričela razprava o proračunu. S. Kerč je bil za znižanje županove plače od Din 36.000 na Din 24.000 letno. Diferenca naj bi se porabila kot nagrada za zamujeni delovni čas za tiste odbornike, ki morajo od dela na sejo in včasih n. pr. polovico članov upravnega odbora ne pride k seji, ker bi sicer izgubili na zaslužku. G. župan ima dobro službo, delo na občini pa mu vzame samo 2 do 3 ure dnevno. Predlog s. Kerča je dobil 11 glasov, dr. Megušarja pa 13.
S.	Kerč je zahteval pojasnila, zakaj so se društvom, kot n. pr. Splošni delavski strokovni zvezi, »Vzajemnosti« in stavbinski organizaciji ter društvu »Malih živalic« vzele običajne podpore. Dr. Megušar pojasni, da se je to zgodilo nevede. Za SDSZJ. je votiran znesek Din 1500, za vsa ostala društva pa je predvideno Din 5000. Namesto prispevka za vzdrževanje gasilskih čet in župe je bilo na predlog odbornika Koš-nika Mihe iz Primskovega sklenjeno, da naj se znesek za župo črta in da Din 10.000 kranjski ter Din 4000 primskovski četi. Na predlog g. Jereba, katerega sta z vso pre-pričevalnostjo podpirala in zagovarjala g. Tomažič in s. Kerč, je bila v proračun vne-šena postavka Din 15.000 za nabavo zvezkov in knjig otrokom siromašnih starišev. Proti tej postavki se je oglasilo par gospodov, češ, da banovina in šolski .odbori vnašajo zadostne zneske v te namene v svoje proračune. Lahko gospodom, k imajo knjige in zvezke. Pri debati o podporah gledališčem je pojasnil g. Tomažič važnost delavskih odrov v prvi vrsti za izobrazbo in ne samo za zabavo: Njegovo izjavo sta podprla tudi s. Kerč in Strupi iz Rupe. Mestna gledališča so že vsa moderno opremljena, dočim manjka delavskim in kmečkim odrom najpotrebnejših stvari. Podporo gledališčem bo delila uprava, proti naknadni odobritvi občinskega odbora. Bilo bi želeti, da se ta podpora res pravično razdeli. — O nadaljnih podporah se je vnela huda debata, tako, da je pred glasovanjem g. dr. Kočevar izjavil, da se za te postavke vzdržuje glasovanja. Predlog g. Jereba o enaki razdelitvi podpor je bil ob enakosti glasov odklonjen. Ob koncu proračunske debate je pripomnil s. Kerč, da se niso vnesle v proračun postavke za borzo dela, za vzdrževanje lokala, kurjave, luči itd. G. župan je odgovoril, da je na to popolnoma pozabil. Želeti bi bilo, da tako važne stvari gospodje ne bi nikoli izgubili iz vidika. Ako bi bili delavci na čelu občine, bi se to ne zgodilo.
Meilca
Preminula sta ss. Urmetzer Paul, dne 25. junija t. 1. in Janže Ferdo, dne 12. avgusta t. 1. Naj jima bo ohranjen trajen spomin. Preostalim pa naše sožalje,
Celjg
Izzivanje delavstva v tekstilni stroki
se zadnje čase tabo stopnjuje, da je priča- na lastni koži vse posledice.
kovati resnega od/pora s strani brezpravnega delavstva. Vsled groženj in stalnih drakonskih kazni, je delavstvo začasno sicer klonilo, vendar se ponovno pripravlja na odipor proti gaženju socialne zakonodaje. — Izvoljenim delavskim zaupnikom se pri eventuelni intervenciji samo ukaže, naj gredo k svojemu delu, češ, da je kaznovanje delavstva zadeva tovarnarjev, ki lahko sprejemajo in odpuščajo delavstvo, kakor pač smatrajo to za potrebno. Pri vsaki priliki pa se namigujejo na tov. Westen, kako je lahko pocedila svojo tovarno, da je sedaj brez delavskih zaupnikov.
Ker imajo lastniki (tujerodci) tudi mnogo inozemcev (seveda špecijalistov), mora delavstvo prenašati njihove šikane. Delavstvo se je prevarilo, ko je mislilo, da bodo podjetniki upoštevali delavske zaupnike, kolektivno pogodbo, socialno zakonodajo itd. brez organizacije. Sedaj mora občutiti
Zanimivo je, da so pri tem najbolj glasni neorganizirani.
