JSK1 LIST
St. 46(2206) • LetoXLII • Novo mesto, četrtek, 28. novembra 1991 • Cena:30SLT • YU ISSN 0416-2242
NOVOTEHNA
PRODAJA VOZIL
Novo mesto:® 25-088* Trebnje: ® 44-025 • Metlika * 58-197
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Nočejo biti foceni delovna sila
Ob obisku visokih gostov z republike Belokranjci izrazili bojazen pred lastno nerazvitostjo—J=astnemočinebododoyolj — Za manj trdo mejo s Hrvaško
Ul
>o
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
ČRNOMELJ, SEMIČ — Beli krajini se godi tako kot drugim obmejnim delom v Sloveniji, kamor nič, ne elektrika ne cesta ne telefon, ne pride samo po sebi, ampak mora biti strogo načrtovano ali celo izsiljeno. Poleg tega v deželi ob Kolpi prevladujejo gospodarske panoge, ki so pod največjim udarom, v zadnjih mesecih pa je »udarila« še trda meja s Hrvaško. Ob vsem tem Belokranjce preveva še bojazen, da bo Bela krajina postala poligon za poceni delovno silo in brez kadrov, ki bi zagotovili razvoj.
To je le nekaj iz rešte problemov, ki črnomaljske občine ter na obisku v se-
so jih iz ust predstavnikov metliške in
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST


miški Iskri pretekli teden slišali gostje z republike. Predsednik republiškega izvršnega sveta Lojze Peterle jih je potolažil, da ima belokranjsko gospodarstvo dolgoročno perspektivo, ker je vse več zasebnih podjetij. Po njegovem mnenju je pomembno, da ministrstvo za delo pomaga pri odpiranju novih delovnih mest, država pa podpre nove razvojne projekte, pomoč pa je moč najti tudi v skladu za malo gospodarstvo in nerazvita območja. Seveda ne bo uspeha, če tudi v občinah ne bo več življenjske moči. Vodilnim iz Belta, Begrada in Iskre je na obisku v Semiču dejal, da ima-
jo naši izdelki velike možnosti za prodor na Zahod. Na vprašanje, pod kakšnimi pogoji se lahko v prihodnjem letu rešimo pečata, da smo tvegano območje, je dobil odgovor gospodarstvenikov, da je to mogoče, če bo Slovenija priznana. Oba z ministrico za delo Jožico Puhar pa sta zanikala govorice o zamrznitvi plač, ki sojih v resnici čez nekaj dni zares postavili na led.
Peterle je zagotovil, da takšna meja s Hrvaško in hkrati z Jugoslavijo, kot je sedaj, ne bo trajna. In če bo Hrvaška na svojem vzhodu vzpostavila trdno mejo, bodo to, ki sedaj tako teži Belokranjce, lahko zrahljali. Član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut pa je dejal, da Beli krajini to, da postaja južni del Slovenije prinaša drugačen strateški, politični in gospodarski položaj. Bela krajina mora po njegovem mnenju računati predvsem na lastne zmogljivosti.
M. BEZEK—JAKŠE
ANZELJCU IN ŽIBRETU
Bloudkova plaketa
DOBRNA — Dolgoletnemu predalniku Planinskega društva Lisca Sevnica—Krško, Lojzetu Anzeljcu iz Sevnice, in telesnokulturnemu delavcu, ?lasti v plavalnem športu, Niku Žibretu !* Krškega, so v petek na slovesnosti v Dobrni podelili Bloudkovo plaketo za eto 1991, najvišje priznanje za dosežke v telesni kulturi in športu pri nas.
OBISK V ISKRI — Po pogovoru v se-miški Iskri z nekaterimi belokranjskimi gospodarstveniki in predstavniki obeh občin so si gostje, predsednik republiškega IS Lojze Peterle, ministrica za delo Jožica Puhar in namestnica ministra za finance Alenka Markič, ogledali tudi proizvodnjo v tej tovarni Na fotografiji Lojze Peterle pri ogledu proizvodnje kondenzatorjev. (Foto: M.B.—J.)
//////////////////////^^^
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
•	Evropa priznava naše izdejke
na 3. strani:
•	Oo biohrane po evropsV
na 4. strani:
•	Čas, ko reka Krka vrača
na 5. strani:
•	Mlatili so prazno slamo
na 6. strani:
•	Oprema s trdo roko do uspehč
na 7. strani:
•	V sindikat po nasvet in štruco
na 8. strani:
•	Novinarji Dolenjskega list«
na 10. strani:
•	Do zadnjega je častil Trubarja
na 11. strani.
•	Tiktakanje mrtvaške ure v krvi
na 12. strani:
•	Dolg poravnal s »praznimi« naročilnicami
1
!
— Ino vatorjema Darku Bartlju (v sredini) in Cirilu Logarju (na desni) je čestital tudi svetovalec pri Gospodarski zbornici Slo veni-je, Janko Jerman. (Foto: J. P.)
Zlata medalja za verige Praktis
Treban ska inovatorja nagra ena v Bruslju
NOVO MESTO — Darko Bar-tolj in Ciril Logar, lastnika trebanjskega podjetja Barlog, sta v slabem letu dni razvila plastične avtomobilske snežne verige Praktis. Imajo mnogo boljše lastnosti od klasičnih, z njimi se da celo brez škode voziti tudi po asfaltu, če sneg ne sledi napovedim vremenoslovcev in vestnosti voznikov. Inovacija je bila na nedavni svetovni razstavi inovacij Eureka 91 v Bruslju nagrajena z zlato medaljo in plaketo. Oboje je inovatorjema na petkovi slovesnosti v novomeški Tovarni zdravil Krka izročil direktor Območne gospodarske zbornice Novo mesto, Janko Goleš. Območna zbornica tudi sicer posveča dokajšnjo pozornost inovativni dejavnosti na Dolenjskem in v Beli krajini in ni naključje, da ta zlata medalja ni prva, ki so jo dobili dolenjski inovatorji na razstavah Eureke v Bruslju.
Predstavnile-centra za informacijski sistem pri Gospodarski zbornici Slovenije pa je udeležence slovesnosti v Krki seznanil z uspešno predstavitvijo vseh slovenskih inovacij na letošnji bruseljski razstavi. Od enajstih razstavljenih izdelkov jih je namreč kar osem dobilo medaljo.
SPREMSTVO NA NOVI POTI — Cerkljam so s slovesnostjo vrnili nekaj vojaškega blišča, kolikorje to sploh mogoče, če pogled razloči na letaliških objektih sledove ekpslozij in vandalske roke in če kraj dogajanja obkrožajo cevi protiletalskega orožja, razmeščenega za vsak primer, če bi nastopili armadni migi Častniki, podčastniki in vojaki slovenske vojske so strumno pozdravljali proti slavnostni tribuni. (Foto: M. Luzar)
Z državo je propadla prisega
Na letališču v Cerkljah slovesnost ob dnevu slovenske teritorialne obrambe — Dr. Dušan Plut: Hrvaška je tudi naša usoda — TO še nikoli tako slovenska
CERKLJE OB KRKI — Na letališču v Cerkljah je bila 20. novembra ob dnevu Teritorialne obrambe Slovenije slovesnost, na kateri so prisegli častniki, podčastniki in vojaki TO. Med drugimi so dogodku prisostvovali dr. Dušan Plut in Ivan Oman, člana predsedstva Republike Slovenije, slovenski obrambni minister Janez Janša, njegov namestnik Miran Bogataj, generalmajor Janez Slapar in notranji minister Igor Bavčar.
Dr. Dušan Plut, ki je spregovoril po dvigu zastave, je spomnil, da poteka 23
p Dl PREDSEDNIKA JE ZALILO — Sredi minulega tedna je zaradi močnega deževja Krka spet ušla iz svoje struge. J>leg tega, daje poplavila že znane kraje, seje letos znesla tudi nad središčem Kostanjevice in vasmi med Šentjernejem in "Kocjanom. V sredo je bilo na tem območju eno samo veliko jezero. Poplavljene so bile ceste, polja in gozdovi, voda pa je pla v marsikatero klet. Nepričakovano visoko seje dvignila tudi Radulja, ki so jo pred leti pričeli regulirati, del pa niso ^končali Predsednik krajevne skupnosti Šentjernej, Janez Povšič (na sliki), je minuli četrtek klical na ogled vse repu-‘iške in lokalne ministre, pa so prišli le ljudje od vodnogospodarske skupnosti »Če bi dokončali melioracijo in regulaci-•? hodulje, te škode ne bi bilo. Sklenili smo, da davkov ne bomo več odvajali v republiko, temveč ta denar namenili za ^končanje začetih del«, je ves ogorčen povedal Povšič, ki mu je narasla voda prav tako zalila vse njegovo posestvo v ^učji Mlaki (Foto: Janez Pavlin)	. ,
let od ustanovitve štaba za SLO, ki je nastal v Sloveniji po agresiji čet Varšavskega pakta na Češkoslovaško. Agresijam žal do danes ni konca. Zaradi nje doživlja tragično usodo republika Hrvaška. Vojna na Hrvaškem je za nas »obrambna vojna republike Hrvaške«. Ob tej vojni ne smemo biti ravnodušni, kajti na ozemlju Hrvaške se odloča tudi o naši usodi, je dejal dr. Plut. Pozval je Evropo in vse miroljubne sile, naj pomagajo Hrvaški. Hkrati je sporočil »našo nelagodnost zaradi precejšnje
•	O Kot je dejal general Janez Slapar, smo nekoč verjeli v Jugoslavijo kot skupnost svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti. S to vero smo v vojski tudi prisegli. Država je propadla, zato je izgubila veljavo tudi dana prisega.
•	Prisega, ki so jo dali v Cerkljah zbrani vojaki slovenske vojske: »Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost moje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal svoje dolžnosti pri njeni obrambi.«
ravnodušnosti Evrope«, ker ta ni nedvoumno pokazala, kdo je na Hrvaškem agresor in kdo se bori za svobodo. Dr. Dušan Plut je rekel, da je bila slovenska TO v nedavni vojni sposobna obraniti Slovenijo.
General Janez Slaparje na slovesnosti dejal, da slovenska teritorialna
obramba ni bila še nikoli tako slovenska in močna, kot je danes. Vojsko Slovenci potrebujemo, je dejal v sredo na slovesnosti Ivan Oman. »Toda,« je poudaril, »Slovenci smo miroljuben narod. Še nikoli v zgodovini ni Slovenec prijel za orožje, da bi koga napadel. Smo pa pripravljeni prijeti za orožje, da obranimo svobodo.«
Zastavo so na prizorišče prinesli padalci letalskega padalskega voda štaba TO vzhodnoštajerske pokrajine, in sicer učitelj padalstva Jakob Vidovič kot zastavonoša ter Jože Pojbič in Stanko Kranjec kot spremljevalca.
M. LUZAR
»TO ne smemo zapreti v kasarne«
Učna centra v Cerkljah in Novem mestu
NOVO MESTO — Še ta mesec naj bi slovensko ministrstvo za obrambo posredovalo občinam pregled vojaških objektov, kijih bodo potrebovali za Teritorialno obrambo. Na območju Pokrajinskega štaba TO Dolenjske je predvideno, da bosta učna centra v Cerkljah in v Novem mestu, in to z vso infrastrukturo, ki jo taka centra potrebujeta. Tudi območni štabi TO naj bi dobili prostore v objektih, ki bodo omogočali normalno delo teh štabov.
Tako naj bi se tudi pokrajinski štab s sedanjega neustreznega prostora sredi mesta preselil v prostore novomeške garnizije v Bršljinu. Vendar v pokrajinskem štabu menijo, da bi bilo napačno spraviti celotno teritorialno obrambo v kasarne. »To, da je bila teritorialna obramba dejansko sestavni del naše družbe, je v veliki meri pripomoglo, da so bile naše enote bolj učinkovito organizirane,« je prepričan poveljnik Pokrajinskega štaba, polkovnik Albin Gutman. «Slovenske vojske ne bi smeli osamiti, tako kot je bila izolirana Jugoslovanska armada, sicer bo tudi TO ljudem postala tuja vojska, tako kot je bila prejšnja jugoslovanska. V teh učnih centrih slovenske vojske pa bo treba za
• ASTRONOMSKE PLAČE? — Zaradi govoric o visokih plačah v teritorialni obrambi smo se obrnili na poveljnika Pokrajinskega štaba TO Dolenjske, polkovnika Albina Gutmana. Postregel nam je s temi podatki: Plače za poklicne pripadnike TO so določene tako kot za vse uslužbence v državni upravi. Koeficient je določilo obrambno ministrstvo za vsak štab posebej glede na rang. Pokrajinski štab Dolenjske spada v 2. rang. Plače za oktober v tem štabu pa so bile: za srednjo izobrazbo (4. stopnja) je neto plača po odbitku prispevkov in davka znašala 8.121 tolarjev; za srednjo izobrazbo (5. stopnja) 9.693 tolarjev; za zaposlene z višjo izobrazbo (6. stopnja) 10.795 tolarjev, za visoko izobrazbo 14.877 tolarjev; za 8. stopnjo (sem sodi le poveljnik pokrajinskega štaba) pa 19.820 tolarjev.* Na te neto plače jim pripada tako imenovani teritorialni dodatek, ki za 4. in 5. stopnjo znaša 10 odst., za 6., 7. in 8. stopnjo pa 20 odst. Tako je s tem dodatkom poklicni pripadnik TO z visoko izobrazbo za oktober dobil 17.473 tolarjev plače, poveljnik pa 23.192 tolarjev. To je tudi najvišja oktobrska neto plača v Pokrajinskem štabu TO Dolenjske.
nabornike zagotoviti normalen standard, da ne bodo živeli in delali v takih razmerah kot v jugoslovanski vojski. Tudi zahteve do slovenskih vojakov bodo večje, saj bo manj ljudi moralo bolje opravljati iste naloge,« pravi Gutman.
A. B.
V drugi polovici tedna bo suho in razmeroma toplo vreme.
Žalostmka za našo Krko
Analize kažejo, da Krka umira. Podatkov o tem je več kot dovolj in vsi so grozljivi Preden so ljudje ob Krki sploh kaj vedeli o tem, so to nekdaj prelestno reko sami tiho pokopali. Prvo urejeno kopališče na Krki so skoraj pred 200 leti, v Napoleonovih časih, naredili na novomeški Loki Od takrat do pred dvajsetimi leti so bili kopališče na Loki in bregovi ob Krki wa poletja polni kopalcev. Danes ob Krki ni več kopališča in ne kopalcev. Niti sprehajalcev ne. Kot otrok in mladenič nisem bil niti enkrat na morju. Pa ne zato, ker ne bi mogel iti v kakšno od številnih kolonij, kot se je takrat reklo poceni letovanje ob morju za otroke. Ne, škoda mije bilo časa za to, da bi ga »zapravljal« na morju, ko pa smo vendar imeli pred nosom našo Krko, ob kateri smo, pa ne samo otroci, ampak res vsi Novomeščani, preživljali nepozabna poletja. V »ta malem« bazenu na Loki so se skupaj namakali in čofotali predšolski otroci in 90-letna Bevčeva Pepa. Ko so postavili na kopališču skakalnico, seje kot prvi skakalec z nje pognal nekdanji sokol Adamov Kori in to v beli obleki
In kaj smo napravili iz te Kettejeve »ljubice zveste«? Umazano in smrdljivo candro! Vsi, vsi smo krivi Vsi ki to molče prenašamo, ki nične ukrenemo, kine prosimo, niti ne kolnemo in zmerjamo več. Vsi samo Krka ne, ta onečaščena in ponižana lepotica. Je še kaj upanja? Je še čas? Vrnimo Krko ljudem in ljudi Krki! Zaplavale bodo ribe, ugnezdile se bodo ptice, temno zeleno se bo zalesketala voda. Prišla bosta Lamut in Jakac, zapel bo Kette. Bodimo realisti naredimo nemogoče!
A. BARTE
Evropa priznava naše izdelke
Pogovor z Marjanom Anžurjem o ukrepih Evropske skupnosti ter o načrtih IMV
Ukrepi Evropske skupnosti proti Jugoslaviji so ravno tako ali še bolj prizadeli tudi Slovenijo, še posebej njene velike izvoznike. Eden največjih slovenskih izvoznikov je novomeška IMV. O tem in o načrtih tega novomeškega giganta je tekla beseda s predsednikom poslovodnega odbora IMV-ja in generalnim direktorjem Revoza Marjanom Anžurjem.
•	Ali bodo ukrepi Evropske skupnosti prizadeli tudi IMV, in če ga bodo oz. so jo že, kako?
Ukrepi Evropske skupnosti so že prizadeli grupo IMV. Uvoznik avtomobilov, francoski Renault, mora za vsak
•	Sredi leta 1993 bo v novomeškem Revozu stekla serijska proizvodnja renaulta clio. Gio, evropski avto leta 1991, je eden najuspešnejših avtomobilov Renaulta, zato odločitev te velike in ugledne francoske avtomobilske tovarne, da bo proizvodnja tega avtomobila tekla v novomeškem Revozu, govori tudi o velikem zaupanju. Program clio je ena naj večjih slovenskih naložb, saj bo za to potrebnih okoli 100 milijonov dolarjev, priprava na serijsko proizvodnjo pa bo zahtevala milijardo francoskih frankov.
avtomobil plačati 10 odst. carine od izvozne cene, na izvozno ceno prikolice pa znaša carina 5,3 odst. To seveda pomeni, da Slovenija kljub vsem zagotovilom ni izvzeta iz ukrepov proti Jugoslaviji, in bojim se, da se to ne bo zgodili niti v decembru. S tovrstnimi obljubami imamo pač slabe izkušnje. Ti ukrepi, ki veljajo tudi za Slovenijo, pa pomenijo, da je bila slovenska ocena dejanskih razmer Evrope do Slovenije napačna ali da smo naše pozicije v Evropi precenjevali. Ne samo to, Slovenija kot najbolj izvozno usmerjena republika bivše Jugoslavije je s temi ukrepi najbolj prizadeta. Če Slovenija potem, ko smo trge v južnih republikah izgubili, gradi na izvozu, za našo vlado ne bi smelo biti pomembnejšega dela, kot da ureja te stvari.
IM V je z ukrepi neposredno prizadet. Z Renaultom, ki je pri nas kapitalsko
TREBANJCI POMAGAJO
Tudi Rdeči križ Trebnje je pozval ljudi k zbiranju pomoči za prizadete v vojni na Hrvaškem. Ta akcija je potekala več dni na različnih zbirnih mestih. Na vseh mestih je bil zelo dober odziv. V šolo so prinesli predvsem otroška oblačila, zbrali pa so tudi nekaj hrane. Krajani Šentruperta so darovali tudi prek Karitasa. Najmlajši v Rdečem križu so raznašali obvestila po hišah, člani novinarskega krožka pa so napisali na pisma nekaj toplih besed za hrvaške otroke.
udeležen, se sicer še nismo pogovarjali o tem, kako bomo krili te dodatne stroške carine, jasno pa je, da jih ne bo plačal kupec. Mi smo vodstvo Renaulta v Parizu naprosili, naj posreduje v Franciji na ustreznih najvišjih mestih, naj nas izvzamejo iz ukrepov, saj je kupec naših avtomobilov država članica ES, ki ima pač svojo proizvodno enoto v bivši Jugoslaviji. Iz Francije pričakujemo odgovor te dni.
* Kaj bi morala po vašem mnenju ukreniti Slovenija, da bi ublažila ukrepe ali celo dosegla neveljavnost teh ukrepov za našo državo?
Upam, da bo državi Sloveniji tudi na takih primerih uspelo Evropski skupnosti dokazati, da so z ukrepi prizadeti tudi njihovi interesi. To seveda je argu-
Marjan Anžur
ment, ki za gospodarstvenike drži, vendar o tem odloča politika, kjer pa so večkrat prisotni »višji interesi« in argumenti vedno ne prevladajo.
Še težje je pri Adriji, saj so kupci prikolic naša podjetja v tujini in tu se ve, kdo je plačnik teh dodatnih carin. Te so seveda v celoti naš dodatni strošek. Slovenija mora to urediti za vse izvoznike ali v obliki povračil ali z drugimi ukrepi, ki bi nadoknadili izpad že tako pičlega prihodka. Če se te stvari ne bodo uredile hitro in učinkovito, se bo začel zmanjševati izvoz, to pa bi pripeljalo do verižne reakcije.
• Ste zaradi ukrepov zmanjšali obseg proizvodnje, izvoza ali število zaposlenih?
Zaradi ukrepov nismo nič zmanjšali obsega proizvodnje in izvoza. Izvoza tudi ne bomo zmanjševali, treba pa je najti rešitev za izpad dohodka, in to za naš delež v Revozu in za Adrijo v celoti. Število zaposlenih se v IMV ne zmanj-
Kardelj z rdečim prelivom
Preimenovanje ulic je spet v ospredju
Potem ko je na začetku bilo preimenovanje mestnih ulic tema premnogih mariborskih gostilniških razprav, je v naslednjih mesecih okoli tega nenadoma vse bolj ali manj utihnilo. Vmes seje pač zvrstilo toliko drugih dramatičnih dogodkov — od valov odpuščanja v dovčerajšnjih paradnih mariborskih tovarnah do pekrškega incidenta in vojne —, da so celo politiki pozabili na svojo začetno vnemo pri odpravljanju rdeče preteklosti, povsem zaposleni s preprečevanjem črne prihodnosti. A zdaj je tako daleč: v kratkem naj bi mestni parlament razpravljal o predlogu, ki ga je pripravila posebna komisija, ta pa kar odločno reže v dosedanjo mariborsko ulično nomenklaturo.
Najpomembnejša je ukinitev imen dveh najbolj reprezentančnih mestnih cest, ki »pokrivata« glavno prometno žilo skozi mesto — Titove in Partizanske ceste. Prva naj bi bila po novem Tržaška, druga pa Slovenska (v resnici naj bi samo podaljšali naziva že obstoječih cest s teni imenom). Novi imeni kajpada nista sporni, toda očitno je celo nekatere v mestni oblasti zmedlo dej-
stvo, da se posamezni inozemski ugledni gostje čudijo, zakaj ukinitev ulice z imenom protifašističnih borcev, ni pa jim tudi jasno, zakaj nenadoma nihče noče več imeti opravka z imenom Tito.
Neki moj znanec, ki je član mestne vlade, mi je zadnjič pripovedoval, s kako težavo je zadevo pojasnjeval neki avstrijski delegaciji, saj so mu ti dejali, da bi navsezadnje lahko po partizanih in Titu poimenovali kakšno manjšo ulico, če sta že najdaljši domnevno neprimerni za kaj takega. Vse manjše da so že zasedene, naj bi bil njegov (neprepričljiv) argument. Vendar na možnosti, da bi obe ulici lahko ohranili staro ime, saj je tudi mestno javno mnenje zvečine naklonjeno takšni spremembi, oziroma se s temi domnevnimi problemi — v poplavi drugih, eksistenčnih — večina sploh ne ukvarja.
To vzdušje brezbrižnosti navsezadnje simbolizira tudi usoda Kardeljevega spomenika v mestnem parku, pred leti postavljenega z velikim pompom, zdaj pa več kot samo pozabljenega. Takoj po lanskih volitvah je nekdo polil spomenik z rdečo barvo in tako je doprsni kip ideologa pluralizma samoupravnih interesov postal prava kulturološka sramota mesta — saj dolge mesece nikomur ni prišlo na misel, da bi spomenik očistil, če je novi oblasti bilo že nerodno, da bi ga odstranila. Če je kdo opozoril, da si o Kardelju sicer lahko mislimo karkoli, a je navsezadnje tudi on del slovenske zgodovine in je zato njegov spomenik dolžan vsaj prvinskega spoštovanja, mu je hitro priletela etiketa »starorežimca«.
Verjetno lahko podobno usodo pričakujejo tisti, ki že zdaj oporekajo predlaganemu preimenovanju mnogih ulic, poimenovanih po ljudeh iz zgodovine delavskega gibanja in iz NOB, rekoč, da želijo biti »čisti« pred zgodovino.
MILAN PREDAN
šuje, letos smo celo dodatno zaposlovali, a največ za določen čas, in to predvsem zato, ker predvidevamo nihanja v proizvodnji, ki jih bomo zmogli s temi začasno zaposlenimi.
•	Kakšni so načrti Revoza za prihodnja leta in kako vidite perspektivo IMV-ja v celoti?
Proizvodnja R 4 se bliža koncu. Z začetkom leta 1993 popularne katrce zaradi ekoloških predpisov ne bo več možno prodajati v Evropi. Naš interes pa je, da bi v letu 1993 še tekla proizvodnja tega avtomobila, a dokončno se bomo odločili šele na podlagi ocene, kam in koliko teh avtomobilov bi še lahko prodali.