Ako ima lastnik podjetja delavce za »lausarje«, si lahko predstavljamo, kakšno je postopanje njegovih priganjačev.
V	eni tovarni, kjer se množe pritožbe tudi proti delavskim zaupnikom, katere je postaval inozemski poslovodja in vsled tega ne vrše svojih funkcij, je položaj najtežji, vendar se lahko izboljša takoj, ako bi večina delavstva ponovno našla pot v organizacijo.
Ob priliki bodemo imenoma našteli vse krivce današnjih razmer, pri katerih pa nosi seveda del krivde tudi delavstvo, ker ne vztraja v organizaciji.
*	* *
Koliko imamo orehovih dreves in lesa.
Občina vabi vse posestnike s področja mestnega poglavarstva, da do 31. avgusta 1937 dostavijo podatke tukajšnjemu mestnemu poglavarstvu.
StraSna nesreča v Zagorju:
Kje Je varnostna kontrola rudnikov?
Pravijo, da je v rudnikih TPD. prav moderno urejena varnostna služba? In vendar imamo neprestano večje in manjše nezgode po rovih. Pravkar zopet smrtna žrtev družinskega očeta.
V	soboto je zasulo v Kotredeškem rovu rudarja Zorko Antona in Žohar Jožefa, ko sta prišla zjutraj na delo, a se je pod njima začela udirati zemlja. V trenutku ju !e, zasal Kramoz, a tretji rudar, ki je pri-
i	v “'t1110 z jamskim vozičkom, Ivan Jere!), Se je v zadnjem hpu umaknil in rešil na ta način, da se je izvlekel iz čevljev, ki so bili že tudi zasuti.
Rudarji so sicer kmalu prihiteli na po-moč, todci Jožefa Žoharja ni bilo več mo-goče rešiti, le Antona Zorka so izvlekli s težkimi poškodbami, s sedmimi zlomljenimi rebri in ga odpeljali v ljubljansko bolnico. Žoharja so izkopali šele ponoči, toda bil je že mrtev. Cel dan je trpel in je baje
še ob 9. zvečer V zadnjem zdihljaju milo prosil pomoči. Pokojni Žohar je bil skrben trpin, 30 let je že delal v rudnikih, tudi v Nemčiji je garal 10 let, sedaj ga je zasulo, ko žaluje za njim — poleg žene — 11 otrok, med njimi brezposelni, a najmlajši šele 2 leti star.
Ali te težke žrtve ne bodo končno tudi pri nas izsilile modernejše in socijalnej-še zakonodaje v zaščito rudarjev, pri kateri bi sodelovali tudi rudarji sami s stalno pravico kontrole, kot je to že davno uvedeno v Čehoslovaškt?
Rudarske delavske organizacije na plan, zahtevajte z vso odločnostjo na zborovanjih spopolnitev zakonodaje!
Krivce te nezgode, naj si bodo še tako visoki gospodje, pa naj že vendar enkrat zadene vsa strogost zakona, a prizadetim mora TPD. plačati polno odškodnino.
Beograd napreduje
Beograd je imel 1919 67 industrijskih podjetij. Leta 1935 jih izkazuje 173.
• Najbolj se je razširila kemična, tekstilna, lesna, kovinska in usnjarska industrija in še nekaj neznatnej-ših industrij. V industrijah je zapot-slenih okoli 15.000 delavcev. Industrija ima v Beogradu že stare ugodnostne pravice.
Panevropa Nemcem ne diši.
Predsednik panevropskega gibanja grof Coudenhove-Kalergi poroča, da je nemška državna policija zaplenila vse imetje tega gibanja v Nemčiji.
Dotna ui ft& st/eiu
Šolnina za srednje in visoke šole
po proračunskem zakonu za 1937-38 znaša:
davka od do I. sk.	II.	sk.