Program proizvodnje R 5 ostane v Novem mestu, proizvajali bomo okoli 100 teh vozil na dan, naš največji program pa postaja clio. Serijska proizvodnja tega avtomobila naj bi v Novem mestu stekla v drugi polovici leta 1993; teh avtomobilov bomo proizvedli po 350 na dan, se pravi 70 do 75 tisoč na leto. Ob tem bo, kot rečeno, tekla tudi proizvodnja R 5, tako da bo skupna proizvodnja okoli 100.000 vozil na leto. Letos pa bo iz naših tovarn prišlo okoli 80.000 avtomobilov. Clio se bo prodajal v vsej Evropi, zlasti v Franciji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici in državah Beneluksa ter morda tudi v Angliji.
O perspektivi IMV-ja ne dvomim, verjamem, da bodo sedanji ukrepi res začasni, vprašanje je samo, koliko časa bo ta začasnost trajala. Verjamemo, da bodo prevladali argumenti proti tem ukrepom in da bo Slovenija mednarodno priznana država, čeprav to še ne pomeni, da bo takoj deležna tudi vseh ugodnosti, ki jih je uživala prejšnja Jugoslavija. Vsekakor smo še naprej usmerjeni v izvoz, izvozni delež v celotni proizvodnji clia in R 5 bo okoli 70 odst.
Odpisali pa nismo niti južnih trgov. V tem »prehodnem obdobju« nameravamo povečati prodajo na slovenskem trgu, a z omejenimi količinami, glede na razmere pač, ostajamo tudi na jugoslovanskem trgu. Naše ambicije pa so, da na teh trgih prodajo povečamo. V kratkem bomo tam, kjer smo prej v južnih delih bivše Jugoslavije imeli prodajna mesta, ustanovili firme. Ta podjetja bodo imela tri glavne sklope: prodajo, nabavo in finance. Prvo tako podjetje, ki ima sedaj delovno ime Renault Srbija, bomo še letos ustanovili v Beogradu.
A. BARTEU
FONTANOT NA SUHORJU
METLIKA — Pred tednom dni je bilo na Suhorju pri Metliki tradicionalno srečanje borcev iz Metlike, krajanov ter borcev brigade Fontanot, ki sojo leta 1944 ustanovili na Suhoiju slovenski in italijanski borci. Predsednik skupščine občine Metlika Branko Matkovič jih je seznanil z razmerami pri nas in v sosednji Hrvaški ter italijanske borce zaprosil, naj tudi oni Evropi in svetu povedo, kaj se dogaja ter pomagajo ustaviti morijo, če imajo kaj vpliva.
•	Naš izvršni svet je bedna vlada za bedno ljudstvo. (Pintar)
•	Treba je preprečiti še eno revolucijo. (Bučar)
TUJINA O NAS
Slovenija kljub vsemu— otok miru
Suddeutsche Zeitung
V Jugoslaviji, kjer pustoši državljanska vojna, je Slovenija kljub vsem gospodarskim težavam otok miru. Osvajalna vojna armade proti sosedi Hrvaški je videti oddaljena. V kavarnah, restavracijah in barih v Ljubljani je mogoče gledati 24-umi program Zagrebške televizije »Za svobodo«: posnetke vojne iz Vukovarja, Osijeka in Vinkovcev, mest, ki so oddaljena manj od 100 kilometrov od slovenske meje. Iz Ljubljane se zdijo oddaljena, kot da so z nekega drugega planeta. Vendar je posledice vojne mogoče občutiti tudi v Sloveniji, 30.000 beguncev iz Hrvaške je zatočišče poiskalo v Sloveniji, njihovo število pa iz dneva v dan narašča.
Počasnost evropskih politikov pri razreševanjujugoslovanske krize, njihovo klevanje, da se soočijo z dejanskim stanjem, slovenski sogovorniki kritizirajo zelo umirjeno, in še to ne v javnosti. Javno mnenje je znatno jasnejše. Na najslabšem je nizozemski zunanji minister, ki se je kot predsedujoči v Svetu ES še posebej izkazal z napačnimi ocenami. Na zidovih mnogih ljubljanskih hiš je z rdečo barvo izpisano: »Van den Broek, sram naj tebo!
Rečeno ta teden:
KROŽI NEZNANA KOLIČINA TOLARJEV
Mislim, da ni nikogar, ki bi natančno vedel, kako je bila vodena denarna politika ob zamenjavi dinarjev za tolarje, niti Banka Slovenije ne. Od Banke sem namreč želel dobiti statistične podatke, ki jih kol povsem običajne zbirajo in spremljajo ttse centralne banke. Pokazalo se je, da jih nimajo. Banka ne ve, koliko tolarjev je dala v obtok ob zamenjavi za dinarje in to ni dobro. Nemogoče je voditi primerno denarno politiko, ne da bi vsaj banka vedela, kaj se na denarnem področju dogaja. Če pa ocenim ukrepe, lahko rečem, da so bili velikokrat sami sebi nasprotni — po eni plati preveč omejevalni, po drugi preveč liberalni
/dr. Jaramillo, svetovalec slovenske vlade/
ŠE POMOČ ZA HRVATE
METLIKA — Območna organizacija svobodnih sindikatov Bele krajine je zbrala še dodatno humanitarno pomoč v hrani in oblačilih za najbolj prizadete družine sosednje karlovaške regije. V ponedeljek popoldne so iz Metlike odpeljali trije tovornjaki s hrano, oblačili in premogom. V Metliki so prispevali sredstva Mercator, Kmetijska Zadruga, Kolpa in Komet. Premog je dal rudnik Kanižarica, oblačila pa so zbrali delavci Iskre Semič in Beti Metlika. V Črnomlju bo zbiralna akcija v hrani in oblačilih, v petek, 29. novembra.
Boljša elektrika leta 1993?
Dolenjske in belokranjske elektro naložbe naj bi imele v letu 1992 prednost — Potrebnih še 165 milijonov SLT
METLIKA — V organizaciji predsednika novomeškega izvršnega sveta mag. Boštjana Kovačiča je bil v ponedeljek v Metliki pogovor predstavnikov dolenjskih in belokranjskih občin z odgovornimi iz slovenskega elektrogospodarstva in republiškega ministrstva o izboljšanju oskrbe tega konca Slovenije z električno energijo in o dokončanju že začete gradnje novih elektroenergetskih objektov, potrebnih v ta namen.
Da Dolenjska in Bela krajina dobi-
POMOČ IZROČENA
NOVO MESTO — V Langenhag-nu, partnerskem mestu Novega mesta, so na različnih dobrodelnih prireditvah, med katerimi je bil najbolj odmeven koncert tamkajšnjega velikega pihalnega orkestra, doslej zbrali že prek 18 tisoč mark kot pomoč za odpravo posledic vojne v novomeški občini. Darovalci so ob zadnjem obisku v Novem mestu izrazili željo, naj bi njihovo pomoč razdelili tistim ljudem in ustanovam, ki jih je vojna najbolj prizadela. Pisali smo že, daje po 2.000 mark pomoči že v rokah družin Uršič iz Prečne in Martinčič iz Tomažje vasi ter Občinskega odbora RK. Novomeški bolnišnici je bilo pred tednom tudi že izročeno 8.000 in Domu starejših občanov 3.000 mark pomoči, preostanek, 1.305 mark, pa je dobil novomeški Karitas.
vata katastrofalno slabo električno energijo, čivkajo že vrabci na strehi. Metliška pa je po njihovih lastnih ocenah sploh najslabša v Sloveniji. Vsekakor nekakovostna elektrika povzroča na Dolenjskem in v Beli krajini veliko neposredno gospodarsko škodo, pa tudi posredno, saj na primer največja metliška tovarna, Beti, ne more uresničiti nekaterih novih načrtov in naložb, kijih danes brez zahtevne računalniške tehnologije praktično ni več. Te tehnologije pa zahtevajo kakovostno električno napajanje.
Gradnja potrebnih elektroenergetskih objektov za izboljšanje opisanih razmerje sicer v teku, vendar se v zadnjem času stvari zapletajo. Seveda manjka denarja, problemi pa so tudi z dobavo opreme. Večino naj bije bilo iz južnih republik bivše Jugoslavije, od koder so dobave zelo otežene, iz Srbije pa ni mogoče dobiti niti že plačane. Kljub vsemu vsi upajo, da bodo novi elektroenergetski objekti v letu 1993 vendarle začeli delati, tako da bodo Posavje, Dolenjska in Bela krajina v kakovosti dobljene električne energije enake drugim slovenskim regijam in da elektrika ne bo več zavirala razvoja. Za dolenjske in belokranjske elektroenergetske objekte bo treba v prihodnjem letu zagotoviti še okrog 165 milijonov tolarjev. Imeli naj bi prednost v planih in pri delitvi sredstev. Tako vsaj je bilo rečeno v ponedeljek.
Naša anketa
Referendum ni primeren!
Lastninjenje je doslej odneslo iz Peterletove vlade dr. Jožeta Mencingerja, kot zagovornika odkrite besede ne najboljšega politika, pa zato po mnogih ocenah enega najboljših makroekonomistov pri nas. Na prizorišče so stopili premierovi svetovalci z dr. Sachsom na čelu in sestavili nov lastninski zakon. Na očitke, daje bila stroka iz tega posla izključena, je premier Peterle v parlamentu izjavil, da ekonomisti iz »starega« sistema ne morejo krojiti njegove preobrazbe. Dr. Ivan Ribnikar je s skupino ekonomistov potem pripravil nov lastninski zakon, različico Mencingeijevega. Zbor občin in družbenopolitični zbor v slovenskem parlamentu sta potem sprejela vladni predlog lastninjenja, zbor združenega dela pa tega niti ne uvrsti na dnevni red in hoče od vlade drug predlog. Zaradi tega je ožigosan kot ostanek starega sistema, nekakšna prostozidarska loža rdečih direktorjev, ki da jim odgovarja, da zakona ni, ker lahko ribarijo v kalnem. V medijih je vsaj nekaj časa odzvanjalo, ali naj bi v delnice spremenjeno družbeno lastnino deloma, več ali manj, razdelili med prebivalstvo, ali naj bi bile delnice v glavnem na voljo za odkup, da bi podjetja prišla do svežega kapitala, ali naj bi delnice prinašale možnost upravljanja ali ne, ipd. Kako priti do lastnika družbene lastnine, naj bi zdaj po zadnjih razmišljanjih odločali celo na referendumu. Ljudem, ki se jim v glavnem bolj malo sanja, za kaj gre, hočejo naprtiti odločitev, do katere v parlamentu ne morejo priti. Ali je tako zaradi zarote rdečih direktoijev, je veliko vprašanje. Vprašanje je tudi, kaj bo — tudi zaradi vladne gospodarske politike — ostalo za lastninjenje.
TONE KAMBIČ, obrtnik iz Semiča: »V lastninsko zakonodajo se nisem poglabljal. Vse, kar imam, sem moral plačati po tržni ceni. Zato se ne strinjam, da bi si sedaj kdo prisvojil družbeno lastnino brez plačila. Sem za čiste račune in zato za sprejem lastninskega zakona brez referenduma. Kdor pa hoče kaj imeti, naj kupi po realni ceni in ne bo nikakršnih očitkov, slabe vesti in hude krvi.«
JOSIP FABINA, direktor metliške Uprave za družbene prihodke: »Mislim, da večina ljudi sploh ne ve, za kaj gre. Nesramnoje ponujati jim nekaj, česar ne poznajo. Če ljudje sprejmejo to breme na svoje hrbte, bodo tisti, ki naj bi bili v resnici odgovorni, nanje prevalili vso odgovornost. Zato sem proti referendumu v imenu ljudstva. Če bi ga že razpisali, bi šel glasovat. Kako bi se odločil, je drugo vprašanje.«
IVAN UNETIČ, kmet z Gorice pri Leskovcu: »Ponujajo nam referendum, po drugi strani pa nas stiskajo. Greš v trgovino, kupiš nekaj malega in si pri teh cenah na koncu. Ker se ne morejo zmeniti o lastninskem zakonu, bi zdaj to radi prevalili na nas. Naj jaz odločim? Stvari ne poznam, pa moja beseda tudi nič ne zaleže. Ko to poslušaš, nazadnje več ne veš, kdo si. Pri toliko strankah se ne morejo zmeniti, ker bi vsi radi vladali.«
ALBINA RAČIČ, gospodinja iz Čreš-njic, Brežice: »Ne razumem se na politiko, ne vem, kaj bi bilo pri teh zakonih boljše. Kako naj glasuje na referendumu človek, ki s temi stvarmi nima opravka? Tisti, ki so bili ob zemljo, bi jo radi nazaj, drugače pa ljudi ne zanima, kako se reče kakšnemu zakonu. Mejo so naredili brez nas, marsikaj naredijo brez nas po svoje. Zdaj, ko se ne morejo zmeniti, bi morali pa mi biti zraven.«
ALENKA AMSTERL, vodja odseka za urbanizem na kočevski občini: »Z zakonom o lastninjenju se spreminja ves naš sistem. Če se strokovnjaki ne morejo med seboj dogovoriti, kakšen naj bo in kako naj bi vse skupaj potekalo, kako naj potem o tem odloča navaden državljan. Gre za preveč strokovne zadeve, zato se mi zdi referendum skrajno neprimeren in upam, da ne bo prišlo do njega.«
MATJAŽ PLESNIČAR, stavbni klepar v enoti Kovinarja v Ribnici: »Ne vem, kakšen narod smo, da se nikoli ne moremo nič dogovoriti. Šele ko nam voda teče v grlo, se odzovemo. Referendum v tem primeru, ko gre za tako pomembne in tako strokovne zadeve, vsekakor ni v redu. Končno ljudje sprejmejo tisto, kar parlament odloči, čeprav je res, da Demos izgublja zaupanje. Vsaj enkrat naj vsi skupaj nekaj naredijo, ne pa, da se samo prepirajo med seboj.«
JOŽE JANEŽIČ, kmet z Mosta pri Mokronogu: »Mislim, da bi bil referendum o lastninskem zakonu dobrodošel, saj se vse preveč vleče ta razprava v parlamentu. Zdi se, kakor da nekateri niso pripravljeni kaj dosti popuščati. V takem položaju je referendum nujno, a ne največje zlo. Če lastninskih odnosov doma ne bomo razčistili, si Verjetno ne moremo obetati tesnejšega sodelovanja z Evropo in ostalim svetom.«
DR. PAVEL ZAGODE, vodja zobozdravstvene ambulante v sevniškem zdravstvenem domu: »Lastnina mora imeti svojega titularja, pravo ime in pomen, saj pomeni tudi odgovornost. Tudi dotoka tujega kapitala ni pričakovati, če ne bomo imeli ustrezne lastninske zakonodaje. Moram pa reči, da nisem osebno prizadet, kar zadeva lastninjenje, zato se nisem bolj poglabljal v ponujene zakonske osnutke. Če do tega ne bi mogli priti drugače, sem tudi za referendum.«
TOMAŽ SMOLIČ, vodja Agroservisa v Žabji vasi, Novo mesto: «Lastnina po načelu 'vse od vseh, pa od nikogar’ se ni obnesla. Tudi v kmetijstvu je bilo narobe, da so kmetu vzeli zemljo, saj je bil kmet načeloma vedno dober gospodar na svoji zemlji. Vračanje premoženja in lastninjenje v tovarnah se vleče že predolgo. Sedanji način lastninjenja v mnogih primerih meji na kriminal, ko se spravi tovarno na kolena, dajo lahko nekdo poceni kupi. Mislim, da ni prav, da bodo bodoči lastniki tovarn tujci. Rešitev z delnicami se mi zdi pravičnejša.«
t
V KZ Krka še vedno samoupravljajo
Ker še ni novega zakona, so v to prisiljeni, vse skupaj pa jim povzroča stroške in — Napadi na »boljševistično trdnjavo« — '
težave
NOVO MESTO — Končuje se drugo leto, kar je bil sprejet zvezni zakon zadrugah, kije dal možnost za preoblikovanje zadrug po novih lastninskih načelih. Slovenija tega zakona ni priznala in v zadrugah še naprej samoupravljajo. Zato imajo v zadrugah velike režijske stroške, ni definiran'gospodar in seveda zaradi vsega tega tudi ni prave spodbude za delo.
Kmetijsko zadrugo Krka iz Novega mesta tako še vedno sestavlja 9 pravnih subjektov: 4 temeljne zadružne organizacije, 3 tozdi, hranilno-kreditna služba in skupne službe. V tej zadrugi je 419 zaposlenih, ima pa okoli 800 članov. »Težko nam je, ko nas naši člani, ki nimajo nobenih materialnih obveznosti za poslovanje zadruge, gledajo kot ostanek starega sistema, katerega del je
Čakajoč na usmiljenje
Jzvoz mesa stoji in čaka na odrešilni 2. december
Rimski sklepi, s katerimi je E vrop-ska skupnost pritisnila na Jugoslavi-so postavili v kot napačno republi-Odkar so stopili v veljavo in °dpravili tako imenovane preferencialne (olajševalne) carinske stopnje, tovoz slovenske živine stoji Stoji in čaka na težko pričakovani 2. decem-ber- ko naj bi Evropska skupnost Stotniji in tistim republikam, ki so prijavljene tvorno sodelovati pri reševanju jugoslovanske krize, izvozne °iajšave spet uvedla. Kako se bodo Najmočnejše in najbogatejše države, yso nam »nastavile nož na vrat«, odtočile, je še zelo vprašljivo, upamo le tohko, da bodo uresničile, kar so ob prejemanju rimskih sklepov naši republiki tako nedvoumno obetale.
Daljša ali celo trajna ukinitev izraznih olajša v bi slo vensko ži vinorejo Nepopravljivo prizadela. Izvozni pre-tovmani bi se po večali kar za šestkrat Roj to pomeni, ilustrirajmo z izvozom toesa v Italijo, ki je bila dolga leta naj-tčji in najboljši kupec našega mesa. yed uvedbo rimskih ukrepov so naši Rožniki plačevali za kilogram govejega mesa po 900 lir prelevmana, zdaj Po bi morali kar 5.500 lir. Kaj to potočni ob prodajni ceni 2.400 lir, ni tožko izračunati Da bi se izvoz živine Uvoznikom še izplačal, bi morali zdaj Nobili za kilogram mesa okrog 7.000 or, na kaj tega pa ni vredno niti po-
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni redni te-“enski sejem prašičev so prodajalci J?krat pripeljali 258 do treh mesecev starih in 64 starejših prašičev. Prvih s° Prodali 172 po 150 tolarjev, drugih Pa 52 po 100 do 110 tolaijev kilogram «ve teže.
misliti, saj dobijo Italijani po običajni tržni ceni v vzhodnoevropskih deželah, ki tudi krvavo potrebujejo devize, mesa, kolikor hočejo.
Pretrganim blagovnim tokovom z drugimi republikami se je tako pridružila še blokada iz zahodne strani, kar smo najmanj pričakovali Zato stavljamo toliko upanja na ponedeljek, 2. decembra, ki naj bi preprečil grozečo agonijo. Ob vsem tem pa obstaja tudi vprašanje, kdaj bo slovenska država izborila podpis novih sporazumov z Evropsko skupnostjo, če so (za nas ugodni) sporazumi z Jugoslavijo preklicani Ali politiki ni dolžnost misliti tudi na take »malenkosti«?	A/. LEGAN
VELIK VPRAŠAJ NAD GNOJILI
Slovenski kmetovalci so dobivali doslej skoraj devet desetin vseh porabljenih mineralnih gnojil iz hrvaške velelo varne IN A Kutina. Kako bo z oskrbo v prihodnje, ko je Hrvaška v vojni in nas od nje ločuje tudi nova državna meja, se mnogi zaskrbljeno sprašujejo in opozarjajo, da za preusmeritev nabav do spomladanske setve ni več dosti časa. Obeta se, da bo zadrego z oskrbo vsaj delno odpravila Tovarna dušika Ruše, kije proizvodnjo mineralnih gnojil zaradi nedo-nosnosti pred leti zelo omejila, zdaj pa se z avstrijsko tvrdko Agrolinz dogovarja za posredo vanje u voza iz A vstri-je. Kutina seveda še ni odpisana, saj vendarle lahko pričakujemo, da bo Slovenija obnovila gospodarske tokove z drugimi republikami, ki so v obojestransko korist. Eno pa je gotovo: nezanesljiva oskrba in za mnoge nesprejemljivo visoke cene mineralnih gnojil bodo zmanjšale porabo in nas še bolj porinile na rep evropskih dežel.
Kmetijski nasveti
Do biohrane po evropsko
Niti prislovična natančna in dosledna (zahodno)nemška inšpekcija v Poteklih letih ni bila kos špekulantom, ki so se začeli na vse verjetne in neverjetne načine okoriščati na račun biološko pridelane hrane in človeške ®nkoyernosti. Zato so zahodnoevropske države (EGS) morale ukrepati in
tudi ukrenile. Sprejele so skupno odredbo, ki ima zakonsko moč in ki v 6 členih ter prilogah določa temeljna pravila biološkega pridelovanja hra-e tn vse, kar je povezano z njo. Odredbo imamo zdaj tudi v slovenskem Prevodu, kot posebno prilogo s komentarji jo je po naročilu slovenskega rr,inistrstva za kmetijstvo izdal Kmečki glas 20. novembra.
Na pomen tega dokumenta opozarjamo zato, ker ima Slovenija velike "(ožnosti prav v biološkem pridelovanju hrane, saj njena narava v celoti še } tako onesnažena kot so nekatera druga območja v Evropi, manjša inten-~!'[nost pridelovanja, ki se v ekonomskem pogledu kaže kot hiba, pa ji pride clo prav. Biloška pridelava namreč pomni kar najmanjšo uporabo kemič-Jtjh pripravkov, zato pa temeljito izrabo naravnih zakonitosti in možnosti, Kl v končni posledici dajejo bolj zdravo, četudi dražjo hrano.
Da bi tovrstno pridelavo primerno zaščitili in preprečili goljufije na njen »cun, je bilo potrebno izdelati sistem celovite zaščite, ki ga bo moralo tudi yažc kmetijstvo dosledno spoštovati, če se bo hotelo vključiti v evropski trg.
nekem smislu bi lahko rekli, da se bo treba vrniti na kmetovanje naših ncetov in dedov, kije bilo neprimerno bolj prijazno do narave. To seveda e pomeni, da bi se zdaj odrekli mnogim znanstvenim in tehnološkim prilivam, tudi tistim, ki narave in živih bitij ekološko ne prizadenejo.
. Jc pa po drugi strani potrebno upoštevati, da biološko kmetijstvo pome-Jobčutne omejitve pri uporabi gnojil in sredstev za varstvo rastlin, ki ško-
* Kmetovalci, ki se zanimajo za biološko pridelovanje, se morajo podrob-. eje seznaniti z odredbo, sicer se utegne zgoditi, da pri natančni kontroli, ki j6 Predvidena, njihov pridelek ne bo uvrščen v biohrano in ne bo dobil us-cezne oznake ter dovoljenja za prodajo po višjih cenah. Kolikor poznamo Vropo, v tem pogledu ne bo poznala šale. Zaradi močnega subvencionira-Ju ima hrane več kot dovolj in bo s svojim strogim nadzornim sistemom I	ko ima ustrezen predpis in strokovno razlago, lahko preprečila špeku-
jjrije, na katere morda kdo še računa.
'juJejo okolju in puščajo ostanke v pridelkih ali prireji. Evropska odredba , °loča celo, koliko sme biti v kmetijskih tleh školjivih snovi, zlasti težkih 0vm, prepovedani so sintetični herbicidi, gojenje rastlin v bližini zelo Prometnih avtomobilskih cest, reja živine v nenaravnih okoliščinah itd., kar ,Se naj bi preprečilo, da bi se škdoljive snovi znašle v hrani in z njo prešle v *°veški ali živalski organizem.
Inž. M. LEGAN
prej zadruga gotovo bila. Ne samo, da zato člani tvorno ne sodelujejo pri upravljanju, še več, menijo, daje treba na vsak način to 'boljševistično trdnjavo’ sesuti,« pravi direktor KZ Krka inž. Jože Starič.
Zadruga se poleg s kmetijsko ukvarja še z vrsto drugih dejavnosti, od trgovine
Jože Vovk
Na Radoviči so se znebili kamenja
Na kmetijah več mladih?
RADOVIČA — Zemlja okrog Radoviče je bila do letos obilno posuta s kamenjem, tako da je bila strojna obdelava skoraj nemogoča. Ljudje so morali veliko kositi in grabiti ročno, orati pa s konji ali voli. Po agromelioraciji, s katero so pričeli letos spomladi bo tudi na Radoviči kmetovanje veliko znosnejše.
«Doslej je opravljenih približno 90 odst. del. Nekaj poljskih poti moramo še urediti, pa tudi kamen še ni izruvan povsod, zlasti ne tam, kjer so imeli ljudje pridelek,« pove predsednik agromelioracijskega odbora na Radoviči Jože Vovk ter se ob tem ne pozabi zahvaliti za pomoč metliški kmetijski zadrugi, republiškemu inšpektorju mag. Jožetu Šavorju in nadzornici Mariji Starc iz Trebnjega. »Ti posegi za nas veliko pomenijo, saj je poleg tega, da so bila naša polja kamnita, obdelava otežkočena tudi zato, ker so parcele majhne, komasacija pa je zaradi gričevnatega sveta tako rekoč nemogoča. Glede na to, da kmetujejo tako rekoč pri vsaki hiši, si bodo sedaj, ko smo se znebili kamenja, marsikje kupili še kakšen strojna tudi živine bo, tako upam, več. Zal pa je agromelioracija prišla vsaj desetletje prepozno. Če bi bila prej, se ljudje gotovo ne bi tako množično odseljevali,« je prepričan Vovk, čeprav ne ve natančno, ali bo lažja obdelava sedaj mlade obdržala na kmetijah. Če bo služb dovolj, bodo po njegovem kljub vsemu zemljo najbrž raje pustili pri miru, drugače pa bodo prisiljeni kmetovati. Tudi Jožetov sin Zdravko seje raje kot za kmetovanje odločil za službo in če bo le imel delovno mesto, se bo odpovedal zemlji, pravi.
»To pa m najbolj prav,« pravi kmet Vovk, »tudi Republika Slovenija bi morala več narediti, če hoče, da bodo ljudje ostajali na kmetijah, in če si želi zeleno mejo.«
M.B.—J.
Kaj bo s 419 delavci?
do predelave mesa in gostinstva, ima pa tudi tovarno močne krme in agroservis. Seveda je ena od dejavnosti zadruge tudi lastna kmetijska proizvodnja, vendar v okviru te gospodarijo z zemljišči, ki bodo verjetno predmet vračanja prejšnjim lastnikom. Tako je prihodnost te proizvodnje v zadrugi zelo negotova. Negotova pa je tudi socialna varnost vseh 419 zaposlenih delavcev. Čista primarna proizvodnja — lastna in kooperacijska — sicer v strukturi prihodka zadruge predstavlja manj kot četrtino, vendar to, da kmetje mislijo, da bi sami bolje poslovali kot zadruga, povzroča napetosti v odnosih med njimi in zadrugo.
»Očitki kmetov zadrugi glede tega v celoti ne držijo, saj večji tržni pridelovalci ugotavljajo, da brez zadružnega servisa na tržišču, pri financah in tehnologiji ne bi mogli doseči tega, kar so,« pravi Starič. Zaradi izredne posestne razdrobljenosti pa so veliki kmetje v manjšini. Pri tako razdrobljeni kmetijski proizvodnji in ko kmet zaradi še vedno večjega povpraševanja od ponudbe sam najde končnega porabnika (in se tako izogne zadruge in trgovine), zadruga tudi če ne bi s ceno pokrila nobenega svojega stroška, ne bi mogla biti konkurenčna. »Zadruga dobi svoj smisel, ko je ponudba večja od povpraševanja, ko maloštevilni kupci izsiljujejo številne proizvajalce in zahtevajo čim nižje cene. V takih razmerah pa zadruga zavaruje kmeta. Morda zdaj izgleda, da zadruga ni potrebna, dolgoročno pa bi bila predvsem za kmete velika škoda, če je ne bi bilo,« je prepričan Starič.
A. BARTELJ
KOČEVSKA KMETIJSKA POLITIKA?
KOČEVJE — Program revitalizacije občine Kočevje, ki so ga začeli izdelovati leta 1986, končan pa je bil leta 1989, že doživlja spremembe glede na spremenjeno zakonodajo. Trenutno najaktualnejša pa je sprememba programa razvoja kmetijstva, ki jo pripravlja Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. V ta program naj bi bila vključena nekdaj zaprta območja Kočevske Reke in Gotenice in tudi zasebni sektor. Ob pripravi občinske kmetijske politike pa se že zastavlja vprašanje smiselnosti takega početja, saj nova zakonodaja predvideva, da bodo vsa zemljišča, ki so v družbeni lasti, prešla v last in upravljanje republike.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICI
V ponedeljek je veliko gospodinj na tržnici kupovalo mandarine. Trgovec jih je ponujal toliko, kot da gre za pravo razprodajo. Vendar je to bula le spretna poteza trgovca. Cena za kilogram je bila pri njem le 10 stotinov tolarja nižja kot pri Deladiniju, ki to dopoldne ni prodal niti kilograma. Na ostalih nekaj stojnicah so branjevke ponujale domača jabolka za ozimnico po 25 do 40 tolarjev za kilogram, zelje je bilo 10, hruške po 40, jajca po 12, fižol 100 tolarjev, enako ceno je bilo potrebno odšteti za kilogram sirčka, kozarec smetane pa je veljal 80 tolarjev. Ocvirkov ni mogoče kupiti v nobeni od novomeških trgovin, na tržnici pa je za kilogram potrebno odšteti 150 tolarjev. Česen je že 260 tolarjev, suhe hruške po 100, slivovka 160 tolarjev. Pod pokritima stojnicama Sadja in zelenjave in pri Deladiniju so v ponedeljek veljale naslednje cene: banane 95 (80), limone 93 (90), pomaranče 119 (90), solata (endivija) 70, radič 205, mandarine 95 (80), cvetača 170 (150), kivi, jabolka 45 (60) in kaki 66 (60) tolarjev.
NOVOST V AGROSERVISU— V kmetijski zadrugi Krka letos niso zmogli večjih naložb, zato pa so svoje napore usmerili v boljšo izkoriščenost in posodobitev že obstoječih zmogljivosti Na semanjo nedeljo dopoldan so odprli prenovljeno trgovino Agroservisa v Žabji vasi Vstavbi, kjer je že do sedaj bila trgovina z rezervnimi deli kmetijske mehanizacije ter komisijska prodajalna in posredništvo, so odprli še oddelek grosistične prodaje zaščitnih sredstev. V prvem nadstropju bodo marsikaj za svojo klet našli vinogradniki, svoj kotiček imajo tudi sadjarji in vrtičkarji. Na voljo je vsa škropilna tehnika, razširjena je ponudba klinastih jermenov, vseh vrst tesnil in ležajev. Celotna investicija je veljala 1,900.000 tolarjev. (Foto: J. Pavlin)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Laboratorijski pregled mladega vina
Po končani alkoholni fermentaciji ob prvem pretoku je čas za analizo mladega vina in odpravo morebitnih manjših napak. Potrebna sta analitični in organoleptični pregled vina. V laboratoriju je potrebno opraviti naslednje analize vina:
•	alkohol v vol. %
•	skupne kisline v g/l,
•	kisline v g/l,
•	žvpelo v prosti obliki v mg/l,
•	ostanek nepovretega sladkorja v g/l.
Rezultat alkoholne stopnje nam služi v glavnem kot osnova za poenotenje vin v kleti. Vsebnost skupnih kislin v vinu nam olajša odločitev o času prvega pretoka. Če so skupne kisline v vinu sorazmerno visoke, ne hitimo s prvim pretokom mladega vina. Če imamo v kleti temperaturo nad 10xC počakamo na jabolčno-mlečno kislinsko vrenje, pri katerem se pod vplivom bakterij bolj kisla jabolčna kislina spreminja v manj kislo mlečno kislino; pri tem se sprošča C02, kar nas spominja na alkoholno vrenje. Zato moramo biti pozorni, da nam kislina ne pade prenizko. Kisline v vinu lahko zmanjšamo tudi s kemijskim razkisom vina, o tem pa smo v tej rubriki že pisali.
Količina hlapnih kislin v vinu predstavlja zdravstveno sliko vina in je odraz kvalitete kletaija. Pokvarjena vina (ocetni in mlečni cik) vsebujejo več hlapnih kislin. V pravilno pridelanih mladih vinih ne bi smelo biti hlapnih kislin več kot 0,5
g/l. V zdravih starih vinih se giblje vsebnost hlapnih kislin od 0,3 do 0,7 g/l.
Prosti S02 v vinu predstavlja žveplo v prosti nenevezani obliki, ki preprečuje prekomerno oksidacijo vina. Če mošta pri predelavi grozdja nismo dovolj ali sploh ne žveplali, nam sedaj mlada vina oksidirajo. Za ugotavljanje potrebe po žvepla-nju si lahko pomagamo tudi z zračnim testom. Test opravimo tako, da natočimo mlado vino v kozarec za 24 ur. Če v tem času vino oksidira (dobi rjavkast odtenek), pomeni, da ni dovolj žveplano. Isto lahko ugotovimo tudi z določanjem žvepla v prosti obliki v laboratoriju. Z določanjem ostanka nepovretega sladkorja v mladem vinu ugotavljamo povrelost vina. Če je v mladem vinu še ostanek sladkorja z dodatkom visoko kvalitetnih, posebej selekcioniranih vinskih kvasovk, še lahko oživimo alkoholno fermentacijo in s tem zagotovimo dokončno po-vretje mladih vin. Večje količine ostanka nepovretega sladkorja zaznamo tudi s pokušanjem vina.
Izkušenim kletarjem analitičnimi podatki o vinu veliko povedo. Manj izkušeni kletarji naj se posvetujejo v laboratoriju o morebitnih ukrepih pri mladih vinih. Danes v Beli krajini delujejo že trije laboratoriji, v katerih vam opravijo omenjene analize vina in svetujejo pravilno ukrepanje. Ti laboratoriji so:
•	v Metliki v Vinski kleti, kije odprta za vinogradnike vsak torek od 6. do 14. ure;
•	v Črnomlju v trgovini Flora, Ul. Lojzeta Fabjana 7;
•	v Semiču, v podružnici Društva belokranjskih vinogradnikov, ki je po potrebi odprta pri Ediju Mal-nariču.
ANTON PEZDIRC, enolog, Vinska klet, Metlika
O VINSKI KULTURI — V metliški knjižnici so se odločili, da se bodo približali ljudem na različne načine, ne te s knjigo. Tako naj bi pripra vljali tudi prireditve in prvo med njimi je bilo predavanje mag. Julija Nemaniča o vinski kulturi (na fotografiji). Poslušalci so do zadnjega kotička napolnili knjižnico ter z zanimanjem prisluhnili razlagi o vrsti vin, degustaciji ter ponudbi vin na mizi Ob koncu so obiskovalci tudi sami preizkusili, kako poteka degustacija. (Foto: M. B.-J.)
gospodinjski kotiček
Drobovina namesto mesa
Drobovina je v naših vsakodnevnih jedilnikih manj zastopana kot meso in kljub svoji vosoki hranilni vrednosti je manj cenjena. Če bi resnično hoteli zdravo prehranjevanje, bi morala biti drobovina na mizi vsaj dvakrat rta teden. Bogataje predvsem z rudninami in vitamini. In kaj vse prištevamo k drobovini? To so možgani, jetra, vranica, ledvice, vampi, srce, pljuča, priželjc, raj želje, jezi k, svinjska mrežica ali pečica, črevo in kri. Iz vsega naštetega lahko pripravimo pikantne in dietne jedi. Mnoge zahtevajo zelo kratek čas priprave in največkrat so tudi cenejše od mesnih.
MOŽGANI so najboljši telečji. Iz njih pripravljamo okusne juhe, žličnike, cmoke, uporabljamo jih za nadeve in paštete. Lahko jih pripravimo ocvrte ali pražene. JETRA vsebujejo največ železa in vitaminov. Najmehkejša so telečja, odvisno pa je tudi od načina priprave. Ta mora biti hiter, da jetra zakrknejo samo na površini, v notranjosti pa ostanejo mehka. Jetra solimo, tik preden jih postavimo na mizo. Pogosto jih ponudimo kot dietno jed za slabokrvne in telesno izčrpane. VRANICO uporabljamo za jušne zakuhe in nadeve. LEDVICE zaradi svojevrstnega vonja najprej drobno zrezane pražimo, da izhlapi sok. Pred uporabojih lahko za nekaj ča-
sa potopimo v mešanico vode in mleka, da vonj omilimo. Pripravljamo jih v omaki z dodatkom mleka in kisle smetane.
VAMPE najprej kuhamo z dišavami in začimbami, da izgube vonj, nato jih tanko narežemo in pripravimo v pikantni omaki ali zelenjavni juhi. Vampi so zelo primerni za zamrzovanje. SRCE je trda in pusta mišica, ki zahteva daljšo toplotno obdelavo. Pred pripravo ga pretaknemo s slanino in dolgo časa dušimo. PLJUČA so manj vredna drobovina, kijih dodajamo klobasam, kuhamo v obarah in omakah. Potrebujejo več dišav in začimb.
JEZIK je delikatesa, če ga pretaknemo s slanino, ga prekadimo in skuhamo. Na tanko ga narežemo in ponudimo kot začetno jed ali v solati. V SVINJSKO MREŽICO ALI PEČICO zavijemo pečenko v celem kosu ali sesekljano meso. Vso površino mesa obdamo z zelenjavo, dišavami in začimbami ter zavijemo v mrežico. ČREVA uoprabimo kot ovoj za klobase. Včasih so jih zelo dobro očistili z grobo soljo in naribano repo, ki odvzame tudi neprijeten vonj. KRI, zlasti svinjska, vsebuje veliko železa in fosforja. Uporabljamo jo kot polnilo za klobase, lahko pa tudi zajuhe in samostojne jedi.
HELENA MRZLIKA*
5]
1
IZ NKŠIH OBČIN
rafiji lili! t
IZ NKŠIH OBČIN
G
Čas, ko reka Krka vrača udarce
Razprava o reki, ki umira — Stanje Krke že ogroža nekatere razvojne usmeritve občine Novo mesto — Rešitve čez noč ni mogoče pričakovati _
DOLENJSKE TOPLICE — Prejšnji četrtek so na pobudo Zelenih Novega mesta v Dolenjskih Toplicah pripravili pogovor na temo Ljudje ob Krki: razprava o reki, ki umira. Pogovor je vodil mag. Marjan Ravbar, udeležili pa so se ga član Predsedstva Republike Slovenije in predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut, minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek, predstavniki stroke, občin ter redki ljubitelji Krke, kijih stanje te reke in njenega okolja prizadeva.
»Stanje Krke sc slabša in postaja alarmantno,« je začel mag. Ravbar in navedel podatke iz analize, ki kažejo na veliko prenasičenost Krke s kisikom, povečano vsebnost hranilnih snovi, ki pospešujejo divjo rast alg in s tem »cvetenje« reke, vse večje v vodi težkih kovin, pesticidov, ki se že na izviru pojavljajo v visokih koncentracijah, svoje naredijo povečane komunalne odplake. Novo mesto kot velik porabnik vode je tudi velik onesnaževalec Krke, kanalizacijskega omrežja v občini je 10-krat manj kot vodovodnega. V kratkem pasu ob Krki, ob približno 4 km njenega toka, živi 95 odst. prebivalstva in tu je kar 99 odst. vseh delovnih mest. Od 10 milijonov kubičnih metrov vode je kar 9 milijonov porabi industrija. Vse to seveda odteče v Krko, čiščenje pa je premalo učinkovito. Skratka: Krka je resno in zaskrbljujoče ogrožena in njena samočistilna sposobnost hudo načeta.
Resda zadnja leta v novomeški občini namenjajo več pozornosti in skrbi varstvu okolja nasploh, vendar smo okolje v prejšnjih časih tako zasvinjali in zastrupili, da sc bo to zlasti na Krki poznalo še dolgo dolgo, tudi če bi v tem trenutku ukinili vse sedanje vire onesnaževanja. »Težke kovine in toksične
ZA NOVOLETNI SEJEM
V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ — Turistično društvo Šentjernej bo organiziralo od 21. do 31. decembra novoletni sejem v Šentjerneju, zato poziva vse zainteresirane za prodajo na prostem, da dostavijo svoje vloge z navedbo ponudbenih artiklov najkasneje do 9. decembra na naslov: TD Šentjernej, pp 39,68310 Šentjernej. Informacije g. Dare, tel.: (068) 41-199.
Ze za vsa zdravila iščejo nadomestke
Lekarnarji ne pomnijo tako težkih časov
NOVO MESTO — V novomeških lekarnah praktično ni zdravila, za katerega v zadnjem času ne bi bilo potrebno občasno iskati in bolniku dati paralelnega zdravila drugega proizvajalca. Huje je z zdravili, za katere domačih paralel ni.
Veliki so problemi z zdravili za sladkorne bolnike, z zdravili za astmatične bolnike v sprejih, z zdravili za širjenje koronark pa tudi hormonskih zdravil za ženske ni bilo. Pomanjkanje je bilo deloma že rešeno z zdravili iz uvoza, tako bi po prepričanju lekarnarjev moralo ministrstvo za zdravstvo urejati stvari tudi v bodoče. Ljudje na oni strani okencev, ki bolnikom posredujejo zdravila, pričakujejo tudi ureditev odnosov z drugimi republikami bivše Jugoslavije, da bi se normalizirala dostava zdravil od tamkajšnjih farmacevtskih tovarn v Slovenijo.
Direktorica Dolenjskih lekarn, mag. Janja Fortuna, pravi, da so sicer že navajeni na težave, pomanjkanje zdravil in na iskanje paralel, a da tako hudih časov ne pomnijo. Finančno pa še takrat, ko seje gradila nova novomeška lekarna, m bilo tako težko. Mag. Fortuna pravi, daje sreča, da imajo zelo dobre odnose z dobavitelji, sicer bi bile težave s preskrbo z zdravili lahko še večje, saj so, kot zdaj nasploh vse zdravstvo, slabi plačniki računov.
Zaradi plačevanja določenih zdravil ljudje v lekarnah začuda niti ne godrnjajo. Le manjše količine zdravil jemljejo, namesto treh, kijih bodo sicer rabili in bodo prišli ponje kasneje, le eno škatlo. Tudi pri tem se vidi, da je denarja manj, kot nekateri mislijo.
snovi v Krki so samo odraz tega, kar ni (bilo) narejeno na drugih področjih,« je dejal inž. Janez Kržan, kije kot poznavalec opozoril, da tega vprašanja ni moč rešiti čez noč in zgolj z grožnjami — take so tudi izkušnje v razvitem svetu — pač pa je za to potrebna potrpežljivost, strpnost, predvsem pa tesno sodelovanje stroke, prebivalcev in oblasti. »Ter strogi zakoni in sankcije!« gaje dopolnil dr. Plut, kije dejal, da Krka sedaj samo vrača udarce, ki jih je toliko časa dobivala. Stanje Krke že ogroža nekatere
• Žal se razprave v Dolenjskih Toplicah ni udeležil niti en predstavnik njenih največjih onesnaževalcev, in tako je že ves čas zadnjih 10 let, tako da taki razgovori vedno znova izzvenijo kot prepričevanje prepričanih.
razvojne usmeritve novomeške občine. Dr. Plutje predstavil svoj pogled na reševanje Krke, zanj je poglavitna stvar urejeno in razvejeno kanalizacijsko omrežje ob hkratni gradnji čistilnih naprav, nasploh za varstvo okolje pa bistveno zmanjševanje energetskih tokov ter s tem povezano zmanjševanje vseh
vrst odpadkov. Seveda bi bilo treba za učinkovito reševanje Krke uvesti strog varstveni režim ne samo neposredno ob Krki, ampak na vsem njenem vodoz-birnem območju, ki pa obsega okoli 2000 kvadratnih kilometrov. Tu bi moralo priti tudi do tesnega sodelovanja med občinami, zlasti z grosupeljsko in kočevsko, od koder po podzemnih tokovih močno onesnažujejo Krko in to od njenega izvira naprej.
A. B.
KAKO POSLOVATI Z DRUGIMI REPUBLIKAMI?
OTOČEC — Združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine organizira v ponedeljek, 2. decembra, ob 15. uri v Viteški dvorani hotela Grad Otočec v okviru Podjetniškega kluba pogovor na temo Kako poslovati z ostalimi republikami. Šodelovala bosta Igor Omerza, generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva Slovenije, in Stanko Brodnjak, pomočnik generalnega direktorja za plačilni promet. Ob 17. uri pa se bo temi Kaj mora vlada storiti za oživitev gospodarstva in razvoj podjetništva pridružil minister Igor Bavčar. Podjetniki, obrtniki, direktorji in ostali zainteresirani, vabljeni!
Ko je pacientov ravno prav
Pogovor s šentjernejskim zobozdravnikom
ŠENTJERNEJ — Mlade novinarje so včasih učili, da za časopis ni novica, če pes ugrizne človeka, ampak če človek ugrizne psa. Če v današnjih časih kdo koga pohvali in mu da priznanje za njegovo delo, je to skoraj tako, kot če bi človek ugriznil psa. No, do takega «ugriza« je prišlo pred kratkim, ko sta dežurnemu novinarju oba Šentjerncjča-na, ki sta se oglasila po telefonu, pohvalila šentjemejskega zobozdravnika dr. Krešimirja Uršiča.
Šentjemejčani in okoličani dr.
Uršiča že dolgo poznajo in on nje.
Prvič je začel delati v zobozdravstveni ambulanti v tem kraju leta 1974, ko je kot mlad zobozdravnik prišel v novomeški zdravstveni dom iz Karlovca. Potem so ga sicer prestavili v ambulanta v novomeški Ločni, kasneje je za nekaj let odšel celo v Nemčijo, ko pa se je pred skoraj petimi leti vrnil, je spet dobil delo v Šentjerneju, kamor se vsak dan vozi iz Novega meta. »V Novo mesto meje pripeljala služba,« pove ta nekdanji zagrebški študent, sicer doma z. Brača. »V Karlovcu žena, ki je ravno končala stomatologijo, ni mogla dobiti zaposlitve pa tudi stanovanja nisva imela. V Novem mestu je bilo to takoj urejeno in počutila sva se, kot bi prišla v Švico. Pa še to: več mesecev meje bilo sram, da bi tastu, specialistu in šefu zobozdravstvene službe v Karlovcu, povedal, da imam kot začetnik večjo plačo kot on,« se spominja. No, sedaj so se stvari v slovenskem zdravstvu močno spremenile, in to na slabše, žalostno ugotavlja dr. Uršič.
Dr. Uršič ne taji, da mu pohvala kot vsakemu človeku godi in da je je vesel, vendar se zaveda, daje prav tako hitro lahko deležen graje. Tako je pač, če delaš z ljudmi in povrh vsega še na tako občutljivem področju, kot je zobodravstvo in zdravstvo nasploh. »V Šentjerneju pravzaprav samo delam, pripeljem se iz Novega mesta in po končanem delu grem domov. Pacienti pa so povsod pacienti, glede tega ne sme biti razlike. Res pa je, da mi je v Šentjerneju všeč naš kolektiv in daje okolje tu zelo prijetno.« Za paciente pravi, da jih je toliko, kolikor hoče človek delati. »Pri meni jih je ravno prav!« se odreže. V njegovi ambulanti se vsak dan zvrsti od 12 do 15 pacientov, kar se morda na prvi pogled ne vidi veliko, vendar pacienta ne na-
ZA SKRBIJENO O KRKI — Stanje Krke je zaskrbljujoče in nareditije treba vse, da se to popra vi. Tako je sporočilo z zadnjega razgo vora o Krki in življenju ob njej, ki je bil prejšnji četrtek v Dolenjskih Toplicah. (Foto: A. B.)
Dobro ime premaga mnoge težave
Tudi Tovarna zdravil Krka skuša veliko zmanjšanjejugoslovanskega trga nadomestiti z izvozom — Zaupanje tujih partnerjev večje od politične negotovosti
Dr. Krešimir Uršič
ročijo samo za eno plombo, ampak mu takrat, ko pride na vrsto, naredijo čimveč. »Najhuje je pri protetiki, tu imamo paciente zapisane za leto naprej. Hudo je, ker tehnično ni možno v razumnem času opraviti protetičnih del. Vendar so naši pacienti izredno potrpežljivi in razumevajoči.« Zaradi sistematičnega dela in načrtovanja je njihova čakalnica tako rekoč zmeraj prazna. »Nesmiselno je naročati veliko ljudi, ki potem, ker dela ne zmoreš, ure dolgo čakajo in izgubljajo čas.« Dr. Uršič trdi, da je zobozdravstvena služba v okviru novomeškega zdrav--stvenega doma zelo dobro organizirana in prazne čakalnice so posledica tega. Po njegovem ta služba glede na materialne možnosti daje veliko več, kot bi od nje lahko pričakovali.