800—1000 Din 100, Din 75.—
1000—3000 Din 150, Din 112.—
3000—5000 Din 200, Din 150,— itd. V I. skupino spadajo vseučilišča in šole iste stopnje, dalje višji razredi srednjih šol, učiteljišča, srednje tehnične šole, višje obrtne ženske šole, trgovske in pomorske akademije, bogoslovja, železniške prometne šole itd. Po II. skupini se plačuje šolnina za nižje razrede srednjih šol, meščanske šole, strokovne obrtne šole, moške obrtne šole in podobne.
* * *
Kaj, ko bi? Statistike porodov izkazujejo v današnjem pokvarjenem svetu vedno manjše številke. Ljudje se branijo otrok. Za pametnega človeka je ta pojav razumljiv. Krive so termi pojavu socialne razmere, ki pa bodo vedno slabše, ker ni mogoče, da bi se v tem družabr nem sistemu izboljšale. Dokler je delavčevo življenje odvisno od konjunkture, ki rabi tudi sicer vedno manj delavcev in število delavcev narašča, je ozdravitev razmer nemogoča. Treba je skrajšati delovnik, bolje plačevati delo in z delom vse, ki bi radi delali oskrbeti. Tega pa ni in tudi nihče noče nič slišati o tem. Danes so v službi mož, žena,
oitroci, pa še komaj žive. Koliko pa jih je, ki nimajo dela! In zaslužki? To so vzroki, da se ljudje boje otrok. Zaradi tega je »Slovenec« nedavno napisal članek »Opomin«. Navduševalen in očitajoč članek, ki pa ne vidi socialnih razmer. Sicer pa, kaj je treba ljudi tako siliti, če vedo, da ne morejo izpolnjevati teh socialnih dolžnosti? In če je že taka sila, le poglejte, koliko celibaterjev moških in ženskih je v dravski banovini! Gotovo jih je tri tisoč ali več, ki bi lahko bili važen faktor pri reševanju vprašanja zvišanja porodov v zmislu »Slovenčevih« predloL gov. Na drugi strani pa so bogataši, celo zelo krščanski ljudje, na katere »Slovenec« lahko naslovi svoj poziv, ker so ali brez otrok ali pa imajo kvečjemu enega.
#	* *
Kongresa učiteljev, ki se vrši v Skoplju se je udeležilo nad 2000 učiteljev iz cele države.
Mala antanta bo zasedala dne 30. in 31. t. m. v Sinaji.
Državniki bodo začeli baje zopet potovati. Tako se pričakuje, da bo Chamberlain obiskal baje Mussolinija, ki bo nato vrnil obisk v Londonu in nato posetil tudi Hitlerja.
Spor med Čehoslovaško in Portugalsko še ni končan. Varstvo če-hoslovaških interesov na Portugalskem je prevzel francoski poslanik.
Delavski pravni svetovalec
Odpoved stanovanja (Maribor)
Vprašanje: Imam v najemu opremljeno sobo, pa bi se rad odselil drugam. V kakem roku moram odpovedati?
Odgovor: Odpovedni rok za opremljeno sobo znaša 14 dni.
Alimentacijska obveznost nez. očeta, ki stanuje v inozemstvu (Sv. Trojica) Vprašanje: Moja hči je umrla takoj po porodu svojega nezu otroka. Nez. oče živi v Avstriji in ne plačuje za otroka nikake vzdrževalnine. Kam naj se obrnem, da bom dobival vzdrževalnim) zanj?
Odgovor: Najbrže je varstveno sodišče že izdalo takoj po rojstvu otroka sklep, s katerim je nez. očetu naložilo, da plačuje ‘‘otroku vzdrževalnino. Na podlagi tega sklepa lahko predlagate rubež za zaostale alimente z-oper nez. očeta. Glede rubeža se lahko obrnete na varstveno sodišče, ali pa ga predlagate sami odnosno po pooblaščencu pri pristojnem sodišču v Avstriji.
Motenje posesti (Tezno) Vprašanje: Sosed mi je odtrgal od plota dve lati ter mi kos plota odžagal. Zahteva tudi, da zasujem vodnjak in premestim plot, češ, da stoji na njegovi zemlji. Če tega ne storim mi grozi, da bo plot v osmih dneh odstranil sam. Ali je k temu upravičen?	.