Ljudje to očitno vidijo in cenijo. Vidijo, da dr. Uršič vsak dan pride v službo ob 7. uri, da začne delati ob pol osmih, da ne hodi na malico in da neredko »potegne« svoje delo krepko čez delovni čas. «Veste, zelo malo je treba narediti, da so ljudje zadovoljni. In zadovoljstvo ljudi vzpostavlja in krepi stabilne odnose med njimi in našo službo.« Kar se tega tiče, je tudi dr. Uršič zadovoljen. »Nikakor pa nisem zadovoljen s statusom zdravstva v naši družbi. Tu ne gre samo za naše plače, ki so samo posledica takega ali drugačnega statusa zdravstva. Čeprav tega ne gre zanemarjati, saj je plača tudi odraz tega, koliko družba ceni tvoje delo. Stvari segajo globlje, in če jih ne bomo kmalu ustrezno rešili, se bodo odnosi v zdravstvu lahko zelo poslabšali in zaostrili,« je prepričan dr. Uršič.
A. BARTELJ
NOVO MESTO — Tovarna zdravil Krka bo letos dosegla ali za nekaj milijonov dolarjev celo presegla letošnje poslovne načrte o izvozu, vrednem 120 milijonov dolarjev. V prihodnjem letu naj bi ga še povečali za 20 do 25 milijonov dolarjev, saj vse kaže, da se bo poslovanje na donedavnem domačem jugo trgu zmanjšalo na tretjino nekdanjega.
Na srečo si je Krka v svetu priborila tako dobro ime, da problemov s partnerji kljub političnim spremembam in negotovim razmeram pri njih (zelo pomembno tržišče so države Vzhodne Evrope) in pri nas ni. Zaradi problemov je treba na primer le nekoliko dlje čakati na plačila. Bodoče poslovanje z zahodnimi partnerji pa bo seveda odvisno tudi od tega, kako bo s priznanjem Slovenije. Na račun svojega dobrega imena upajo, da težav tudi v prihodnje ne bo. Zaupanje dobaviteljev je za Krko pomembno, saj uvaža letno za okrog 75 milijonov dolarjev surovin, na tujem pa bodo morali zdaj kupovati še marsikaj tistega, kar so doslej onstran Kolpe.
»Tudi v najbolj pesimističnih ocenah se pred nekaj meseci ni dalo predvideti sedanje stanje. Krka posluje z južnimi
• Skupaj z Lekom Krka s svojim proizvodnim asortimanom zaenkrat lahko zadosti dobri polovici slovenskih potreb po zdravilih. Obe podjetji bosta zdaj na novo registrirali vrsto zdravil, ki jih je Slovenija doslej dobivala od proizvajalcev iz južnih republik. Na ta način bo v letu 1992, če ne bo kakšnih drugih pretresov, z asortimanom Krke in Leka pokritih okrog 70 odst. tovrstnih potreb slovenskega trga. Ostalo bo potrebno uvoziti.
republikami nekdanje Jugoslavije v ze-
lo okrnjenem obsegu. Ta trg je sicer tre-
ba razdeliti na dva dela. Na srbsko-črnogorskem je prišlo do popolne blokade poslovanja, o dobrih 300 milijonih dinarjih, ki nam jih dolgujejo, pa
se sploh niso pripravljeni pogovarjati. Kupci trenutno sicer dolgujejo Krki okrog milijardo tolarjev, od tega 250 milijonov domači, okrog 300 milijonov pa hrvaški, pri katerih moramo zaradi vojne računati na poravnavo v daljšem časovnem razdobju. V Makedonijo, BiH in na Hrvaško prodaja zdravil in drugih izdelkov deloma teče, seveda pa
je problem neurejenega plačilnega prometa na meddržavni ravni. S Hrvaško sicer poslujemo preko nerezidenčnih računov, a vsa prodaja tja in na druge južne trge, povezana še s transportnimi težavami, je vezana na nakupe na njih.
Dokler vprašanje plačil ne bo urejeno, pride v poštev le blagovna menjava. To ni ravno v prid normalnemu delu gospodarstva, zato vlado in gospodarsko zbornico stalno opozarjamo, da se morajo o teh stvareh dogovoriti,« pravi namestnik Krkinega generalnega direktorja Slavko Plaveč.
Čeprav kani Krka v prihodnje še povečati izvoz, bo več kot za pol zmanjšano poslovanje z dosedanjim jugoslovanskim trgom vendarle vplivalo na zmanjšanje proizvodnje. Zaradi tega naj bi Krka sicer ne imela večjih težav, seveda ob skrajno racionalnem poslovanju. Število zaposlenih, ki so ga letos že zmanjšali za preko 300, nameravajo še zmanjševati, probleme zaradi neizbežnega zmanjšanja obsega proizvodnje pa bodo reševali tudi z določanjem začasnih presežkov delovne sile.
Z. L.-D.
• Samomorilsko dejanje je, če med dvomilijonskim narodom izbiramo na najbolj odgovorne funkcije ljudi samo iz ene politične skupine. (Keber)
Idealna šola v najlepšem kraju
Za sedanje razmere in število učencev, ki je zadnjih 10 let stabilno, so prostori sentjernejske šole ustrezni — Od sestankov do kino predstav_________________
ŠENTJERNEJ — Šentjernejska osnovna šola je med večjimi v novomeški občini, saj jo obiskuje 794 učencev, od tega jih je 83 iz edine podružnične šole v Orehovici, vendar to šolsko leto tudi hodijo v šolo v Šentjernej, kajti orehoviš-ka šola je potrebna temeljite obnove in to naj bi opravili do začetka prihodnjega šolskega leta. Število otrok v šentjernejski šoli se zadnjih 10 let giblje med 780 in 800, v prejšnjih letih pa je imela s takrat še tremi podružnicami že celo tisoč učencev. Šolski okoliš je precej velik, saj obsega več kot 50 vasi.
»Pouk poteka le dopoldne, samo v igrišča, celo svoje avtobusno postajališ-tem šolskem letu, ko sem hodijo v šolo	če, pri ureditvi katerega je precej poma-
tudi orehoviški učenci, smo zanje uvedli	gala krajevna skupnost Šentjernej.«
popoldanski pouk,« je povedal ravna- Skratka, Šentjernej, kije za tamkajšnje
tclj Pavle Turk, kije na šoli zaposlen že skoraj tri desetletja in je tako doživel zidavo sedanje šole, kije bila zgrajena leta 1963, kot gradnjo prizidka, ki je bila končana leta 1981. Sedaj je na šoli 30 oddelkov; od tega so 4 v Orehovici, poleg tega pa imajo še dva oddelka podaljšanega bivanja. »Za sedanje razmere in število učencev so prostori tako rekoč idealni,« pravi ravnatelj. -Na nižji stopinji je pouk razredni, na višji kabinetni, imamo telovadnico, zunanja športna
Šentjernej, kije za tamkajšnje prebivalce najlepši kraj, ima tudi temu primerno šolo. V njej je zaposlenih 63 ljudi, od tega 42 učiteljev, kar tudi zadostuje, in vsi imajo zahtevano strokovno izobrazbo. Zanimivo je, daje kar 17 sedanjih učiteljev prej obiskovalo to osnovno šolo in tudi sicer so v glavnem na šoli zaposleni domačini.
V pouk uvajajo tudi nove načine, čeprav to ni eksperimentalna šola. Tako v 1. in 2. razredu uvajajo tako imenovani integrirani pouk, se pravi, poenostav-
ljeno povedano, da na primer eno snov hkrati obravnavajo pri več predmetih, na višji stopnji pa poskušajo z nivojskim poukom. Pri interesnih oziroma izven-šolskih dejavnostih njihovi učenci zaradi dobrih razmer in učiteljev oz. mentorjev, dosegajo najboljše rezultate pri atletiki.
Šola je tesno povezana z življenjem kraja in krajevne skupnosti, saj tako rekoč vse prireditve, od športnih srečanj, rekreacije in proslav do pevskih vaj in kino predstav, potekajo v šolskih prostorih. »Šola je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah, kar nam je včasih že kar malo odveč,« pravi ravnatelj Turk. Res pa je da tudi ljudje niso gluhi za potrebe šole Tako jeseni zberejo po 7 ton krompirja, ljudje pa bi dali še druge pridelke in tudi sami bi lahko precej več pridelali na šolski zemlji, žal nimajo primerne kleti za skladiščenje.
A..B.
Novomeška kronika
DISKETE — Nedavno seje možaka) odpravil kupovat diskete, ki se rabijo pa računalnikih za shranjevanje in prenaša* nje programov, podatkov, itd. Diskete so seveda zelo različne, kot so različni računalniki. No, možakarje po diskete zašel* Mladinsko knjigo, kjer to vročo robo pra* dajajo — med igračami. Prikupna proda* jalka mu je odkritosrčno zaupala, da o disketah ve le toliko, da so majhne in velike in da na eni piše 500. Prikupnost in od' kritosrčnost možakarja nista razorožili* znano in ostro novinarsko pero je prodajalki razložilo, daje zadeva še hujša, kot# bi mu — v trgovini posode — pri kupo* vanju lonca ponujala ali kozarec ali sod Nekaj korakov stran je možakarja dotolkla vest, da slovenskega pravopisa in slovarja tujk ni mogoče kupiti. Ga pač nima; jo. Brusi se pero za pisanje o nujnost' konkurence.
KAZNI — Kljub neprijetni oblačno deževni prejšnji soboti je bil promet p° Novem mestu gost, avti pa kot navadno vsepovsod, saj obupno manjka parkirni*1 prostorov. Nad jeklene konjičke, ki sojih lastniki za skok v trgovino puščali ob be-tonskih cvetličnjakih pred vodnjakom,? je spravila modra uniforma. Red mora biti! Parkirani štirikolesniki so ga tako zaposlili, daje medtem v enosmerno Dilanče-vo ulico v nepravo smer mimo njeg* odbrzelo vsaj enkrat toliko avtomobilom kot je bilo parkiranega železja.
MINISTER — Minister Miha Jazbinšek seje pred meseci pred znanci hvalil, d* bo napisal tako dober stanovanjski zakon, kot ga ni v Evropi. Zakon je slovenski par; lament nedavno sprejel, kar še zdaleč n* jamstvo, daje najboljši v Evropi. Zdaj minister do stotinov natančno suvereno razlaga, kakšen bo tečaj marke v začetku januarja — nižji od sedanjega. Ker bodo ljudje iz nogavic pritresli na stote deviz, kajpada! Bomo videli. Manj donosne stvari sicer ministru ne gredo tako od rok-O eni, nedokončani hidromelioraciji Ra' dulje, ga je na posvetu v Dolenjskih To plicah pretekli teden pobaral škocjansk* predsednik Janez Povšič. To je bila tud' prva taka priložnost, ministra na to temo doslej za nobeno ceno niso mogli zvabil) na Dolenjsko. A je bilo Povšiču s stran* rečeno, da se zaman trudi, saj minister n* bo dolgo, ker je svoje odigral.
Ena gospa je rekla, da ima bodo# novomeško stanovanjsko podjetja Zarja že prekrasno urejene prosto# v stavbi nekdanjega Dominvesta, kjer je v vmesnem času gostovalo v# ustanov. Zanimajo, od kod je šel g0* tovo ne majhen denar za prenovo.
s I
V času od 15. do 22. novembra sov naši porodnišnici rodile: Marinka Žaga*'* Srednjih Lakenc — Alenko, Irena Po*1'" kvar z Dol. Gradišča — Katjo, Zdenk9 lo Mandelj iz Zagorice — Urško, Matij11 Andrejčič iz Straže — Luka, Irena Jcnii'* Gabrja — Gregorja, Marjetka Martinčič* I Vel. Vodenic Sandija, Andjelka KJ*" menič iz Metlike — Kristijana, Man# Malič iz Dučičev - Nevenko, Justi 2? žek z Vrha — Simono, Janja Gorše '* Podzemlja — Petro, Martina Papež iz J? blana —Jaka, Zdenka Jarnevič z Drežn*' ka — Nikolaja, Minka Kočevar iz Dragomlje vasi — Tadejo, Suzana Zu#* Stražnjega Vrha —Kajo, Andrejka Vrče*1 iz Grmovelj — Nino, Marta Sitar j* Spodnjih Vodal — Robija, Zlata Puškar** iz Gor. Zvečaja —Nikolino, Karme*1 Cvetko iz Smolenje vasi — Davida, Andreja Košak iz Drame — Marjana, M#' na Koželj iz Loke — Vesno, Marija Bašev iz Gor. Kamenja — deklico, Marija Kne* iz Tržišča — dečka, Cvetka Hrovat z Re' bri pri Žužemberku —deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Mateja Falk; ner iz Kristanove 34 — Tjašo, Danica Te' jič iz U. Slavka Gruma 64 — Barbar0-Darinka Turk iz U. Slavka Gruma **' —Jasno. Čestitamo!
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 30. novembra, bod° odprte v Novem mestu do 19. ure. drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: Blagovnica K1 v Žabji vasi
•	Šentjernej: Samopostrežba M#' cator
•	Dolenjske Toplice: prodajal113 Vrelec
•	Žužemberk: Market Dolenjka
•	Straža: Samopostrežba KZ.
•	Novo mesto: v nedeljo bo od *>: do 11. ure odprta prodajalna *n vodnjaku na Glavnem trgu.
Sprehod po Metliki
USLUŽBENKE IZ STAVBE nekdanjih sisov na Pungartu so bile prejšnji četi tek zgrožene in pretresene. Ko so prišle zjutraj v službo, je bila na kljuki vhodnih vrat obešena mačka, in sicer za lastna čreva. Kdo sije privoščil neslano šalo, bo težko ugotoviti, da gre za moteno osebnost, pa je jasno kot beli dan.
KAR DVA DNI JE BILA prejšnji teden Metlika brez pitne vode. Bajc je šlo za okvaro napeljave, kar je razumljivo, manj umevno pa je, da komunalno gospodarstvo o tem ni obvestilo krajanov. V tem primeru so sc odgovorni ljudje neodgovorno obnašali, kar v občini ni novost.
ZMERAJ BOLJ REDKI KUPCI, ki še zavijejo v mesnico, z mesom, visečim na železnih kljukah, niso zadovoljni. Poznavalci trdijo, da se znajde za prodajnim pultom govedina, dobljena od zelo starih krav. Krajani se tolažijo z dejstvom, da pa so zato cene sveže in iz tedna v teden višje. Mesarske igrice bodo zaključene šele takrat, ko se bo pojavil v mestu zasebni mesar. Konkurenca je hudo dobra reč; dokler je ni bilo, so morali Metličani pogoltnili vse, kar jim je serviral kdo, kije imel monopol. Tako je bilo, recimo, s kruhom. Zdaj, ko je več trgovin s tem artiklom, jedo Metličani tako dober kruh, da bi si ga zaželeli celo angelčki.
PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA MARJAN KONČAR je pred kratkim izjavil: »Če se kakšen dan nikomur ne zamerim, počakam v službi do večera, da se to zgodi,« S tem je hotel podčrtati, kako nehvaležno delo opravlja. Le nekaj trenutkov nato pa je rekel: »Kadar govorimo o lastnem delu, napihujemo stvari tako, daje na koncu videti, kako tega dela ne bi opravili trije uslužbenci, pa če bi se še tako naprezali.« S to drugo izjavo gospod Končar seveda ni mislil sebe, a tudi nikogar iz občinske uprave ne. Letelo je na nekoga tretjega.
Črnomaljski drobir
KONDENZATOR — Ko so se gostje z republike pretekli teden sprehodili tudi po semiški Iskri, je nekdo prišepnil ministrici za delo Jožici Puhar: »Vidiš, Jožica, ko se ti bo pokvaril pralni stroj, boš samo poklicala predsednika črnomaljskega izvršnega sveta, ki ima dobre zveze v Iskri, pa ti bo priskrbel nov kondenzator.« »Kje pa!« je oporekal drugi sogovornik, »ko se Jožici pokvari pralni stroj, ga zavrže in kupi novega.« Ministrica pa seje nasmehnila: »Ob svoji plači moram ob pokvarjenem pralnem stroju pol leta prati na roke, da sploh lahko plačam popravilo.« Sedaj šele lahko razumemo, zakaj je zamrznila previsoke plače delavcev, njena pa je ostala nedotaknjena.
PLAČE — Očitno pa se Puharjeva ni kaj prida ozirala okrog sebe, ko je hodila po Iskri, sicer bi ji bilo takoj jasno, kako s prejemki stojijo tam zaposleni. Na enem od lističev, pritrjenem na zid, piše: »Ko je bog videl naše plače, seje obrnil vstran in zajokal.« Med visokimi obiskovalci tega kolektiva ni bilo zaznati joka, kar lahko pomeni, da med njimi ni bilo bogov ali pa ni nihče vedel, koliko tolarjev dobijo delavci v kuvertah.
REGIJA — Član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plutje ob obisku v Črnomlju zatrdil, da se bo Belokranjcem uresničila želja in da bo Bela krajina čisto zagotovo regija. »Hvala bogu,« je pripomnil predsednik vlade Lojze Peterle, »potem se vsaj nam Dolenjcem ne bo potrebno bati, da nas bodo neprestano 'zmerjali’, da živimo v najjužnejši regiji.«
Trebanjske iveri
GRB — Ker mesto Trebnje nima svojega grba, se Trebanjci bolj ogrevajo, da bi na nove avtomobilske registrske tablice vnesli grb Republike Slovenije, kakor da bi imeli grb mesta sedeža registracijskega območja. V tem primeru bi Trebanjccm »pripopali« novomeški grb. Dobro obveščeni vedo, da tako stališče trebanjske vlade do vprašanja republiškega notarnje-ga ministrstva oz. njegovega podsekretarja niag. Slavka Debelaka, naj se v občinah vendarle opredelijo glede uporabe grbov na novih registrskih tablicah, nima nobene zveze s podporo njihovemu rojaku Lojzetu Peterletu in njegovi vladi, ki se zavzema za večjo centralizacijo in seje zadnje čase znašla na tako močnem prepihu, da se celo zastavlja vprašanje njene zaupnice. Bolj gre za kljubovanje Trebarjcev, ker ne marajo novomeškega protektorata.
REZERVE Trebanjccm se ni treba bati pomanjkanja naftnih derivatov. V Ciganski dolini pri Mokronogujimje vojska pustila še okrog dva milijona litrov goriva. to je približna četrtina količin iz Gru-jovičevih časov. Za vse hudo, kar so morali zavoljo tega skladišča med junijsko vojno prestati tamkajšnji prebivalci, bi jim lahko bencin razdelili zastonj. Vsekakor Pa so ljudje proti temu, da bi v teh skladiščih, ki jih je močno načel zob časa, še hranili okolju tako nevarne snovi.
POMOČ — Pregovor pravi, da kdor z majhnim ni zadovoljen, tudi velikega ne zasluži. Nanj smo se spomnili, ko smo od predsednice trebanjske občinske organizacije Rdečega križa, Pavline Hrovat, zvedeli, da neka gospa ni hotela 3.000 tolarjev pomoči po ujmi na Mirni, temveč je kar zahtevala 15.000 do 20.000 tolarjev.

IZ NtkŠIH OBČIN
m
IZ NKŠIH OBČIN
C
Ne bodo vsa stanovanja naprodaj
Od sedanjih občinskihstanovanj naj bi ostalo nekaj službenih za strokovne ka-dte — Kdor ima hišo, ne more biti kupec — Bojazen pred špekulacijami
METLIKA — V metliški občini se v podjetjih različno odločajo, ali bodo odprodali vsa stanovanja, ki bi jih imetniki stanovanjske pravice želeli odkupiti ali ne. Pretekli teden pa so v izvršnem svetu pretresali, kako naj ravnajo z 230 občinskimi stanovanji, torej socialnimi, tistimi od občinske uprave in vseh za- • vodov. 69 jih namreč želijo stanovalci odkupiti, od tega pa jih kar 17 sploh še nima slovenskega državljanstva.
Člani izvršnega sveta so bili v veliki negotovosti, kaj storiti, da bi bilo najbolj prav tako za sedanjega lastnika kot za nosilce stanovanjske pravice, zlasti pa, da jim ne bi bilo pozneje žal, če bodo storili kakšno napako. Predvsem so se sukali okrog vprašanja, ali prodati vsa stanovanja ali jih nekaj pustiti za službena stanovanja. Zlasti je šlo za stanovanja, kijih niso dolžni prodati, torej tista, v katerih sedaj bivajo prosilci, ki
USTANOVILI
DEMOKRATSKO
STRANKO
ČRNOMELJ — Pred tednom dni je bil ustanovni zbor Demokratske stranke Črnomelj, ki so se ga udeležili tudi minister za notranje zadeve Igor Bavčar, minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel in direktor SDK RS Igor Omerza. Okrog 40 prisotnim so predstavili program stranke. Bavčarje govoril o tem, zakaj je prišlo do razdružitve stranke, o problemih v Demosu, Omerza 'o gospodarskem položaju pri nas in kaj lahko še pričakujemo, Rupel pa o razcepu v stranki in mednarodni dejavnosti Slovenije ter o tem, kdaj lahko pričakujemo priznanje. Povedal je, da je pri priznanju Slovenije največji problem ZDA, ki ne želi močne združene Evrope. Prisotni so postavili številna vprašanja, tako o mednarodnem prehodu v Vinici, o zeleni meji, o iastninjenju, ki naj bi bilo dolgoročno odplačano, o gospodarski menjavi s Hrvaško. Izvolili so tudi začasni izvršilni odbor stranke, ki bo vodil delo in priprave na prvi kongres, njegov predsednik pa je postal Jože Pavlišič.
gradijo hiše. Vsi so sc strinjali, da nekaj službenih stanovanj morajo obdržati, saj izobražencem, ki bi jih želeli dobiti v Metliko, ne bi imeli kaj ponuditi, še sta-
• Metliški izvršni svet se je med kratkoročno in dolgoročno rešitvijo, torej med tem, ali odprodajo vsa stanovanja ali pustijo nekaj službenih, odločil za drugo možnost. Tista občinska stanovanja, ki jih niso dolžni prodati, bodo obdržali. Tako bodo tiste nosilce stanovanjske pravice, ki imajo hišo ali jo gradijo, obvestili, da stanovanj ne morejo odkupiti. Prosilci za odkup pa se imajo možnost pritožiti na sodišče.
novanja ne. Gre predvsem za kader v zdravstvu, šolstvu, pa tudi siceršnji strokovni kader. Ker pa v Metliki naj-
brž ne bodo tako kmalu gradili novih družbenih stanovanj, bi fond službenih stanovanj morali obdržati. Vendar je bilo slišati v izvršnem svetu bojazen, da ti kadri morda ne bodo imeli denarja za plačilo ekonomskih najemnin in bodo stanovanja ostala prazna. V tem primeru bi jih še vedno lahko prodali, in to po višji ceni kot sedaj.
Slišati je bilo tudi pomisleke, češ da bi se morda tisti, ki bi želeli stanovanja odkupiti, a jih ne bodo mogli, čutili prikrajšane v primerjavi z drugimi. Pa je takoj padla pripomba, kako prikrajšani in v neenakem položaju se morajo počutili šele tisti, ki so bili pridni ter z varčevanjem in odrekanjem zgradili hišo, v primerjavi s tistimi, ki so se vselili v družbena stanovanja, sedaj pa jih bodo odkupili pod ceno. Ker pa na občino že prihajajo ljudje z denarjem v žepu, ki niso nosilci stanovanjske pravice in tudi nimajo pravice do nakupa, a želijo kupiti stanovanja in zanja plačati celotno ceno, se v Metliki boje, da bo pri prodaji prihajalo do špekulacij.
M. BEZEK—JAKŠE
Kakšna bo usoda delavcev iz Hrvaške?
Problem bi morali re-siti na republiški ravni
METLIKA, ČRNOMELJ — Že ob obisku Lojzeta Peterleta in ostalih predstavnikov slovenske oblasti pretekli teden v črnomaljski občini so Belokranjci opozorili na probleme, ki jih imajo zaradi hrvaških državljanov, zaposlenih v Beli krajini, ki sojih vpoklicali v gardo. Delodajalcem namreč nihče ne povrne stroškov, ki jih imajo, ko je delavec odsoten z dela, zato so ponekod že začeli razmišljati o odpuščanju, čeprav se zavedajo, da bi bile s tem družine na Hrvaškem, ki že tako in tako prestajajo veliko gorja, socialno še bolj ogrožene. Po drugi strani pa se nekateri tudi že sprašujejo, kako to, da so Slovenci v svoji lastni domovini brezposelni, medtem ko imajo državljani druge države v Sloveniji zaposlitev. Zaradi vsega tega se ruši tudi sožitje med dvema sosednjima državama, so opozorili Belokranjcu
Glede na to, da se v metliško občino vozi na delo iz Hrvaške 700 ljudi, v črnomaljsko pa 650, sta se v obeh občinah pretekli teden oglasila tudi predsednik skupščine in izvršnega sveta ozaljske občine. Prosila sta, naj bi v Sloveniji za zdaj še ne odpuščali delavcev iz Hrvaške, hrvaški izvršni svet pa da je dal trdna zagotovila, da bo povrnil stroške. Zato so tako v metliški kot v črnomaljski občini poslali vsem, ki zaposlujejo delavce iz sosednje republike, priporočilo, naj z odpuščanjem še nekoliko počakajo. Prav tako je dopis prejela tudi ministrica za delo Jožica Puhar s prošnjo, naj ta problem razrešita Slovenija in Hrvaška na republiški ravni. Razumljivo je namreč, da belokranjska podjetja ne bodo mogla več dolgo vzdržati brez odpuščanja hrvaških delavcev, če ne bo povračil M.B.-J.