Odgovor: Vaš sosed nikakor m bil
upravičen k takemu samolastnemu postopanju. Če smatra, da stoji Vaš plot res na njegovem svetu lahko zahteva njegovo odstranitev kvečjemu s tožbo. Radi njegovega postopanja imate pravico vložiti prot) njemu tožbo radi motenja posesti in sicer v 30 dneh, odkar je odtrgal late od Vašega plota. Lahko zahtevate tudi povračilo povzročene škode.
Dolg pri trgovcu (Mežica) Vprašanje: Nekemu trgovcu sem dolžan znesek denarja ter mi grozi s tožbo. Jaz sem mu ponudil odplačevanje v obrokih, nakar pa tioče pristati. Ali me lahko kljub temu toži?
Odgovor: Trgovec Vas lahko toži takoj na plačilo celega zneska, če je že dospel v plačilo in ni dolžan pristati na kake obroke.
Prevzem moževega dolga (Celje) Vprašanje: Moj mož, s katerim sploh nisem živela skupaj je napravil več dolgov. Po smrti so nekateri upniki terjali tudi mene in sem na prigovarjanje njegove matere, da plačam vsaj obrestt, plačala obresti in del glavnice in tudi podpisala neko izjavo. Ali bom sedaj morala plačati celotni dolg mojega moža?
Odgovor: Če ste se podpisali, da prevzamete dolg Vašega moža, bodete morali plačati upniku celo terjatev. Drugače pa ne.
Demokracila — Je iivljenje
Iz govora ministra s. dr. Czecha na slavnosti kulturnega društva
umi
• ' :
■	m*!	.V;'V
• ‘ 't- '
  Ves svet zopet ogrožajo velike nevarnosti. Svetovni mir je zopet v skrajni nevarnosti, demokracija je tarča najhujših in osredotočenih napadov fašističnih sil. Socializem je zopet predmet najhujših sovražnosti kapitalistične in nacionalistične reakcije.
Španija, katere boje s simpatijami in ljubeznijo zasledujemo, je strastni bojni cilj uničujočega fašizma, Vzhodna Azija je v plan^enih že zopet in nihče ne ve, v kakšni smeri se bo plamen širil. Pa tudi vsa Evropa se sedaj nahaja v megli diplomatičnih prerekanj, za katere hrbtom pridno spletkarijo in rožljajo z orožjem nevarni fa-
šizmi. Milijoni in milijoni s skrbjo vprašujejo, če se bodo res našli še blazneži in pustolovci, ki bodo Evropo iznova pognali v svetovni požar v primeri, s katerim bi bila svetovna vojna 1914 le igrača.
In čeprav mi, kakor ves mednarodni socialistični proletarijat, storimo vse za ohranitev miru in upamo, da se ohrani, moramo biti vendar pripravljeni, če ne bi bilo tako. Zakaj le v boju za svetovni mir in njega čuvanju je ključ do boljše bodočnosti delavskega razreda. Z vsemi silami se moramo zaradi tega posvetiti tej usodni nalogi ter se pridružiti vojski mednarodne demokracije.
Svoboda strokovnih organizacij
jamči obstoj in zdravje delavstvu
V	Parizu se je vršil mednarodni kongres socialnih politikov v Parizu. Na kongresu so bile zastopane vse strokovne organizacije, socialistične, katoliške in druge ter socialni politiki.
Kongres se je izrekel za svobodo strokovnih organizacij. Le dunajski zastopnik dr. Schmitz ni glasoval za resolucijo.
Po s. de Brouckereju se je oglasil k besedi rektor katoliške univerze v Toulouse, prelat de Solange, ki
je način italijanskih in avstrijskih strokovnih organizacij odločno odklonil, ker ne odgovarjajo socialnemu duhu cerkve. Te strokovne organizacije niso svobodne. Tudi tajnik katoliških strokovnih organizacij Serrarens se je izrekel za svobodo strokovnih organizacij.
Ves civilizirani svet priznava svo*-bodo delavskih strokovnih organizacij, samo ljudje ne, ki pripravljajo zanje nove zanjke.	,
_///_
Praga zgradi nad 2000 majnih stanovanj
posnemanja vredno.
Pokrajinska slika iz Čehovlovaške.