SEMIČ: USTANOVITEV KRAJEVNEGA ODBORA SKD
ČRNOMELJ — V petek, 29. novembra, ob 18.30 uri bo v kulturnem domu v Semiču ustanovitev krajevnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov. Pri ustanovitvi bosta sodelovala član izvršilnega odbora SKD in predsednik zbora občin v republiški skupščini Ivo Bizjak ter predsednik skupščine občine Novo mesto Marjan Dvornik. Poleg aktualnih strankarskih vprašanj bp beseda tekla tudi o sprejetju nove ustanove in novi teritorialni organiziranosti Republike Slovenije. Vabljeni!
PRILOŽNOST MIRU
ČRNOMELJ — Zavod za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja prireja dobrodelno prireditev Dajte priložnost miru, ki bo v petek, 29. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Črnomlju. Izkupiček prireditve bo namenjen otrokom pobratene občine Duga Resa. Pripravili pa bodo tudi razstavo otroških risb na temo Vojna.
PRISTOP K A GENCIJI — Predstavnika enih od prvih družbenikov črnomaljske agencije za razvoj, direktor novomeške enote zavarovalnice Triglav Boris Šepetave (levo) in vodja čmomajske enote Ljubljanske banke dd Novo mesto Jože Mrzljak (desno) podpisujeta pogodbo o pristopu k agenciji (Foto.M.
B. —J.)
Agencija odpira pot v razvoj
K črnomaljski agenciji za razvoj je pristopjlo prvih sedem družbenikov — Pc podjetnikom — Ne občinska ne bančna, ampak biti mora samostojna
— Pomoč
ČRNOMELJ — Pretekli teden je prvih sedem družbenikov podpisalo po- občini že zgodilo. Da pa tokrat najbrž godbo o pristopu k agenciji občine Črnomelj za razvoj. To javno podjetje naj bi ne bo tako, pričajo tudi velike potrebe --------------oclo k razvoju maleea eosDodarstva. seveda na se bo. če ho ho- n ;;t,
kuuuu u niupu n agenciji uutuic v iimimij la razvoj. i o javno podjetje naj m izdatno pripomoglo k razvoju malega gospodarstva, seveda pa se bo, če bo hotelo biti uspešno, moralo povezovati tudi z ministrstvom za malo gospodarstvo, gospodarsko zbornico, ministrstvom za znanost in raziskovalno dejavnost. Ne nazadnje pa bo po besedah predsednika občinskega izvršnega sveta Toneta Horvata potrebno dobro sodelovanje z občinskimi upravnimi organi.
Poleg občinskega izvršnega sveta, ki ima s 530.000 SLT največji delež pri agenciji, so družbeniki še Novoline
prav tako pa ažurirati informacijski sistem, da bodo vedeli, kakšne podjetnike p..	-»j	huvuuik	imajo, ter da bodo lahko sestavili sez-
jz Novega mesta, Štajerska banka obrti	nam ponudbe in povpraševanja po ka-
in podjetništva iz Celja, Ljubljanska drih, delu, programih.
banka, d.d„ Novo mesto, Art iz Metlike, zavarovalnici Triglav in Tilia. Glede na to, da bo v začetku v agenciji zaposlen le direktor, bodo morali kaj kmalu pripraviti seznam strokovnjakov v občini, ki bi lahko v strokovnih skupinah pomagali pri ureničevanju projektov,
Predsednik izvršnega sveta Horvat je ob ustanovitvi zaželel agenciji uspešno poslovno politiko, da ne bi zamrla, kot se je pri dveh podobnih projektih v
kijih imajo po tovrstni agenciji podjetniki. Joža Miklič iz novomeške SDK je pripomnila, naj bi agencija reševala predvsem probleme marketinga v zasebnih podjetjih ter ovrednotila ideje, ki jih imajo podjetniki. Vodja črnomaljske enote Ljubljanske banke Jože Mrzljak je menil, da agencijo verjetno čaka lepa prihodnost, toda le pod pogojem, da ni ne preveč občinska ne bančna, ampak predvsem samostojna. Iz Novolina pa je bilo slišati, da bo v agenciji moč združiti tako znanje kot denar in potem zagotovo tudi uspeh ne bo izostal.
M. BEZEK—JAKŠE
Drago Muže
Delno v ilegali
ČRNOMELJ — V začetku letošnjega septembra je bila ustanovljena konfederacija novih sindikatov Slovenije — Neodvisnost za Belo krajino, hkrati pa tudi v obeh največjih črnomaljskih podjetjih, v Beltu in Iskri. Delavci iz teh dveh kolektivov, seveda ne vsi, so se takoj priključili tudi regijskemu neodvisnemu sindikatu, medtem ko so pozneje bolj množično pristopili še iz viniškega Novoteksa, iz nekaterih drugih podjetij pa je le po nekaj članov. Danes je v tem regijskem sindikatu okrog 700 članov.
»Razmišljali smo, zakaj ne bi imeli svobodnemu sindikatu konkurenčnega sindikata. Svobodni sindikat je namreč preveč iskal le napake na republiki, doma so stvari uhajale mimo sindikata, pripomb delavcev pa ni hotel slišati,« pove o razlogih za ustanovitev Neodvisnosti predsednik regijskega in Belto-vega sindikata Drago Muže. »Delavcem ob ustanovitvi nismo obljubljali gradov v oblakih, pač pa smo jim odkrito povedali, da jim ne moremo veliko ponuditi, da pa se bomo zavzemali za boljše delovne pogoje, da bo dela dovolj in da bodo zanj dobili pravično plačilo. Sedaj nam iz svobodnega sindikata očitajo, da smo ljudem lagali,« pravi Muže.
Sicer pa imajo v neodvisnem sindikatu še številne začetne težave. »Z vodstvom Belta naš sindikat v podjetju še vedno ni podpisal pogodbe o sindikalnem delu, tako da smo še vedno na pol v ilegali. Probleme imamo tudi s članarino, ki jo našim članom sicer odtegujejo od plače, a nakazujejo v blagajno svobodnega sindikata. Želimo si, da bi sodelovali s svobodnim sindikatom, temu pa včasih je do skupnega dela, drugič ne. Sicer pa bi morali sindikati, kakšni koli pač so, zastopati interese delavcev. Slednjim so malo mar spori med vodstvi sindikatov, kar se je pokazalo tudi ob stavki v Beltu, ko so stavkali vsi delavci ne glede na sindikalno pripadnost, razen članov vodstva svobodnih sindikatov,« ponazarja Muže.
M.B.—J.
300.000 TOLARJEV POMOČI
TREBNJE — Tukajšnji izvršni svet je sklenil, da bo zaradi suše, ki je letos prizadela kmetijstvo v Suhi krajini, dodelil živinorejcem v krajevnih skupnostih Knežja vas, Sela—Sumberk, Svetinje in v delu krajevne skupnosti Dobrnič 300.000 tolarjev pomoči v obliki krme in krmil za živino.
Mlatili so prazno slamo
TREBNJE — Odborniki trebanjske občinske skupščine so med približno peturnim četrtkovim zasedanjem omlatili kar precej prazne slame. To velja predvsem za »nategovanje« po načelu «kdo bo koga« ob obravnavi kadrovskih zadev. Prišlo je do razkola znotraj skupščine in pemosa, ki je poskusil spodnesti Štefana Kamina, o katerem bi morali dati le soglasje k imenovanju za vršilca dolžnosti ravnatelja trebanjske osnovne šole. O tej točki dnevnega reda — o razrešitvi v.d. ravnateljice OŠ Trebnje. Ivanke Lazar, o imenovanju v.d. direktorja novomeške bolnišnice in o imenovanju članov ustanovitelja v svetih osnovnih šol v občini je namreč župan Pungartnik predlagal glasovanje »v paketu«. Dolgo listo imen so odborniki potrdili, le dva sta bila proti in trije vzdržani. Na to je protestiral Marijan Dolenšek (SKD), češ da je bil prepričan, da je glasovanje potekalo le o 4.a točki imenovanju članov sveta OŠ Trebnje, nasprotovala sta mu Nace Škoda in predsednik zbora združe-
nega dela Franc Jevnikar, ki sta bila prepričana, da je dal župan na glasovanje celo listo, tako kolje zatrjeval tudi sam Pungartnik. Jevnikar je zahteval, da naj odborniki poslušajo magnetofonski posnetek tistega dela seje in zagrozil, da njegov zbor ne bo glasoval še enkrat. Posnetek je dal prav županu, Jevnikar-ju in še nekaterim, saj je Pungartnik dobesedno izjavil. »Jaz dam predlog komisije v celoti na glasovanje!«
Županje bil navkljub temu pripravljen dati ponovnima glasovanje posamezne točke Wradrovskih zadevah, a s tem niso soglašali številni odborniki. Po prekinitvi zasedanja je zbor združenega dela sprejel stališče, da ostaja pri svojem in da ne misli ponovno glasovati o že potrjenem. Po ponovni prekinitvi seje je enako stališče zavzel še zbor krajevnih skupnosti. Medtem pa je postal družbenopolitični zbor nesklepčen, saj je bilo od 16 navzočih le še 7 odbornikov in ni bilo možno niti usklajevanje.
P. PERC
Bodo ljudje sami naredili red?
V trebanjski občini ogorčenje ljudi, ki jim Romi kradejo in jih življenjsko ogrožajo ______— Peticije KS Račje selo in Veliki Gaber^ naj oblast kaj ukrene
TREBNJE — Nomadski način življenja Romov tudi oblastem in ljudem v trebanjski občini povzroča nemalo težčav. Če drugega ne, se že podatki o Romih tako naglo spreminjajo, da teh sprememb uradniki niti ne morejo spremljati. V zadnjih 20 letih je družba razmeroma malo naredila z.a Rome, meni trebanjski notranji minister Niko Vranešič, denarje pa moral biti za nerazvite drugje.
Več kot polovica Romov v trebanjski občini živi pod šotori, izobraževanje ne steče, visok je delež Romov v krimi-
KAJ JE S PARTIZANSKO MAGISTRALO?
TREBNJE — Odbornik Anton Kastelic iz krajevne skupnosi Sela—Šum-berk na zasedanjih trebanjske občinske skupščine vztrajno postavlja vprašanja, kaj je s posodobitvijo tako imenovane partizanske magistrale oziroma lokalne ceste 772 na odseku od odcepa Babna Gora do meje z novomeško občino v dolžini okrog štirih kilometrov. Kastelic bi rad končno dočakal kakršenkoli odgovor, da ga bo sporočil svoji »bazi« v Suhi krajini. Skoraj stavimo lahko, da bo odgovor zelo kratek — da denarja pač ni!
naliteti. Vse to so grozljive stvari, posebej še za ljudi, ki morajo z Romi živeti, prenašati njihove kraje, izsiljevanja in škodo. Svet krajevne skupnosti Račje selo je prek svojega odbornika na četrtkovi seji trebanjske občinske skupščine zahteval, da se v roku enega meseca iz Hudej odselijo vsi Romi, ki niso tam prijavljeni. Romom naj bi takoj odvzeli tudi okrog 20 konj, ki povročajo kmetom veliko škode. Postaja milice naj poostri kontrolo, veterinarska služba pa naj ugotovi, koliko romskih psov je cepljenih, tiste, ki niso, pa naj pobije.
V krajevni skupnosti Veliki Gaber so zbrali sto podpisov krajanov. Ti so odločno proti temu, da bi romsko družino Kovačič—Malovec, ki je trenutno naseljena v Zagorici pri Velikem Gabru, preselili v zaselek Gline. Tako je namreč predlagal trebanjski izvršni svet
koordinacijskemu odboru za socializacijo Romov v občini, kije to začasno rešitev (dokler pristojni občinski upravni organ ne najde novih lokacij) sprejel, ker so omenjeni Romi krajani KŠ Veliki Gaber. Šele po odločnem posredovanju župana Cirila Pungartnika in
• Prej ko slej pa bi lahko povzeli številna mnenja odbornikov, da pristojni organi, od policije do inšpekcij, niso bili dovolj dosledni in učinkoviti, da so Romom raje pogledali skozi prste, kot pa kaj ukrenili. Romi so ponekod, denimo v Mali Loki, postali že tako nesramni, da vaščanom grozijo s smrtjo, če jim ne bodo dali jesti in piti pa še kaj denaija za nameček. Vaščani grozijo, da bodo sami naredili red, če tega nočejo, ne zmorejo ali niso sposobne pristojne in za to plačane službe. Je na pomolu nov medetnični spopad?
predsednika vlade Jožeta Rebolja, daje treba te probleme reševati evropsko, ne pa jih naprtiti komu drugemu, so se duhovi le nekoliko pomirili.
P. PERC

ni
u
IZ NKŠIH OBČIN

IZ NKŠIH OBČIN
Ul
S tožbo do najemnine od socialistov?
Spor v »Rdeči hiši«
KOČEVJE — V stavbi na Ljubljanski 7 v Kočevju, kjer so včasih združno živele vse družbenopolitične organizacije, so se z ustanovitvijo strank in sprejemom nove stanovanjske zakonodaje razmere spremenile. Z zmanjšanjem števila zaposlenih v novoustanovljenih strankah in izselitvijo LSD in Zavarovalnice Triglav kot začasnih najemnikov se je v stavbi izpraznilo več prostorov. Prenovitelji so kot upravljavci stavbe začeli izpraznjene prostore oddajati podjetjem, podnajemnikom pa zaračunavati bolj ekonomske stanarine.
Socialisti se s takšnim načinom »sofinanciranja konkurečne stranke« niso strinjali. Najemnino so enostavno nehali plačevati, od občine pa zahtevali, da prenese stavbo v upravljanje posebni strokovni službi IS za stanovanjsko gospodarstvo. Ta pred leti ni bila navdušena za prevzem upravljanja, zato je v vzdrževanje stavbe vlagala predvsem bivša ZKS iz lastnih sredstev. Sedanji SDP, ki sicer nima nič proti prenosu upravljanja na občino oz. stanovanjsko službo, pa zahteva, naj se izračun vseh njenih dosedanjih vlaganj upošteva pri bodočem plačevanju najemnine. Ker ji nova zakonodaja ne preprečuje izterjave zaostalih obveznosti, pa je SDP pripravljen celo s tožbo izterjati najemnino od socialistov.
M. L.-S.
NOVE ŽRTVE
KOČEVJE — Po trenutno znanih podatkih sta neznanca, ki sta kočevsko Galanterijo in Namo oškodovala za približno 36 tisoč tolarjev, o čemer smo že poročali, iz Kočevja odnesla različne izdelke v skupni vrednosti okoli 50 tisoč tolarjev. Neznanemu črnolascu, ki se je predstavil kot podjetnik, in njegovi plavolasi spremljevalki so nasedli tudi v Tehniki in Obutvi. Ni rečeno, da so to tudi že vse žrtve goljufivega para, ki je podobne »nakupe z naročilnicami« opravil tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih. Ker obstaja možnost takšnih goljufij tudi v bodoče, se trgovinam priporoča, naj zahtevajo od vseh neznanih kupcev, ki kupujejo z naročilnicami, njihove osebne dokumente.
HOČEJO ZAGOTOVILO
KOČEVJE — V Kočevju niso zadovoljni z odgovorom obrambnega ministra Janeza Janše na dopis o razvojnih dilemah Kočevske. To so potrdili razpravljavci na zadnji seji občinske skupščine. Od pristojnih na republiki hočejo zagotovilo, da bodo o vseh načrtih republike na bivšem zaprtem območju Kočevje pravočasno in natančno obveščeni.
Zaščito
poiskali
drugje
V Opremi so se odloči-li za Tomšičev sindikat
KOČEVJE — Na ustanovnem zboru Neodvisnega sindikata se je zbrala skoraj tretjina vseh zaposlenih v podjetju Oprema. Pristopno izjavo je podpisalo 64 delavcev. V času, ko je Svobodni sindikat v razsulu, je logično, da iščejo zaposleni zaščito v novi organizaciji. France Tomšič, predsednik Neodvisnega sindikata, je poudaril, da so zaposleni pokazali pogum, ko so kljub nasprotovanju vodstva vztrajali pri ustanovitvi Nedovisnega sindikata v njihovem podjetju.
Na zboru je več delavcev izrazilo bojazen, da jih bo lahko nova sindi-
... y
V OPREMI USTANOVILI NE-OD VISEN SINDIKA T - France Tomšič čestita izbranemu vodstvu. (Foto: M. Glavonjič)
kalna organiziranost mnogo stala. Član Neodvisnega sindikata Tone Frantar jih je potolažil, da ima pač njihov sindikat nalogo ugotavljati nepravilnosti v podjetju in jih razčistiti.
Do ustanovitve prvega Neodvisnega sindikata na Kočevskem je prišlo zaradi diktature, ki jo je vodilna struktura izvajala nad zaposlenimi. To stanje je trajalo več kot dve leti. Na vse načine so hoteli preprečiti tudi ustanovitev tovrstnega sindikata, vendar se to ni posrečilo. Delavci so ga vseeno ustanovili. Izvršni odbor sindikata vodi Vesna Brelih, njen namestnik je Franc Mihič. Ustanovili so tudi nadzorni odbor, člani pa so Zdenko Robert, Mojca Šipka in Sonja Mesojedec.
M. GLAVONJIČ
»Oprema« s trdo roko do uspehov
Ob velikih naročilih za obrambno ministrstvo poslovni rezultati so, vprašljivi pa so notranji odnosi, kar dokazuje primer nesojene funkcionarke sindikata
KOČEVJE — Podjetje Oprema, ki združuje Plasteks, Laboles in Gostinsko-uslužnostno dejavnost kot poslovne enote, želi prerasti v inženiring podjetje. Je na dobri poti, saj je v kočevski občini eno redkih podjetij, ki v času naraščanja zadolženosti podjetij svojo zadolženost zmanjšuje. Sposobnemu in iznajdljivemu vodstvu je uspelo v zadnjih dveh letih močno zmanjšati zadolženost in investirati za 6 milijonov mark. Trda roka, ki jo uporabljajo pri vodenju podjetja, pa je tisto, kar stanja znotraj Opreme ne dela idealnega.
Opremo vodi kolegij osmih direktorjev na čelu z Božidarjem Zajcem, ki je v ta 220-članski kolektiv prišel leta 1989
• Operma ima večinoma nove programe, na mesec ima povprečno 4 do 5 novih izdelkov. V tujini organizira mešana podjetja v Nemčiji in na Cipru, doma pa veliko pozornost posveča znanju. Z višjo in visoko izobrazbo imajo pogodbeno zaposlenih že skoraj petino ljudi. Štipendistov imajo toliko kot celotna kočevska regija skupaj. Oprema in torej vse možnosti, da prerase v uspešno podjetje, če bodo poleg ugodnejših zunanjih razmer tudi notranje razmere v samem podjetju stabilne in če za njihovo poslovno uspešnostjo ne stoji predvsem podpora republiškega političnega vrha. Oprema namreč veliko dela za republiško obrambno ministrstvo.
kot stečajni upravitelj. Še istega leta je prišel v spor z občinskim sindikatom, saj je stavko Opreminih delavcev hitro
TRGOVINA Z MODO ZA MLADE
KOČEVJE — Na Trgu zbora odposlancev Kočevje potekajo prenovitvena dela trgovine Tkanina. Po prenovljenih trgovinah Hrana, Prehrana in Tehnika je to že četrta Trgoprometova trgovina v samem mestu, ki se prenavlja na osnovi programa, sprejetega leta 1987. Tudi svoji trgovini v Stalcerjih in Stari Cerkvi so že prenovili, vse to z namenom, da bi polepšali videz svojih trgovin in izboljšali ponudbo. V prenovljenih prostorih Tkanine, ki bo kupcem svoja vrata odprla že v prvi polovici decembra, bodo lahko mladi kupovali modna oblačila domačih in tujih proizvajalcev po cenah, ki bodo, vsaj po zdajšnjih izračunih, mlademu človeku dostopne. V ločenih prostorih, vendar pod isto streho, bo potekala tudi komisijska prodaja, v prvi vrsti tekstila, če pa se bo izkazala potreba, pa tudi ostalega blaga.
in energično zadušil; delavci so se namreč iz strahu, da bi jih postavil na cesto, raje vrnili na delo.
Danes imajo v Opremi določilo, da mora biti vsaka stavka vsaj nekaj dni prej napovedana, drugače velja za višjo kršitev delovne obveznosti. Kljub temu direktor Zajc pravi, da si ne dela utvar, da bi s stavkajočimi tudi danes tako zlahka opravil, čeprav Oprema trenutno nima sindikata in ga po njegovih besedah tudi ne potrebuje. Opremin sistem nagrajevanja naj bi bil namreč
boljši, kot ga delavcem nudijo kolektivne pogodbe. Zaposleni so razporejeni v 9 kadrovskih razredov, po katerih je razmerje v plačah 1:11, povprečna mesečna plača pa je 15.000,00 tolaijev.
Vendar pa ravno sedaj Opremini delavci razmišljajo o ustanovitvi sindikata. Iniciativni odbor za ustanovitev sindikata Neodvisnost, ki seje izoblikoval v začetku tega meseca pod duhovnim vodstvom Vesne Brelih, je ocenil, daje nastopila potreba po njegovi ustanovitvi. Vendar je Brelihova že dobila odločbo, da je tenološki presežek in je tako čez noč ostala na cesti. Kot sindikalna zaupnica je od sindikata dobila navodilo, naj ostane na delovnem mestu, moč sindikata pa seje tako že na samem začetku znašla na preizkušnji.
M. LESKOŠEK-SVETE
Naprej z avstrijsko pomočjo
Priprava skupnih energetskih projektov obeta
KOČEVJE — V Kočevju trenutno ni pomanjkanja energije, vendar pa menijo, daje potrebno iskati cenejše vire ogrevanja. Bojijo se, da bo načrtovani plinovod kočevsko občino obšel, saj so se z vzpostavitvijo državne meje s sosednjo Hrvaško razmere močno spremenile. Zato seje kočevski izvršni svet na svoji zadnji seji odločil za sodelova-
NEZASEDENA STANOVANJA NA JAVNI DRAŽBI
KOČEVJE — Občinski izvršni svet je za 9. december razpisal javno dražbo za prodajo šestih stanovanj v središču mesta. Izklicna cena za kvadratni meter površine 57.600 tolarjev. Gre za prodajo tistih stanovanj, ki so bila posameznikom dodeljena kot kadrovska stanovanja. Stanovanja so bila podeljena zaposlenim v občinski upravi, zdravstvenem domu, Hydrovodu in SŠTD Kočevje. Sklepov niso izvedli. O tej problematiki so razpravljali poslanci občinske skupščine, politične organizacije, komisije za družbeni nadzor in statutarna komisija občinske skupščine. Pričakujemo, da bo to vprašanje rešeno, ko bodo našli interesente za nakup teh stanovanj.
V. D.
nje na natečaju za izbor dveh slovenskih mest, ki bosta obravnavani v projektih Energetski koncepti mest in Koriščenje biomase v toplarništvu.
Projekta sta sad skupne slovensko-štajerske energetske iniciative, izdelana pa bosta v sodelovanju priznanih svetovalnih organizacij iz Avstrije in Slovenije. Njun cilj je izboljšanje energetskih sistemov, zlasti glede ekologije, ter vzpostavljanje stikov med avstrijskimi in slovenskimi kraji.
V projektu Energetski koncepti mest bosta obravnavani dve mesti — eno avstrijsko in eno slovensko — z okoli 5 do 10 tisoč prebivalci. Za sodelovanje v tem projektu kandidira tudi mesto Kočevje. Dva manjša kraja pa bosta obravnavana v projektu Koriščenje biomase v toplarništvu. Zaradi velikih gozdnih površin v kočevski občini bi takšen kraj lahko bila Draga ali Podpreska.
Če bo Kočevje izbrano, bo moralo zagotoviti četrtino od celotne vsote, potrebne za pripravo vsakega projekta. Polovico bodo zagotovili Avstrijci, za preostalo četrtino pa se predvideva kandidiranje na natečaju za sofinanciranje energetskega prestrukturiranja Slovenije, ki ga je razpisalo republiško ministrstvo za energetiko junija letos.
M. L.-S.
Dve tretjini občine sta ogroženi
Kaj šteje v ribniški občini za demografsko ogroženo območ[e in kdo po zakonu lahko dobi republiško pomoč — Najprej je potreben občinski program
RIBNICA — Z republiškim odlokom o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena, so bila za ribniško občino določena kot ogrožena vsa naselja krajevne skupnosti Loški Potok in območja naselij Jelenov Žleb, Dane, Kot pri Ribnici in Zadolje, ki ležijo v 10-kilometrskem obmejnem pasu, vsa območja krajevnih skupnosti Sodražica, Sv. Gregor in Velike Poljane ter naselja Gorenji Lazi, Grčarske Ravne in Jelendol, ki štejejo kot gorsko višinska območja. To predstavlja kar dve tretjini površin celotne občine, na njih pa živi tretjina celotnega prebivalstva občine. Izvzeti sta le krajevni skupnosti Ribnica in Dolenja
vas.
Tudi v omenjenih dveh krajevnih skupnostih so naselja z majhnim številom predvsem ostarelega prebivalstva.
vendar ne sodijo med demografsko ogrožena. Za taka se štejejo širša strnjena območja, v katerih krajevne skupno-
Gredice so končno dobile vodo
Vaščani 18 gospodinjstev največ prispevali sami — Pomoč občine in KS Tržišče
GREDICE — Na Gredicah, zaselku na slemenu in prisojnem bregu na jugovzhodnem delu Spodnjih Vodal, seje 18 gospodinjstev po več letih tarnanja, da postaja življenje zaradi pomanjkanja vode že kar neznosno, vendarle poenotilo in s skupnimi močmi zgradilo vodovod. Vodo so potegnili iz doline, iz okoli 2000 metrov oddaljenih Šteng. Iz tega zajetja so si pred kakšnim letom zagotovili dodaten vir pitne vode Malkovčani. Žal pa takrat vaščani Gredic še niso našli skupnega jezika za to naložbo.
»Že celih 10 let sem priganjal, da bi stopili skupaj zaradi izgradnje vodovoda, pa ni bilo nič iz tega. Pred kakšnimi petimi leti je tod naokoli hodil nek bioenergetik iz Bele krajine in se čudil, kako to, da nimamo vodovoda, ko pa je na tem območju vse polno izvirkov vode. Toda zaman smo po njegovih napotkih skopali jamo, iz katere naj bi pridrla voda,« pravi predsednik gradbenega odbora za vodovod Marjan Gorenc. 29-letni Gorenc dela na železnici, na Gredicah seje priženil k Zoretovim. Njegova žena Marjeta pravi, da se je že njen pokojni oče Janez precej zavzemal za vodovod. Zore je še speljal akcijo za elektrifikacijo vasi, potem pa mu je leta 1963 smrt prekrižala nadaljnje načrte.
»Tod živimo pretežno polkmetje in precej je mladih družin. Samo v najini
družini je sedem otrok. Najmlajša dva imata dve oz. pol leta. Si lahko predstavljate, kako je bilo to, ko sem morala iz okrog 600 metrov oddaljenega stu-
Marjan in Marjeta Gorenc
dcnca zjutraj znositi skupaj dovolj vode za pranje perila in kuho? Dostikrat sem nosila po tri vedra hkrati, v vsaki roki, na svitek na glavi pa sem postavila največje, 30—litrsko vedro. Ko sem končala, so se mi od napora tresle noge. Z vodo smo skrajno varčevali. Vodo, kije
• Ob lanski in predlanski suši so sevniški gasilci zvozili Gredičanom v sezoni od štiri do pet cistern vode. To seveda ni poceni, breme pa bi bilo za vaščane še težje, če ne bi pomagala sevniška občina. S 170.000 tolarji so občinaiji pomagali tudi pri naložbi za nov vodovod. Vsako gospodinjstvo je v obrokih prispevalo še skupaj 23.500 tolaijev in opravilo okrog 250 delovnih ur pri gradnji. Vaščani zelo hvalijo tudi pomoč krajevne skupnosti Tržišče in Franca Povšeta.
pritekla iz pralnega stroja z rezervoarjem. sem po pranju belega perila zajemala, da sem z njo oprala še pisano perilo, potem pa še za pomivanje po tleh in spiranje stranišča,« pripoveduje Marjeta.	p! PERC
sti izpolnjujejo določene zahteve. Za ribniško občino sta to predvsem dve, in sicer: da rast stalnega prebivalstva ne presega 25% povprečnosti prebivalstva v Sloveniji od leta 1981 dalje, in daje indeks staranja stalnega prebivalstva za 25% manj ugoden kot je povprečje Slovenije.
Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji, sprejet ob koncu lanskega decembra, predvideva denarno pomoč republike. Gre za dodeljevanje nepovratnih sredstev ali raznih posojil, kijih lahko dobijo krajevne skupnosti, podjetja in posamezniki z demografsko ogroženih območij oz. vsi tisti, ki nameravajo v ta območja vlagati. Predno zaprosijo za republiški denar, pa morajo biti njihovi investicijski programi vključeni v občinski razvojni program za ta območja. Občinski program, ki bo usklajeval vse dejavnosti na demografsko ogroženih območjih, se trenutno še pripravlja, dokončan pa naj bi bil do konca letošnjega leta.
V letošnjem letu so na natečaju republiškega sekretariata za družbeno planiranje za dodelitev sredstev za investira-,, nje na demografsko ogrožena območja, kije bil zaključen konec julija, iz ribniške občine s^elovali Hydrovod, Elek-tro, Inles kmetov. Republiškega denarja zaenkrat še niso prejeli.
M. L.-S.
• Vsak posameznik se v hierarhiji nagiba k temu, da bi se povzpel do ravni svoje nesposobnosti
• Nikdar v slovenski zgodovini ni bila kultura tako izločena iz slovenske družbe kot danes. Celo leta 1945 ne. (Kermauner)
NEZAPOSLENOST
NARAŠČA
RIBNICA — V ribniški občini število nezaposlenih narašča, kljub temu da seje val velikih odpustov delavcev unesel. 77. delavcem, ki so ostali brez zaposlitve zaradi stečaja podjetij že prej, se v oktobru niso pridružili novi stečajniki. Pojavili pa so se drugi ljudje brez dela, med katerimi je največ žensk in mladih.
Konec preteklega meseca je bilo pri ribniškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 445 iskalcev zaposlitve, kar pomeni 26 nezaposlenih več kot v septembru. Med nezaposlenimi je 263 mlajših od 26 let, kar je več kot polovica vseh. Med njimi prevladujejo tisti s srednješolsko izobrazbo. Samo 5 jih ima končano višjo in 3 visoko šolo, kar 25 pa jih je brez poklica.
RIBNICA — Skupščina občine Ribnica je z republiškim ministrstvom za obrambo dosegla prvi konkretni dogovor. Ministrstvo bo občini povrnilo stroške za minimalno vzdrževanje zapuščenih vojaških stanovanj. V to so všteti tudi stroški za okoli 25.0001 kurilnega olja.
PESEM POSAVJA 91
SEVNICA — Slovenska pevska zveza, Posavsko pevsko zduženje ter Zveze kulturnih organizacij Brežice, Krško in Sevnica vabijo v j>e-tek, 29. novembra, ob 19. uri v kulturno dvorano GD Sevnica na pevsko revijo »Pesem Posavja 91.« Nastopili bodo: oktet Boštanjski fantje pod vodstvom Jožeta Pfeiferja, mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice (zborovodja Stane Peček), moški pevski zbor »Planina« iz Cerkelj ob Krki (zborovodkinja Marjeta Podgoršek), moški pevski zbor PD Kapele (zborovodja Miha Haler), mešani pevski zbor bratov Milavcev iz Brežic (zborovodji Elizabeta in Drago Križanič) ter mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke pri Zidanem mostu (zborovodkinja Tatjana Balog).
Drobne iz Kočevja
SPET KINO PREDSTAVE —Ukrep, ki nekoga udari po žepu, je lahko za drugega dobrodošel — v konkretnem primeru za vse občane Kočevja. V Kočevju že nekaj časa ni bilo nobene kino predstave in hudomušni pravijo, da za to tudi ni bilo »potrebe«, saj je kočevski kino lahko lepo živel od najemnin, ki jih je dobival za oddajo prostorov, ki za izvajanje njegove osnovne dejavnosti niso nujno potrebni, v stavbi kina. Ko gaje kočevski izvršni svet pred kratkim prikrajšal za te najmnine in je z najemniki nove pogodbe sklenila posebna strokovna služba IS za stanovanjsko gospodarstvo, so se kino predstave nenadoma pojavile.
PROTIUKREP — Prav tako kot še marsikatero, tudi kočevsko gospodarstvo bremeni odsotnost delavcev z dela zaradi vojaških vaj. Bolj kot plačevanje nedela pa podjetja skrbijo stroški, ki nastajajo zaradi nestrokovnega ravnanja delavcev, ki nadomeščajo odsotne. Menijo, da je potrebno nujno ukrepanje. Za tiste vpoklicane, ki so razporejeni večinoma v varovanje zapuščenih vojaških objektov, predlagajo zamenjavo z delavci Varnosti ali pa s Čakajočimi na Zavodu za zaposlovanje. Vprašanje pa je, kdo naj bi jih plačal! Zdaj so obremenjena le podjetja, zato je malo verjetno, da bo ministrstvo za obrambo pripravljeno ukrepati v predlagani smeri. V Kočevju pravijo: Prav, potem bomo ukrepali pa mi! Če se zadeve ne bodo v kratkem uredile, bodo enostavno zahtevali, naj pristojni občinski organ zapre kartoteke aktivnega prebivalstva in naj pozivov ne izvaja.
Ribniški zobotrebci
ODPRTO PISMO — Že vse od junijske vojne se v Ribnici, tako kot verjetno še po mnogih drugih slovenskih krajih, sprašujejo, kako in kaj je z zaklonišči. Ker smo še vedno in ves Čas v nevarnosti pred napadom, ta tema ni zastarela. Zaradi tega in ker je dolgotrajni dež grozil, da bo prišlo do poplav tudi v ribniški občini, so se ljudje začeli spraševati, kako je pravzaprav občinski štab za civilno zaščito pripravljen v primeru izrednih razmer. V zvezi s tem je bilo objavljeno odprto pismo Stanke Hitij-Hočevar v Novih novicah, ki poveljnika štaba za civilno zaščito naproša, naj skupščini in občanom javno poroča o urejenosti in pripravljenosti ter organizaciji te za občane pomembne dejavnosti.
PREVIDNOST — Tudi v Ribnici so vse pogostejši vlomi v avtomobile in kraje le-teh. Čeprav storilce delavci UJV večinoma odkrijejo, večja previdnost ni odveč. Postaja milice Ribnica tudi sporoča, da ni odveč previdnost in prilagoditev hitrosti vožnje poslabšanim voznim razmeram na mokrih in spolzkih cestah, saj je bilo v zadnjem času ravno zaradi tega precej nesreč.
Sevniški paberki
»GUČANJE« — Ne pride predsednik države v vsak kraj Slovenije in še manj vsak dan. Zato se tudi v sevniški občini radi spomnijo obiska predsednika Milana Kučana ob nedavnem občinskem prazniku. Kučan je ob pričetku srečanja s posavskimi gospodarstveniki duhovito opozoril, da sta oba s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije, Ferijem Horvatom, Prekmurca, zato bosta na vprašanja, na katera ne bi znala dobro odgovoriti, raje odgovarjala kar v —prekmurščini. Kučanu in Horvatu grožnje ni bilo treba uresničiti tudi zato, ker je bil njun zaveznik čas. Tega je za daljši pogovor zmanjkalo, čeprav je bilo druženje z gospodarstveniki in podjetniki za debelo uro podaljšano.
ŠOPEK — Prikupna deklica je na Studencu poskrbela za prisrčno krohotanje navzočih na slavnostni seji sevniške občinske skupščine, ko se je s šopkom cvetja, namenjenim Milanu Kučanu v prvi vrsti, napotila v peto vrsto k Marjanu Šiftarju, šefu kabineta predsednika slovenskega predsedstva. Seveda je Šiftar deklico preusmeril k svojemu šefu. Po slovesnosti smo deklico vprašali, ali ne pozna predsednika Kučana, pa je odvrnila, da ga ni oparila, ker je tako majhen.
ŠUŠMARJI — Nekateri obrtniki so kot sršeni, kadar besedujejo o šušmarstvu. Jezijo se, da odgovorni nič ne ukrenejo, da bi država dobila, »kar je cesarjevega«, prj tem pa se oblastniki obnašajo, kot da ne bi ničesar videli in bi najraje za dokaz dobili v roke še kakšno sliko šušmarja. Morda bi jih potem bolj pekla vest. Šiišmarje namreč in tiste, ki jim dajejo potuho.
STILLES na sejmu »POHIŠTVO 91«
LJUBLJANA — Sevniški Stilles je na 2. ljubljanskem sejmu Pohištvo 91 od 19. do 23. novembra predstavil dva programa serijske proizvodnje. Precejšnje zanimanje je bilo za program barok, a tudi za izpopolnjen program Sty* * ling, ki so ga pod tem imenom predstavili novembra lani na prvem to* vrstnem pohištvenem sejmu v Ljubiji' ni. Na razstavnem prostoru pa so sevniški mizarji predstavili tudi del dejavnosti podjetja po naročilu. Inženiring Stillesa ponuja opremo za hotele, restavracije, upravne postore, kabinete ih drugo.
r~-
Krške novice
SRŽ — Na prvi strani zadnje številke 'rži je Silvo Mavsar zaupal javnosti, daje uredniški konzilij Srži plesal pač eno samo Poletje, potem pa je bil pod težo dolgov in Prestižnega boja mnenj prisiljen podpisati Srži mrliški list. Plesna vaja tega krškega dopisa, ki ni imel priložnosti, vsekakor •raja dlje, kakor so rekli ob slovesu. V teh •jneh Srž namreč še prodajajo. No, grenkoba redakciji ostaja kljub temu zadoščenju. časopisje naprodaj v — Brežicah.
UVODOMA STRANIŠČE — Na anskem otroškem parlamentu v Krškem ®o navzoči osnovnošolci zahtevali od Predsednikov, tajnikov, ministrov ter dru-8ih ljudi, ki jim je usojeno sprejemati jav-ne želje, naj vendarle kdo prebeli krško Snovno šolo. Letos so šolarji povedali, da Je hiša učenosti doživela pozdrav z bele-km. Menda pa so pleskarji polepšali v leju dni en prostor, in sicer stranišče. Če se "°larji, ki so to povedali, niso zmotili v Sle|ju prostorov, bo beljenje cele stavbe •rajalo vsaj toliko časa, da bodo sedanjim otroškim parlamentarcem že nekolikanj Posivele brade.
VEČ KOT DOBRA — Krški otroci bi [adi imeli tako imenovano stezo za BMX, kije menda slaba, če nima na petih kvadratnih metrih vsaj sedemnajst izboklin ali Jam ter nekaj nepričakovanih vzponov in Podobnih presenečenj. Steze kje v Krškem doslej še niso naredili, zato se bodo junaki “MX verjetno podali na cesto Brestanica— oonovo. Cesta povsem ustreza gornjim Zahtevam in je celo možno, da bo prezahtevna za najbolj spretne voznike_
Novo v Brežicah
ANONIMNI — Ivan Oman, član Predsedstva republike Slovenije, je v Uerkljah vabil po prapor na slavnostni °dcr poveljnike posameznih enot terito-nalne obrambe. Pri tem se ni spomnil vseh 'men in priimkov, natančneje, imenoval je Jamo štajerskega poveljnika Miloševiča. •van Oman ima smolo, da ni Peterletov strankarski kolega ali da ne pozna kakega Japonskega izumitelja ali da se ni rodil Pred našim štetjem. V prvem primeru bi si kot krščanski demokrat lahko po duhov-n|5ko omislil priročno stojalce za listek z 'meni, v drugem bi si kakih osem imen Poveljnikov lahko zapisal na podarjeni žepni računalnik, v tretjem primeru bi si 'mena novodobnih vojščakov za cerkelj-Jk> slavnostni nastop ohranil s klinopisom. r re za to, kaj od tega bi mu najbolj pristajalo.
TRADICIJA — Eden od brežiških domačinov je prepričan, da nam še dobro dužijo Hitlerjevi telefonski kabli, tisti, ki Jo bili položeni pozneje, pa odpovedujejo. Haiderjeve skomine po Hitlerju torej niso mkogar izučile. Sicer pa: zakaj bi razpravljali o kabelskem prenosu informacij! otno pred tem, da za potrebe pošte osedlamo medplanetarna plovila ali pa znova osle. Verjetneje je slednje.
TURIZEM — Na čateškem pogovoru o turizmu so se dokaj močno jezili na občino, da ji niso dosti mar težave turistič-mh delavcev. Ampak na ljubljanske hiše, kamor bi se morda splačalo iti prepirat, so ejsto pozabili. Mogoče bi se nanje spomnil v)ado Deržič, a delegata v republiško turi-jjtjčno zvezo ni bilo na tem pogovoru, hdenda ga niso povabili.
BR€2lSK€..i^i
PORODNI$NIC€v* e
V času od 15. do 23. novembra so v .1mžiški porodnišnici rodile: Cvetka Volk 'z Sobenje vasi — Marino, Bernarda Arh J? Mrtvic — Nino, Renata Stupar iz “brežja — Denisa, Elvira Obrankovič iz Pobove — Mirka, Mojca Močivnik iz •krškega —Petro, Dragica Srpčič iz Brežic Alena, Darinka Pirnar z Viher — Jože-•m Neža Levičar iz Krškega — Petro in bimono, Martina Kerin iz Krškega — dečka. Čestitamo!

IZ NKŠIH OBČIN

IZ NtkŠIH OBČIN
KRŠKO — Območna organizacija sindikatov Posavja je že nekoliko popisala prazen list političnega delovanja, kiji gaje kot večini partneijev na nastajo-čem političnemn prizorišču pred časom ponudila večstrankarska in interesno razrvana Slovenija. Brez slabšalnega prizvoka bi lahko rekli, da sindikalna dejavnost v Posavju pomeni skrb za delavčevo dušo in telo.
V vseh treh svojih pisarnah, tj. v Kr- nastala ob podpori Kmečke zadruge in škem, Brežicah in Sevnici, posavski sin- nudi ugodnejše nakupe. Izdaja vred-dikati nudijo pravniško pomoč. Trije nostne bone, ki jih člani sindikata lahko odvetniki in dva diplomirana pravnika dobijo v vrednosti do tretjine svoje me-
imajo dosti dela, saj so v prvi polovici letošnjega leta prejeli 488 vlog iz vrst sindikalnega članstva. Ljudje pišejo v sindikalno pisarno pravniku, ker imajo pripombe na izpolnjevanje kolektivnih pogodb, ker dvomijo o pravičnosti določanja odvečnih delavcev, ker se boje lastninjenja in disciplinskih postopkov, in zaradi podobnih reči. »Sindikat seveda ne more določiti, koliko delavcev je kje preveč, to naj storijo poslovodstva. Toda skrbimo, da so postopki zakoniti,« je stvaren v zvezi z vsebino delavskih pritožb Marjan Urbanč iz posavske območne sindikalne organizacije.
Delavsko soupravljanje, stoodstotno zagotovljena zaposlitev in uporaben mesečni osebni dohodek so preveč deficitarno blago, da bi posavski sindikat ostajal samo pri besedah, čeravno pomenijo pravno pomoč. »Osnovno načelo mora biti, da sindikat ustvari svoj kapital. Nastopati moraš z njim, ne samo z lepo besedo,« pravita Marjan Urbanč in Ladislav Rožič iz posavskih sindikatov.
Zaradi tega so posavski sindikati ustanovili »Ljudsko potrošnjo«, trgovino, ki ima v Brežicah že tri prodajalne in ki se dogovarja o odprtju podobnih lokalov v Krškem in v začetku prihodnjega leta v Sevnici. Ljudska potrošnja je
sečne plače, kar dejansko pomeni brezobrestno posojilo delavcu. V okviru Hranilno—kreditne službe so sindikati ustanovili svojo hranilnico, ki članom sindikata nudi šestmesečne kredite po 6 tisoč tolarjev z 11—odstotno obrestno mero. Mesečno razdeli okrog 100 takih posojil.
Najbrž po znanem geslu o zdravju je
POPLAVLJENA
KOSTANJEVICA
KOSTANJEVICA V Posavju je narasla voda poplavila velike površine in ponovila seje podobna slika, kot so seje ustrašili prebivalci ob zadnji veliki povodnji. Narasla savska voda je poškodovala nasip pri čateških Termah. Sava in Krka sta marsikje zalili cele predele naselij, zaradi narasle vode je bil prekinjen promet na nekaterih cestah. Vseh posledic vodne ujme ne bo mogoče ugotoviti, dokler se voda ne umakne v struge. To se ne bo zgodilo prav kmalu, saj je na primer Krke v spodnjem toku zdaj veliko preveč za njeno strugo.
L. M.
KRŠKO — Vprašanje je, koliko papirja zgnetejo skupaj s komunalnimi odpadki na krškem občinskem smetišču. Podobno bi lahko vzeli pod drobnogled tudi druge slovenske deponije in najbrž bi se pokazale številke o velikih količinah zavrženih uporabnih surovin. S podobno predpostavko je verjetno startalo krško podjejtje Ekopa, ki so ga registrirali pred kratkim.
Ekopa, kar pomeni ekologija — od- papir. To pa predpostavlja selekcijo raz-
padni papir, zbira odpadni papir. Stare časopise, karton in drug tovrstni material bo podjetje odkupovalo zlasti v ožjem okolju, in ker je sedež Ekope pod Vidmovo streho, jo bo zanimalo zlasti širše območje Krškega. Po mnenju Vere Cerle, v. d. direktorja Ekope, je v gospodinjstvih in ustanovah tod okoli več odpadnega papirja, kot gaje od tod doslej dobivala v predelavo krška papirnica. Tako precej verjetno terensko skladišče surovin, ki bi se jim imetniki odpovedali, je za krške papirničarje postalo posebej zanimivo ob rekonstrukciji papirnega stroja 1, s katero je povezana tudi proizvodnja recikliranega papirja. Surovina slednjemu je namreč star papir.
Omenjeni razmeroma novi in ekološko poudarjeni poslovni odločitvi ter z njo povezani ustanovitvi Ekope bo verjetno sledilo nekaj novih dogodkov. »Naš namen je zbirati že sortirani stari
ličnih vrst papirja že na izvoru,« pravi v. d. direktorja Ekope Vera Cerle in morda s tem napoveduje nekako nov način odaje starega papirja zbiralcem.
K stvarem v zvezi z rekliciranim krškim papirjem, med katere sodi tudi registracija Ekope, spadajo tudi družbena
• Nekaj, kar se je glede zbiranja in predelave starega papirja že zgodilo, je nedavna radijska akcija. Ekopa je ob podpori ljubljanskega Vala 202 organizirala zbiranje odpadnega papirja. Tisto soboto so podjetja za odkup starega papirja zbrala 40 ton tega materiala, ki so ga prispevala predvsem gospodinjstva.
lepotna merila. Reciklirani papir, ki je zaradi surovine nekoliko »manj lep« v primerjavi z drugimi bolj belimi vrstami papirja, bi utegnil koga razočarati. To-
li
V sindikat po nasvet in štruco
Ob pravni pomoči razvijajo posavski sindikati še nekatere druge dejavnosti — _______Ljudska potrošnja, interna banka in rekreacijsko podjetje
nastal v Posavju »Dren«, To sindikalno podjetje vodi uspešno akcijo »Šola zdravega življenja«, strokovno podprt programiran medicinski oddih. V neka-
• Trenutna glavna dejavnost posavskih sindikatov je iskanje jamstev, kot bi morda lahko skupno imenovali vrsto administrativnih in političnih operacij, povezanih z delavskimi zaslužki. Sindikati zahtevajo, da firme ob izplačilu osebnih dohodkov uradno priznajo delavcu morebitno razliko med izplačanim zneskom in vsoto iz kolektivne pogodbe. Sindikat zahteva, da se taka razlika pozneje izplača delavcu kot vrednostni papir ali se mu prizna kot solastništvo premoženja firme.
terih primerih so s to rekreacijsko in zdravstveno dejavnostjo tudi za 40 odst. zmanjšali število delavskih bolniških.