Socialnopolitično delovanje na čehoslovaškem je bolj vzorno kakor drugod. Prednjači pa v tem pogledu glavno miesto Praga, kakor je tudi poročal na obeh ljubljanskih predavanjih piraški Uradni voditelj socialnega skrbstva dr. Petr Zenkl. V stanovanjskem primeru mu je očividno zgled prejšnja dunajska socialnode-mokratična občina.
Po njegovi zamisli zgradi praška občina v krajših presledkih nad 2000 majhnih in higijensko dobro urejenih in opremljenih stanovanj. Krediti za stanovanjske hiše v znesku 50 do 60 milijonov čK so že zagotovljeni. K stroškom prispeva en odstotek za amortizacijo tudi država.
Zanimivo je, kakšna bodio' ta stanovanja in koliko bodo znašale najemnine v teh z vsem komfortom o-premljenih majhnih stanovanjih.
Gradili bodo dve vrsti stanovanj, večja stanovanja in manjša. Večja stanovanja bodo imela veliko kuhinjo (stanovanjsko) po 24 m2, spalnico 10 ma, predsobo, kopalnico, shrambo in drugo. Najemnina za ta stanovanja bo znašala na leto 1000 do 1200 čK (to je v dinarjih okoli 150 Din mesečno).
Manjša stanovanja bodo imela manjšo kuhinjo, veliko spalnico in druge potrebne prostore. Ta stanovanja bodo veljala na leto manj kakor 1000 Kč.
Vsa stanovanja bodo oskrbljena z vodovodom, elektriko in eventuelno tudi s plinom. Hiše bodo zgrajene na prostornih zemljiščih in obdane okoli in okoli z vrtovi.
Pri nas veljajo taka stanovanja prva od 600 do 700 Din, druga pa od 400 do 500 Din.
Kolonije imajo tudi sicer druge kulturne in družabne ugodnosti.
Velikega pomena je akcija isto-
take za nezaposlene delavce ter raz* ne obrti, ker se z njo zaposli mnogo delavcev im da zaslužka narodnemu gospodarstvu. Največ bo pa sčasom pridobila tudi mestna občina, ki naloži sedaj milijonski znesek, ki se ji bo pozneje zanesljivo rentiral, kljub temu, da bodo v teh hišah stanovanjske najemnine naravnost nizke.
Problem gospodarstva, javnega, je vedno bil in bo, produktivno delo!
Nič manj kakor 54 velikih grafikonov je izvršil slikarski atelje pod vodstvom akademskega slikarja Rajka Šubica na ljubljanskem velesejmu. Vsi ti grafikoni in zemljevidi bodo krasili prostrano dvorano v štirih paviljonih, ki so namenjeni raz;-stavi slovenskega novinarstva. Po 4 do 6 kvadratnih metrov so velike te slike. Za vsako so bile potrebne dolge ure študija, računanja in preračunavanja, potem pa je bilot treba mrtve^ številke predstaviti kolikor mogoče nazorno. Ustvarjene so bile mojstrovine, s kakršnimi se doslej ni mogla postaviti nobena razstava v Ljubljani. Ne samo, da je vsak grafikon estetsko lepo izdelan, marveč so tudi najabstraknejše reči duhovito in originalno prikazane. »Rojstvo oglasa« ali pa »Prihod tujih no-vin v tujsko-prometni sezoni v Slovenijo« ali pa »Izvoz novin našim izseljencem po vsem svetu« — videli boste letos na jesenskem velesejmu od 1. do 12. septembra, kaj vse se da najučinkoviteje prikazati v sliki, številki in besedi.____________________.
PoiMSomo delavcem!
Prodajamo delavske oj^lekeJSevlje^perllo,
otroške obleke Itd. ceneje_kot povsod
Manufaktura Grajske starinarne
Maribor, Vetrinjska ulica 10
MALI OGLASI
Naši čitateifi kapn* lefo nafcenefše pri našiti jimerentfti!
Priporoča se
ŠPECERIJSKA trgovina
Delavski domr.z.zo.z.
Maribor, Frankopanov« ulica L
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18, se priporoča cen,}, občiaatv« za izdelavo oblek za tfospod* In dam« po najnižjih dnevnih cenah. Hitra in
izdelava. Bogata fclbjra modnega blaja-
Zohtevalte vedno In poosod M in pecivo Iz Delooshe peKnrne u Moro. E
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska; Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.
Telefon 2324