M. LUZAR
OKOPU POTEKEL ROK TRAJANJA
KRŠKO — V krški občini so pred dnevi imeli na uradnem seznamu 121 pribežnikov s statusom beguncev. Do 11. novembra se je zateklo v občino 295 ljudi, vendar so se potem nekateri odjavili. Točno številčno stanje je težko navesti, ker se vsak dan spreminja. V občini organizirajo različne oblike pomoči beguncem. Sem sodi delovanje brestaniškega Okopa ljubezni, vendar pa nekateri menijo, da pomoč zbira brez uradnega dovoljenja, ker je temu že potekla veljavnost.
Za boljši let »Modrega angela«
Novoustanovljeno krško podjetje Ekopa za zbiranje odpadnega papirja — Sorti-_____ranje surovine ze na izvoru — Koliko odloča svetlejša barva
da drugačna je samo barva, medtem ko se druge razlike dajo odpraviti, branijo strokovnjaki novi papir, s katerim se Videm poteguje za evropsko kakovostno značko Modri angel.
L. M.
Vera Cerle
Jože Jankovič
Pokojnina je težak tovor
Poštarska kariera
SENOVO — Poštar se ne sme ustrašiti psov, snega do pasu in celodnevnega popotovanja od vasi do vasi. Jožeta Jankoviča s Senovega je verjetno vodilo prav to, ko si je prvič zadegal na ramo torbo s pismi, in vseskozi pozneje. Če bi bilo drugače, ne bi ztrajal v poštarski uniformi kar 35 let. Kajti omenjenih in podobnih nevšečnosti je bilo zmeraj vsaj za sproti.
Potem ko je po začetnem pešačenju sčasoma prestopil na motorno kolo, seje pogosto prepričal, da pozimi v snežnem zametu uspešno nasede tudi moped. Prenesti vozilce do prve normalne kolesnice pa ni bila nič težja naloga kot pobrati novoletne voščilnice. Nekoč se je Jožetu namreč razvezal poštni sveženj, pritrjen na mopedov prtljažnik, in kakih 800 primerkov je odletelo svojo pot. Nepozabno! Ob dnevih, ko se izplačujejo pokojnine, pa bi bil verjetno vseeno rajši poštar, ki mu je razpadel zavoj, kakor pa raz-našalec penzij. Take vrste dnevi so po Jankovičevi izkušnji »nevaren in naporen dan«. Okradli ga sicer niso nikoli, toda vedno gaje skrbelo, če se bo vse izšlo brez zapletov. Naporno pa je bilo tudi vročati pisma v modrem, ker je to pošta, ki običajno ljudi vznejevolji.
Če jo je Jože dobro odnesel s tujim denarjem, je imel manj sreče s svojim mopedom. Enega so mu izmaknili. Pravzaprav je motorček v poštarskem opravilu neke vrste po-trošni material, še bolj velja to za bicikle, o čevljih pa se sploh ne izplača govoriti. Jože se niti približno ne spomni, koliko jih je v karieri raztrgal na poteh v odmaknjene vasi, kot je na primer hribovski Reš-tanj.
Za 20—letno delo pri pošti je zdaj že upojeni Jože Jankovič 1974. leta prejel ročno uro. Ta sicer ne, zato pa so mu druge ure naštele 57 let življenja. Kot upokojenec Jože zdaj raznaša časopis. Toda poznajo ga kot poštarja, kije delal dobro, da je »o tem treba nekaj napisati«. Od tod tale skica o Jožetu Jankoviču.
M. L.
Nemška številka lahko skrbi tudi nas
Odpadki v Brežice
Potem ko so Brežičani enkrat že imeli na svojem ozemlju posebne industrijske odpadke, jih v drugo za zdaj še niso dobili. V sode tesno zaprte kemikalije bo Slovenija po vsej verjetnosti odpeljala z Jesenic v predelavo k sosedom in le bo tako tudi naslednjič, ko bo kdo spet zbral na kupu toliko vsem neljubega tovora, bo najbrž propadla brežiška zamisel o začasnem skladiščenju posebnih odpadkov in incineracijL
Če se bo to dejansko zgodilo, bo izzvalo aplavz odobravanja pri ljudeh, ki vidijo možnost brežiškega preživetja v turizmu. Zlasti turistične delavce je namreč šokirala odločitev brežiške vlade, da od drugod sprejme material ki ga ni marala niti Bosna, za nekatere sinonim ekološkega srednjega veka. Na političnem prizorišču bi tak konec brežiške vladne zamisli zagotovil občutno zadoščenje stranki Zelenih. Če v brežiško občino ne bo odpadkov, bo slavilo zmago tudi ljudstvo blizu načrtovane predelovalnice posebnih odpadkov. Eden redkih poražencev bo ob takem izidu izidu videti brežiški izvršni svet.
Toda brežiški odpor začasnemu skladišču in predelo valnici ne zagota vlja veselja zmagovalca. V zvezi s posebnimi odpadki smo vsi poraženci, in sicer toliko, kolikor se gremo ekologe s smetmi pod preprogo. Nemcem je to postalo jasno takoj, koso ugoto vili, da so si z 80 tisoč neustreznimi deponijami industrijskih odpadkov praktično natočili strupa v sleherno vodovodno pipo. Gotovo s tako številko o naših črnih smetiščih zaostajamo za Nemci, toda koliko smo zato še pred njimi? Kje je v tem mesto Brežic?
M. LUZAR
OBVESTILO
Uporabnike ptt storitev obveščamo, da bodo z 2. 12. 1991 veljale nove telefonske številke za precejšnje število telefonskih naročnikov, ki so vključeni v avtomatsko telefonsko centralo Brežice. Informacije o spremenjenih klicnih številkah bo mogoče dobiti na Službi informacij telefon 988. Telefonski imenik kraja Brežice bo na razpolago na vseh poštah občine Brežice, pravočasno pa ga bodo prejeli tudi vsi večji naročniki. V dneh od 29. 11. do 1. 12. 1991 se bodo v Brežicah pojavljale motnje pri vzpostavljanju telefonskih zvez zaradi zamenjave stare centrale z novo.
Naročnike prosimo za razumevanje.
PTT podjetje Novo mesto
Povsod je preveč teme
Brebus Brežice vztraja pri meddržavnih vožnjah — Težave zgrebške agencije
BREŽICE — Tukajšnje avtobusno prevozniško podjetje Brebus še vozi potnike med Nemčijo in Bosno in Hercegovino, potem ko je po izbruhu vojne na Hrvaškem že postalo vprašljivo, če bodo potovanja na tej Brebusovi utečeni progi sploh še mogoča. V Srbijo se z vozili in šoferji ne poda več, dokončno se je za to odločil po tamkajšnjih grožnjah o mobilizaciji voznikov. Brebus si s tem, da ni ukinil redne tedenske nemško—bosenske linije, ohranja možnosti za delo v normalnih političnih in gospodarskih razmerah. Toda zaradi vztrajnosti ima dodatne stroške, ker se vozniki s praznimi avtobusi vračajo iz Bosne v Slovenijo. V Brebusu ocenjujejo, da na ta način delajo pametneje, kot če bi avtobus pustili ob koncu tedna za nekaj časa zunaj Slovenije, na primer v Cazinu, kjer bi vozilo lahko pokončal jugoslovanski kipeči politični lonec.
Poleg stroškov pomenijo težavo tudi dogodki na poti skozi Hrvaško.
Kako voziti v času predpisane zatemnitve v sosednji republiki, ki velja tudi za avtomobilske žaromete, je le eno od pogostih vprašanj Bre-busovih voznikov na poti po ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Turizem kot ena preteklih, razmeroma uspešnih Brebusovih dejavnosti je bolj ali manj zamrl. Turistična agencija, ki joje podjetje v preteklosti odprlo v Zagrebu, zdaj nima dela. Poslovnemu optimizmu, kolikor ga je vodstvu Brebusa še ostalo po prvih cestnih blokadah na ozemlju bivše Jugoslavije, je močno načela trdnost napovedana prepoved izvoza goriv k nam. »Če ne bo goriva, ga ne bo niti za nas kot prevozniško podjetje in to bo katastrofa,« je prepričan Jože Baškovič, direktor Brebusa. Meni pa, da bi bilo za družbo koristno, če bi ob morebitnem pomanjkanju goriv iz zalog, če seveda te so v Sloveniji, prednostno oskrbovali javne prevoznike.
L. M.
ZANIMANJE ZA BREŽICE
BREŽICE — V Brežicah pospešeno pripravljajo vse potrebno, da bi ob meji s Hrvaško čim bolj razvili različne gospodarske dejavnosti. Ko bodo opravili omenjene potrebne postopke, bodo o tem obvestili tiste, ki so z oddano vlogo pokazali zanimanje za poslovanje v obmejnem območju. »Prosilcev« je precej. Med drugim ima občina ponudbe za gradnjo bencinske črpalke, dve od zasebnih firm in Petrolovo. Kako bo prostor tik ob meji dejansko zapolnjen, najbrže še ni jasno, saj menda še ni dokončno določen položaj vseh prehodov med Slovenijo in Hrvaško. Tako naj bi Obrežje 1, tj.mednarodni prehod na magistralni cesti Ljubljana— Zagreb, po neuradnih napovedih namenili samo za meddržavni potniški promet. Tovorna vozila naj bi po teh napovedih prestopala mejo na Obrežju 2, kije blizu Tehničnega remontnega zavoda. Na ta način bi smotrno izrabili tudi precejšnjo površino zapuščene vojaške tovarne. Vse v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi ob meji ureja v Brežicah delniška družba Center za razvoj Posavja s sedežem v Brežicah.
Vse manj je res dobrih gostih
Čateški posvet o turizmu, gostinstvu in trgovini — Graja brežiškemu vodstvu — ______Zanemarjanje dobrega imena — Naj bo minister za turizem
ČATEŽ — V brežiški občini se je zadnje čase že nekajkrat vnela debata o tem, s čim se lahko to območje postavi pred drugimi in kako lahko zasluži. Turistični delavci postavljajo za brežiško primerjalno prednost turizem. Enako so storili na nedavnem posvetu v čateških Termah o razmerah v turizmu, gostinstvu in trgovini.
Sedanje stanje je slabo, so ocenili navzoči. Direktno ali posredno ustvari turizem velik delež brežiškega narodnega dohodka, med drugim tudi zategadelj, ker v času turistične sezone bolje zaslužita tudi brežiško gostinstvo in trgovina. Zato slaba ocena velja za koga drugega. Brežiško občinsko vodstvo nima turizma za prednostno panogo v občini, pogovarjati se pa o tem s turističnimi delavci noče, so menili in grajali to.
•	Že dolgo vem, da na tem svetu pravice ni. (Kermauner)
•	Politicum je komaj krščanska dejavnost. (Kermauner)
•	Dobra vzgoja je v tem, da prikri-jemo, kako visoko cenimo sebe in kako nizko druge. (Cocteau)
Birm
Tako turizem kot gostinstvo se razvijata brez nadzora in jasne usmeritve. Kot primer so postavili na posvetu kmečki turizem. Hiše, kijih nekje gradijo za to dejavnost, so za kmečki turizem neprimerne. Zaradi pomanjkanja kontrole, vsepovsod odpirajo nekakšne gostilne. Raven postrežbe v njih je nizka,
ZANIMANJE ZA DRŽAVLJANSTVO
BREŽICE — Tu so prejeli 1.100 vlog za pridobitev državljanstva. Ker se posamezna vloga nanaša v povprečju približno na dve osebi, to pomeni, daje za slovensko državljanstvo v Brežicah zaprosilo okrog 2.000 ljudi. Doslej so obravnavali kakih 200 prošenj, od katerih so zavrnili tri, to pa zato, ker prosilci niso imeli potrjenega bivališča. Posebno veliko omenjenih vlog je na občino prispelo zadnja dva meseca.
2206) 28. novembra 1991
kvalifikacije njihovih lastnikov so tudi dvomljivega izvora, finančni viri, s katerimi je gostilna nastala, pa marsikdaj naravnost kličejo po tem, da bi kdo ugotovil, če so bili res odobreni za ta namen. Gostilne se praviloma ogibajo priprave hrane. Da jim je več do eno-
• Na posvetu so se načelno dogovorili, da se bodo vendarle pogovorili s pristojnimi občinskimi organi, ko na tokratni posvet ni bilo brežiških občinskih mož. Zavzeli so se za ustanovitev posebnega občinskega referata, neke vrste ministrstva za turizem. Ponovno morajo začeti delati turistična društva po krajih. Vse to lahko pomaga ustvarjati brežiški turistični imidž, katerega dvig je po mnenju Boruta Mokroviča, generalnega direktorja Term, izjemno pomembna naloga.
stavnejšega točenja pijač, je povsem razumljivo, saj uradniki in davkarji mečejo v en koš tako »pušeljšanke« kot kakovostne gostilne s pestro ponudbo.
M. LUZAR
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista komentirajo 4 Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
Mejni prehod je tudi odhod
Nedavno tega sem na radiu slišal cvetko, ki se je glasila nekako takole: »Zaradi nižjega statusa obmejnega prehoda na Vinici je že čutiti upad turističnega in drugega prometa v črnomaljski občini in njegovo preusmerjanje na druga področja.« Kdorkoli je že avtor te ugotovitve, bodisi novinar sam ali so mu jo podtaknili užaljeni črnomaljski politiki, je vredna, da jo z nekaj strani analiziramo in tako pokažemo, kako nam turizem dostikrat služi le kot fraza in izgovor za dosego nekih drugih ciljev, njegova prava vsebina pa nam je malo mar ali je ne poznamo. Čemu sicer sprenevedanje o upadanju turizma zaradi statusa mejnega prehoda v času, ko je vendar celemu svetu jasno, da di vja na oni strani mostu vojna, tisti, ki živijo v bližini meje, pa jo tudi lahko razločno slišijo. Turisti, ki bi se podajali čez tak mejni prehod, bi res morali biti posebne vrste. Z modrimi čeladami, morda! No, denimo, da vojne ne bi bilo. Še vedno je tu globoka jesen, ko turističnega prometa, če odštejemo tistih nekaj zdomcev, ki se ob koncu tedna vračajo iz sosednjih dežel, tako ali tako ni, zato o njegovem upadanju ni moč govoriti.
In tretja stvar: promet na mejnem prehodu je za nas res turistični problem, vendar zato, ker nam tam gostje pravzaprav uhajajo, mi pa bi morali biti zainteresirani za to, da jih čimdlje zadržimo. Da pa jih bomo, jih moramo najprej privabiti in motivirati. Računali na tistih nekaj kokakol in brizgancev, ki jih potrošijo turisti v tranzitu, je neumnost, kakor tudi to, da bomo tiste, ki so izbrali najkrajšo pot na morje, pripravili kar tako do tega, da si bodo premislili, in se ustavili za kak dan, če ne bodo s celovito ponudbo neke pokrajine že prej seznanjeni. Tranzitni turist nerad skrene s ture, ki jo ima začrtano na avtokarti, ali spremeni urnik potovanja, ki ga ima zapisanega v koledarju. Če bi hoteli takega turista zadržati dlje, bi se morali potruditi, da bi ga že doma o naših možnostih tako informirali, da bi si za bivanje pri nas vzel čas. Tu pravzaprav tiči problem belokranjskega in slovenskega turizma: sprijaznjenost s tranzitno vlogo. Pri tem ima osrednja in južna Slovenija, če odštejemo nekaj zdravilišč, žal vodilno vlogo.
■ Govoriti o turizmu v teh vsestransko neprijaznih časih se ždi morda nekoliko utopično, vendar le na prvi pogled Sedaj je namreč čas, ko slovenski turistični delavci in gostinci preštevajo in ocenjujejo vse negativne učinke letošnje porazne sezone in iščejo možnosti, da bi nekako preživeli še prihodnjo. Že sedaj je namreč jasno, da bo tudi la, ne glede na to, kako dolgo bo še trajala vojna v soseščini, pra v tako slaba ali le za malenkost boljša. Iz nje ho treba potegniti seveda največ, kolikor bo mogoče, za letošnje rane in morda tudi tiste v prihodnjem letu pa bo morala najti rešilni obliž tudi vlada, saj nikakor ne sme dopustiti, da se bo tako pomembna gospodarska veja posušila. Že sedaj pa se načrti turističnih profesionalcev in entuziastov usmerjajo v leto 1993, ki naj bi postalo leto turizma v Sloveniji-
Zakaj šele leto 1993? Predvsem zato, ker je slovenski turizem z dejansko in gospodarsko vojno letos toliko utrpel, da se bo do prihodnje sezone težko pobral. Slovenije skorajda ni moč najti v evropskih in svetovnih turističnih koledarjih za prihodnjo sezono. Jugosistem je razpadel. Slovenski, z vsemi potrebnimi mednarodnimi navezami, bo zgrajen, vendar bo dal prave rezultate šele naslednjo sezono. Tudi v turizmu, tako kot drugje, velja, da je moč porušiti na mah, gradnja pa je dolgotrajna in mukotrpna stvar.	.
Ne gre pa seveda samo za izgradnjo informativnega in promocijskega sistema. Gre tudi za notranjo konsolidacijo, v kateri naj bi se Slovenija bolj zazrla vase, vendar v pozitivnem pogledu, tako da bi ji postale očitne tudi tiste skrite lepote, ki jih doma nismo znali
dovolj ceniti, so pa v tujini že zdavnaj dobro trženo turistično blago. Najbližji zgled nam je lahko sosednja Koroška. Turistična zveza Slovenije ima v pripravi vrsto projektov, v katere se Dolenjska vklaplja predvsem i' naslednjih treh projektih: Valvasorjeva transverzala po slovenskih gradovih in zdraviliščih, Turizem v gozdovih ter Jamarstvo in turizem. Po mojem bi se morali vsi, ki živimo v tem prostoru, bolj angažirati, da bomo za te in druge projekte ponudili čim več svojega ter da bomo dobili investitorje za izgradnjo in obnovo potrebnih objektov. Nad mejnimi prehodi bomo že javkali takrat, ko bodo za turistično propustnost zares postali breme.
T. JAKŠE
Vsi bi želeli biti prvi na seznamu
Ali niso s tem, ko so v Črnomlju pripravili seznam naložb v osnovne šole zasejali seme spora med krajane in šolnike v tistih krajih, kjer so omenjene šole, bo sicer pokazal šele čas, že sedaj pa jejasno, da denarja za vse naložbe zagoto vo ne bo ter da bodo na tisto šolo, ki bo po bog ve kakšnem pravilu prišla na prvo mesto, z ostalih šol gledali še kako postrani. Tega so se zavedali tudi tisti, ki so zbrali potrebe šol po dodatnih prostorih in adaptacijah, in zato, ker so vedeli, da je interesov veliko, vsak pa najprej vidi le sebe, namenoma niso naredili nikakršne prednostne lestvice.
'Prav seznam šol, od katerih vsaj doslej še nobena nima prednosti, je povzročil verižno reakcijo med tistimi, ki so se na seznamu sicer znašli. In vsi tiso vsaj toliko tolerantni, da priznavajo, da bi bilo potrebno pomagati tudi drugim iz seznama, ampak... V osnovni šoli v Loki na primer popolnoma razumejo, da bi morali zgraditi, dograditi in obnoviti vse, kar je zapisano v obsežnem gradivu, ker pa se zavedajo, da vsega ne bo moč uresničiti?naj bi se najprej lotili obeh mestnih osnovnih šol,
»Mirana Jarca«in Loke, kjer so prostorski problemi ostali, medtem ko so jih po vaseh . pretežno rešili Nasprotno so vAdlešičih prepričani, da bi morala prav njihova šola, ki je bila nekdaj osemletka — sedaj ima štiri razrede, kmalu pa jo bodo morali bodisi podreti ali zapreti — zasesti prvo mesto, čeprav ne zanikajo, da tudi druge niso potrebne popravil V Šemiču prav tako soglašajo s problemi drugih šol, vendar bi njihova, ki nima telovadnice, morala imeti prednost. Poleg tega so tudi v Vinici — njihove šole sploh ni na seznamu — prepričani, da ne bi smeli pozabiti na probleme njihove šole.
Razumevanja med prizadetimi je torej veliko, tisti, ki bi pristal na prvem mestu, bi drugim odmeril tudi precej moralne podpore, toda z vsem tem ni moč kupiti gradbenega materiala. In če vemo, da bi za dela v štirih šolskih poslopjih v črnomaljski občini potrebovali okrog 8 milijonov DEM, potem je razumljivo, da gradbenega materiala še dolgo tudi ne bodo kupovali. Po merilih, ki so sedaj v veljavi, za tovrstna dela ni denarja ne v občinskem ne v republiškem proračunu. Morda se komu že motajo po glavi misli o tem, kako bi priteklo kaj denarja na račun demografsko ogroženih pa obmejnih področij, nekdo bi morda pritaknil še zeleno mejo in še kaj, od koder bi bilo moč iztisniti kakšen tolar. Toda to so žal računi brez krčmarja. Četudi bo kaj cvenka kapnilo od drugod, ga bodo morali vsaj dve tretjini Črnomaljci zbrati najprej sami Zato ne čudi, da je zopet slišati predloge o krajevnem samoprispevku, za katerega so potem, ko seje pred časom iztekel, nekateri menili, da ni več primeren, ker gre za preživele ostanke iz prejšnjega sistema. To morda res drži, toda če otroci nimajo kje telovaditi, če jim nevarno visi nad glavo strop, če so premajhne učilnice v1 nekdanjih sobah dijaškega doma, potem bo morda zopet prišel prav kakšen samoprispevek.
M. BEZEK-JAKŠE
Bolje senovški v peči kot ameriški v ZDA
SENOVO — Senovški rudnik, ki posluje kot delovna enota Rudnikov rjavega premoga Slovenije Trbovlje, nakoplje dnevno okrog 440 ton premoga. To pomeni, da za približno petino presega planirani dnevni izkop. Toda z 20—odstotnim preseganjem norme ne more ustreči vsem, ki bi radi letošnjo zimo kurili s premogom. 70 odstotkov izkopanega senovškega fosilnega goriva konča kot t. i. energetski premog t1 toplarnah in TGA Kidričevo. Tako imenovanega komer- . cialnega premoga, ki ga rudnik pošilja t' slovenske kraje v prodaji na drobno, ostane daleč premalo, saj bi gospodinjstva pokupila vseh 440 ton in več.
Če premog torej naročajo mnogi, dobijo pa ga samo nekateri, tako povpraševanje v prazno lahko pomeni svojevrstno nezaupnico rudarstvu. Rudarjem tudi, vendar menda ne samo njim. Kajti »vse je i' rokah države. Ta bo morala imeti dolgoročno energetsko politiko,« vztraja na pravični delitvi odgovornosti Jože Kržan, vodja delovne enote Rudnik rjavega premoga Senovo.
Takih načrtov država menda še ni naredila. Do njih si pomaga prek sezonskih izračunov o sestavi tega ali onega premoga. Kot je ugotovljeno, je v slovenskem premogu zelo velik delež škodljivih sestavin, kar so premlevali tudi na nedavnem krškem pogovoru o slovenski energetski strategiji V ameriškem premogu je strupenih sestavin, tako govore izračuni, menda dosti manj. Toda te v trdno črnino zavite kalorije in strupeni balast imajo ZDA, menda je tam še tudi tisti premog, ki se ga je namenila zase kupiti devizno slabo založena Slovenija. Bliže nekolikanj prezeblemu Slovencu je zato tisti izpod domačih hol-. mo v, na primer senovški
Država, ki bo povedala, če je to domače blago še uporabno, se odloča med odstotki žveplu v premogu in drugim, kar lahko zmanjša ali dvigne narodov ekološki in siceršnji blagor. Strokovnjaki ji svetujejo, tako je storil na neda vnem krškem pogo voru o energetiki dr. Peter Novak, naj domače rudnike izkorišča, dokler je to smotrno z narodnogospodarskega vidika. Senovškemu rudniku, kjerje od 380 zaposlenih — 200 od teh je knapov — zdaj 13 delavcev na prisilnem dopustu, zgolj tak nasvet ne pove dosti o njihovi prihodnosti. Smotrnost z narodnogospodarskega vidika namreč zajema vse, od cene grama premoga do odstotka zasenčenosti posameznikovih pljuč. Revna država z vplivno stranko zelenih je ujetnik take definicije.
M. LUZAR
Bo leto 1992 srečnejše za bienale?
Javnostje bila že zgodaj spomladi in potem še nekajkrat obveščena, da je drugi Bienale slovenske grafike Otočec prestavljen in da ga bodo namesto letos, po dveh letih od prvega, izvedli šele prihodnje leto. Kasneje je prišlo na dan, da so se za to odločili iz povsem objektivnih razlogov, od katerih poslabšane finančne razmere niso bile najmanj pomembne, predvsem pa niso bile urejene statusne zadeve bienala, sajje bila ta likovna prireditev tako rekoč nikogaršnja Poleg tega se je izkazalo, da prestavit « ni samo upravičena, temveč je tudi dobrodošla, tako da slovenski bienale poslej ne bo nič več neposredno pred mednarodnim v Ljubljani, kakor je bilo prvič. Takrat je namreč zaporednost obeh prireditev ustvarjala vtis, da so dogajanja na Otočcu in v Novem mestu le nekakšna podeželska, obrobna predhodnica veledogaja-njem v beli prestolnici, ne pa nekaj samostojnega in avtonomnega. Seveda pa v resnici ni šlo za nikakršno podrejenost.
Ker letos slovenskega bienala, kot rečeno, ni bilo, so si snovalci lahko vzeli več časa za priprave na izvedbo prihodnje leto. V teh pripravah, ki so po malem tekle že lani, letos pa so se iz meseca v mesec še stopnje vale, je bilo potrebno najprej urediti status bienala, mu določiti »skrbnika« in sedež. Bienale je vzela pod svojo streho novomeška občinska skupščina in to potrdila s tem, da je na svoji seji sredi maja imenovala organe za izvedbo drugega Bienala slovenske grafike Otočec: predsednika in 18-članski upravni ter 12-članski organizacijski odbor. Za predsednika drugega Bienala je bil imenovan akademski slikar in grafik Branko Suhv, sicer idejni oče te prireditve, predsednik upravnega odbora je postal župan Marjan Dvornik, predsednik organizacijskega odbora pa Boris Dular iz Krke, tovarne zdravil.
Neka mera in red pa le morata biti
Kljub vsej poplavi besed in najrazličnejših mnenj v naših medijih o najrazličnejših stvareh, ko je človek tako rekoč vajen že vsega in skorajda neobčutljiv, pa te le zbode ponižujoče mnenje o vrednosti slovenskega državljanstva, češ, kaj zdaj bomo pa še preprečevali komurkoli, da bo dobil slovensko državljanstvo, kot ga je nedavno izustil znan slovenski liberalni politik. Človek si ne more kaj, da se ne bi spomnil tistih verzov: »Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti!«
Prav kdorkoli pa res nima pravice do slovenskega državljanstva in če bi bilo tako. bi bile vse besede o človekovih pravicah in demokraciji le puhlice. S tako liberalizacijo bi bile poteptane demokratične pravice tistih, ki so to državo s trudom in odrekanjem ustvarili in se zanjo žrtvovali. Sklicevanje na demokracijo pa že samo po sebi vodi tudi k primerjavi, kako je to urejeno i’ državah, ki jih vsi priznavamo za vzor demokracije. Nikjer ni tako, da državljanstvo dobi kdorkoli, ampak jeza to treba izpolnjevati določene pogoje: kar precejšnje število let bivanja v državi ali pa zelo tesne sorodstvene vezi z nekom, ki je že državljan, zagotovljeno prebivališče in način preživljanja ter poznavanje jezika in kulture dežele. Ponekod je potreben celo državljanski izpit.
Nekatere vznemirjajo tudi vrste, ki so nastale takrat, ko so vsi naenkrat planili po svoja potrdila o državljanstvu. Kako za človeka ponižujoče, pravijo. Jaz pa iz
V dosedanjih pripravah sta levji delež opravila predsednik drugega Bienala in organizacijski odbor. Dela ni bilo malo, kar potrjuje dejstvo, da so pred kratkim že razposlali vabila likovnim umetnikom za sodelovanje, in to okoli 600 vabil vsem članom Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, slovenske j ustvarjalce, ki živijo po svetu, pa so povabili j prek Slovenske izseljenske matice. Računajo na še večji odziv kot na prvi Bienale, saj bo drugi vsebinsko še mikavnejši, poleg tega pa bodo mnogim bržkone po godu tudi spremembe v samem poteku prireditve. Prva novost je v tem, da bo drugi Bienale slovenske grafike Otočec potekal od 20. maja do 15-septembra, kar pomeni, da se bo začel prej, kot je bilo sprva določeno. Prav gotovo najpomembnejša novost pa je la, da bo glavno dogajanje v Novem mestu, od osrednje razstave (s podelitvijo nagrad), ki bo v Dolenjski galeriji, od vseh drugih razstav in spremljajočih prireditev v vseh razstaviščih in dvoranah, kar jih premore mesto. Sam bienale, v okviru katerega bo na ogled okoli 300 grafičnih listov, bo nedvomno najkvalitetnejša likovna prireditev v Sloveniji t1 letu 1992.
Kako pa je drugi Bienale slovenske grafike Otočec videti skozi naočnike finančnikov, zadolženih za denarno pokritje prireditve• Za zdaj bi lahko rekli le to, da so stroški za bienale v gla vnem pokriti le na papirju. Samo za načrtovanih dvanajst razstav in katalog bo treba odšteti okoli 140.000 DEM v tolarski protivrednosti, kar nikakor ni malo denarja, še posebej glede na gospodarske razmere, ki so vse prej kot znosne. Organizatorji so kljub temu optimisti in o tem, da bi morali bienale spet prestavljati ali ga vsebinsko in stroškovno še bolj oklestiti, zaenkrat ne razmišljajo■ Računajo na naklonjenost sponzorjev iz novomeške občine, ki so se že izkazali pri prvem Bienalu. Tokrat naj bi prispevali za pokritje polovice vseh stroškov, medtem ko računajo drugo polovico vso te,dobiti z republike, ob naklonjenosti ministra za kulturo, dr. A ndre-ja Capudra. Ali je pričakovanje novomeške in republiške pomoči pri izpeljavi dntgego Bienala tudi ostvarljivo ali samo utopija, pa se bo šele videlo in najbrž že prav kmalu.
I. zoran
-------------------	-j
lastnih izkušenj vem, da sem po večletnem bivanju v eni, vsaj tako pravijo, najbolj demokratičnih deželna svetu bil vsake toliko časa tudi prisiljen drenjati se na oddelku za tujce pri državni policiji, da sem dobil podaljšan delovni vizum. Bili so tam študentje in delavci različnih narodnosti in barv in nad čakanjem se niso kaj dosti pritoževali. Bolj jih je skrbelo, ali bodo vizume sploh dobili ali ne.
Ko pa smo že pri čakanju in vrstah, bi se človek vprašal, zakaj se tisti, ki so imeli o tem toliko po vedati, ne spra vijo tudi nad vrste v zdravniških ambulantah in po bolnišnicah, kjer gre zares za ljudi v težkih stiskah in kjer jim je čakanje zares muka. Ali se ne bi dalo tam stvari tako organizirali, da bi človek vsaj približno vedel, kdaj bo na vrsti? A lipa po uradih, kjer ljudje tudi sicer izgubljajo precej časa, in ne samo takrat, ko prosijo za državljanstvo ali iščejo potrdilo o državljanstvu. Tudi lu bi se dalo enostavno znebiti gneče z uvedbo vrstnih številk. Taksistom imajo skoraj povsod po svetu že uveden, po uradih in po trgovinah, kjer je potrebna posebna postrežba. Ve se, katera številka je na vrsti, veš, katero imaš v roki, ve se, koliko časa približno traja en postopek, torej tudi približno veš, kdaj boš prišel na vrsto.
Zakaj pravzaprav mešam več stvari skupaj? Zato, ker je pri vseh stvareh potrebna doslednost Če ni reda na začetku, nastajajo vse večji problemi. Če ni vrstnih lističev, prihaja do prerivanja in zlorab, če ni zadostnih meril pri pridobivanju državljanstva, lahko pride do diskriminacije in rasizma. Kaj iz tega sledi, imamo v bližnji in daljni evropski sosedščini dovolj primerov.
T. JAKŠE
Dolgotrajna in mučna kočevska afera
Kaj je kočevski izvršni svet pravzaprav skušal doseči s pravilnikom o dodeljevanju občinskih kadrovskih stanovanj, je vprašanje, na katero listi, ki pravilniku oporekajo zakonitost, ne najdejo pravega odgovora. Nekateri poslanci občinske skupščine so izvršnemu svetu očitali celo zle namene, ki naj bi jih imel pri pripravi pravilnika. Ta je obtožbe zanikal in zahteval opra vicih skupščine, na kar so nekateri poslanci reagirali celo užaljeno in jezno.
Afera okoli dodeljevanja občinskih ka-dro vskih slano vanj na podlagi spornega pravilnika in sam obstoj pravilnika sta predzad-
njo sejo občinske skupščine v začetku tega meseca napovedovala celo možnost padca občinske vlade, vendar se ni zgodilo nič tako resnega, čeprav je res, da s lem zadeva še ni pozabljena. Dejstvo pa je. da je sporni pra vil-nik glede na novi stanovanjski zakon, ki je začel veljati 19. oktobra, torej 8 dni po objavi v uradnem listu, nepotreben, nepotreben že zato, ker novi zakon kategorije kadrovskih stanovanj sploh ne pozna več — stanovanja so le lastna in najemna, ta pa profitna, neprofitna, socialna in službena. Slednja so še najbližje kategoriji bivših kadrovskih stanovanj.
Kdaj seje vse skupaj začelo, kje in zakaj je prišlo do zapletov? Osnutek pravilnika je nastal že v marcu, Izdelala ga je posebna strokovna služba izvršnega sveta za stanovanjsko gospodarstvo na lastno pobudo zaradi spremembe določene zakonodaje. Osnutek je pregledala s strani kolegija načelnikov imenovana komisija, ki je iz njega črtala kot upravičence za dodelitev družbenih kadrovskih stanovanj gospodarska podjetja, češ da gospodarstvo gradnje oz. nakupa teh slano vanj direktno ne financira več. Tu paježe pr-
vo jabolko kasnejšega spora. Večina skupščinskih razpravljavcev je namreč menila, da so bila vsa do sedaj zgrajena kadrovska stanovanja delno financirana tudi s sredstvi gospodarstva in da je bilo zato gospodarstvo neutemeljeno izločeno iz pravilnika kot tudi kasnejšega natečaja.
Izvršni svet je pravilnik sprejel z nekaterimi manjšimi pripombami 11. junija in hkrati določil petčlansko komisijo, ki naj bi izpeljala natečaj za vseh osem stanovanj na Trgu zbora odposlancev. Komisija ježe kmalu zatem poslala natečaj skupaj s pravilnikom vsem upravičencem, določenim v pravilniku. In tuje drugo jabolko spora. Prvič zato, ker pravilnik ni bil predhodno objavljen v nobenem javnem glasilu in zato v bistvu sploh še ni začel veljati, ter drugič zato, ker o postopkih za sprejem pra vilnika nista bila ob veščena ne skupščina ne gospodarstvo in je bil zalo pravilnik v nekem smislu delan v tajnosti.
Zaradi vojne v Sloveniji je komisija v juliju natečaj ponovila, 23. avgusta pa je že obravnavah predlog, ki ga je pripravila strokovna služim, o dodelitvi v natečju razpisanih ka-
drovskih stanovanj. Na oba natečaja se je javilo skupaj 11 kandidatov, trije niso izpolnjevali kriterije iz pravilnika, ostalim osmim pa so bila stanovanja dodeljena. In tu je tretja sporna zadeva. Vsaj za enega izmed kandidatov, ki naj bi mu bilo na ta način dodeljeno stanovanje, se namreč ve, da že ima lastno stanovanje.
Zaradi vsega navedenega je bila na razširjeni seji predsedstva SO Kočevje sprejeta pobuda predsednika SSS Marka Rovana o 'ugotavljanju (nezakonitosti sprejemanja pravilnika, o čemer naj bi razpravljala tudi občinska skupščina. Predsednik IS je pristal, da se sklepi komisije o dodelitvi kadrovskih stanovanj zadržijo, dokler se o tem ne izreče tudi skupščina, čeprav so v izvršnem svetu večkrat poudarili, da o tem skupščina ni pristojna odločati.
Delegati občinske skupščine so na seji v začetku septembra zavrnili tako postopke sprejemanja pravilnika kol tudi sumu merila za dodeljevanje stanovanj. Statutamopravni komisiji in komisiji za družbeni nadzor so naložili, naj ugotovi zakonitost ali nezakonitost
pravilnika in tudi morebitne zle namene, & naj bi jih imeli posamezniki ali skupine prl pripravi in sprejemu pravilnika, od IS pa s°. zahtevali, naj pripravi nov pravilnik. Komis1' ja naj bi tudi preverila,, alije možna odprodaja spornih stanovanj.
Komisija za družbeni nadzor je po prevet) janju lahko le ugotovila, da ni bilo nikakršnih posebnih zlih namenov, statutarna praf) na pa, da lahko dokončno ugotovi, ali Je sporni pravilnik v skladu z ustavo in zakon1’ le Ustavno sodišče RS. Poglavitno sporna vprašanje o tem, kdo je pravzaprav pristojen odločati o kriterijih in o samem sprejemn pravilnika, je tako ostalo nerešeno. Zato)1' tudi razumljiv izid te dolgotrajne in mučne afere, do katerega je prišlo na novembrsm
skupščini. Ker so nekateriposlahcipredlagali rešitev problema z odprodajo vseh stanovanj , drugi pa so spet zahtevali, da se vsa stanovanja zadržijo, so končno sprejeli predlog predsednika IS Alojza Petka, da se ti dvosobna stanovanja dodelijo upravičencem opravljenega natečaja, ostala pa sc prodaj0-M. LESKOVŠEK-SVETf
M
»Črno-beli« Stiplovšek
V Krkini galeriji v Novem mestu razstavljen izbor risb in grafik umetnika Franja Stiplovška
NOVO MESTO - Po utemeljitvah likovnih kritikov predstavlja grafika v opusu Franja Stiplovška (1898	196i) vrednejši in za slo-
vensko likovno umetnost pomembnejši del ustvarjalnosti tega umetnika. Nekatere grafične cikle iz Sliplovškovega medvojnega obdobja je po mnenju strokovnjakov moč brez zadržka postaviti ob bok najboljšemu, kar je ustvaril slovenski ekspresionizem i svojimi značilnimi predstavniki —Božidarjem Jakcem, Venom Pilonom ter Francetom in Tonetom Kraljem.
Dokaj obsežno likovno zapuščino Franja Stiplovška hrani Posavski muzej i’ Brežicah, kjer je bil Stiplovšek ravnatelj deset let, od leta 1953 do smrti. Iz te zapuščine, ki je seveda urejena in pod skrbnim varstvom, je narejen izbor Stiplovško-vih grafik in risb za razstavo, ki so jo v sredo. 20. novembra, ob kulturnem programu z nastopom glasbenih izvajalcev iz Glasbene šole Marijana Kozine odprti v razstavni avti poslovne zgradbe Krke v Ločni. Umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik-Lorber iz Posa vskega muzeja, kije izbrala dela za to razstavo, je v zloženko zapisala, da ji je iztočnico za izbor dala misel Franceta Mesesnela, ki jo je ta zapisal ob Jesenski razstavi v Ljubljani leta 193 9, ‘da je grafika v Stiplo vško vem
delu tak element, da se čuti kot podlaga vsega njegovega slikarskega ustvarjanja.
V Krki razstavljeni (do 19. decembra) izbor je premišljen prikaz Stiplovškove ustvarjalnosti v črno-beli tehniki. Začenja se z listi iz leta
1923,	ki še odražajo realistično prikazovanje stvari, že naslednji, iz leta
1924,	pa kažejo umetnikov izraziti zasuk v ekspresionizem. Najtehtnejši izraz Sliplovškovega ekspresionizma predstavlja po mnenju Jožice Vrtačnik-Lorber lesorez Križ iz tistega časa. V že omenjenem letu 1924 so nastali tudi številni lesorezi in cikli, ki poustvarjajo dramatični izraz duhovne napetosti in groze (Onstran ži vljenja) ali z ostrimi prepleti senc vzpostavljajo skrivnostno atmosfero.
Kvalitetni motivi iz Krškega Boštanja in drugih krajev, z vaškimi in mestnimi hišami, nastali kasneje, so na razstavi predstavljeni v realistično interpretiranih risbah Nazadnje so tu še Stiplo vško vi a vtopor-treti v risbi, od najzgodnejšega iz leta 1921, pa v lesorezu, do tistega iz leta 1960, na katerem nagubani obraz jasno izraža umetnikovo prepričanost, da je naloga umetnosti dvigati človeka iz njegove vsakdanjosti k lepoti.
I. ZORAN
Renesančno
gledališče
LJUBLJANA — Zveza kulturnih organizacij Slovenije vsako leto pripravi tradicionalni seminar, na katerem se udeleženci seznanijo s posameznimi gledališkimi obdobji in šolami ter poskušajo njihovega duha umestiti v svoj prostor in čas. Letos bo to tematski seminar z naslovom Renesančno gledališče in bo potekal od 14. do 21. decembra v Ljubljani. Teoretični del bodo vodili profesorica z AGRFT Meta Hočevar, umetnostni zgodovinar Ferdo Šerbelj in dramaturg Vili Ravnjak, praktični del — gledališko delavnico — pa režiserka Janine Wunsche iz Londona (v MGL bo režirala Nedolžno ljubico) in glasbenik Dimitrij Beuermann.
Janine Wunsche napoveduje praktično delo tako: »glavna tema delavnice bo, kako igrati, ne pa, kako recitirati. Mene zanima ustvarjanje dramatičnih akcij, negotovosti, napetosti—govoreča mesmerič-na poezija. Raziskovali bomo tudi magijo s pomočjo ritualov in cerkvenega petja. Z vajami in improvizacijami bomo študirali značaje in sceno. Delavnico bomo zaključili s predstavitvijo nekaterih odlomkov iz Shakespearovega Macbetha«.
Gledališko delavnico bo spremljala glasbena delavnica, ki jo bo vodil Mitja Beuermann. V tej delavnici bodo glasbeniki oživljali duha renesanse z današnjimi instru-menti.	i. z
Kot risbe z barvno potezo
Danes ob 18. uri v Dolenjski galeriji otvoritev siikar-ske razstave Jožeta Marinča iz Kostanjevice
NOVO MESTO — Čim bolj se leto 1991 nagiba h koncu, tem zanimivejše postaja ob programih, kijih pripravljajo novomeška likovna razstavišča. To velja še posebej za dogajanja v Dolenjskem muzeju in njegovi galeriji, kjer znajo poskrbeti tudi za prava presenečenja. Eno takih predstavlja še vedno
Bienalna dogajanja bodo v Novem mestu
Na 2. Bienale slovenske grafike Otočec, ki bo od 20. maja do 15. septembra 1992, _ že povabili več kot 600 ustvarjalcev, tudi slovenske umetnike v tujini
NOV O MESTO — Drugi Bienale slovenske grafike Otočec bo leta 1992, in jo od 20. maja do 15. septembra. Prireditelji so že povabili k sodelovanju okoli o00 ustvarjalcev, članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, vabila Pa so prek Slovenske izseljenske matice poslali tudi tistim slovenskim umetnikom, ki živijo in ustvarjajo v tujini. Od povabljenih želijo dobiti po tri grafike, nastale v zadnjih dveh letih, in sicer jih morajo interesenti poslati Dolenjskemu jNuzeju oziroma Dolenjski galeriji najkasneje do 10. februarja 1992. Do tega one prispela dela bo pregledala in ocenila mednarodna žirija ter podelila šest nagrad: nagrado Grand Prix Otočec v višini 48.000 SLT in pet nagrad Novega Niesta, vsako po 22.400 SLT.
V okviru drugega Bienala razstavljena dela bodo publicirana v katalogu, ki bo spremljal tudi izbore grafik tega bienala za predstavitev in popularizacijo slovenske kulture in umetnosti v tistih državah, kjer živi slovenska skupnost (npr. v Kanadi, ZDA, Argentini, Avstraliji itd.).
I. ZORAN
Akademski slikar Jože Marinč
odprla razstava reliefov, objektov in skulptur novomeškega likovnika Branka Sustra v mali dvorani Dolenjskega muzeja, drugo se napoveduje danes z otvoritvijo slikarske razstave Jožeta
MOZARTOVA UČNA URA
KOČEVJE — Minuli petek je Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje organizirala za svoje učence štiri predstave z naslovom Mozartova učna ura, posvečene 200-letnici smrti lega velikega skladatelja. Dela W. A. Mozarta so izvajali najboljši učenci Glasbenega ateljeja Tartini iz Ljubljane, kjer se izobražujejo učenci, nadarjeni za glasbo.
PRIJAVE ZA TEČAJA
METLIKA — Tukajšna matična knjižnica zbira prijave za tečaja za elektronsko klaviaturo (sinthesizer) in kitaro, kiju organizira črnomaljska Glasbena šola. Namenjena sta kandidatom vseh starosti, prijave pa zbirajo v metliški knjižnici od 7. do 15. ure ali na tel. 58-370 do konca novembra. Tečaja bosta v Metliki, če bo dovolj prijav.
Nagrajene in druge grafike, prispele na natečaj, bodo na ogled v okviru osrednje razstave drugega Bienala, ki bo Postavljena v veliki dvorani Dolenjske galerije. Računajo, da bo na tej razstavi sodelovalo okoli 50 slovenskih grafikov s približno 150 grafičnimi listi. V mali ovorani galerije bo hkrati razstava del '2 do 15 hrvaških grafikov, in sicer po '■'•boru Igorja Zidiča, direktorja Modcr-Ne galerije v Zagrebu.
Ob omenjenih dveh bo še pet bienalih razstav. V Dolenjskem muzeju bosta razstavi del dveh častnih gostov iz tujine (Pariza in New Yorka), na vsaki Pa bo po 20 do 30 grafik. Manjše samostojne razstave bodo imeli tudi domači Sostje bienala, in sicer bodo s po 20 grafikami predstavljeni: Gabrijel Stupica v avfi Dolenjske galerije, Stefan Galič, dobitnik prvega Grand Prixa, v prosto-fih hotela Grad Otočec in Jožef Muho-v'č v Študijski knjižnici Mirana Jarca.
Kot je razvidno iz navedenega, bo Vse dogajanje drugega Bienala slovenske grafike Otočec, razen ene razstave, v Novem mestu, kjer se bo zvrstilo tudi J^t spremljajočih razstav: v razstavišču bodo na ogled otroške risbe, v avli
Zavarovalnice Tilia bo fotografska, v razstavišču Krke oblikovalska in v avli GIP Pionir razstava arhitekture, medtem ko bo v Jakčevem domu na ogled izbor del Božidarja Jakca. Dogajanje, ki bo trajalo skoraj štiri mesece, bo popestreno z glasbenimi, pevskimi, literarnimi in drugimi prireditvami, pri čemer bodo dobili možnost tudi novomeški ustvarjalci in poustvarjalci, da se izkažejo.
NA 20. SREČANJU TUDI SLOVENCI IZ PORABJA
TRST — V Proseku — Konto-velu na Tržaškem je bilo v soboto, 23. novembra, že 19. zaporedno srečanje pobratenih zborov iz Železne Kaple na avstrijskem Koroškem, Stražišča pri Kranju, Brežic in iz Proseka — Kontovcla. Koncertni Program seje končal s skupnim nastopom sodelujočih moških zborov. Prihodnje leto bo na Koroškem 20., jubilejno srečanje, na katerem bodo bržkone nastopili tudi slovenski Pevci iz Madžarske. Pobudo, da bi pritegnili k sodelovanju tudi porab-ske Slovence, so dali na omenjenem sobotnem srečanju pobratenih zborov na Tržaškem.
NOCOJ V KRŠKEM »KRČMARICA MIRANDOLINA«
KRŠKO — V tukajšnjem Kultur-Nem domu bo danes, v četrtek, 28. no-^mbra, gostovalo Šentjakobsko gledaje iz Ljubljane z Goldonijevo kome-Jujo Krčmarica Mirandolina. Predstava za abonma in izven, začela pa se bo °b 19. uri.
Boris Dular, predsednik organizacijskega odbora 2. Bienala slovenske grafike Otočec, je bil že v pripravah na prvi Bienale med najbolj navdušenimi organizatorji te likovne manifestacije in je tudi zdaj prepričan, da lahko bienale veliko prispeva ne le k ugledu, ampak tudi k splošnemu kulturnemu in še posebej k turističnemu napredku Novega mesta in okolice.
»Bele površine«
V novomeški Fotogaleriji razstavlja Barry Perlus
NOVO MESTO — V Togogaleriji je od petka, 22. novembra, odprta razstava fotografij ameriškega fotografa Barryja Perlusa. Avtorje predstavljen s ciklom Bele površine, ki ga spremlja tako pojasnilo: »Fotografije v tej seriji se ukvarjajo z osnovnim vprašanjem zaznavanja in realnosti, uporabljajoč svetlobo, senco in projekcijo. Morda vas bo to spomnilo na Platonovo analogijo jame, v kateri sedi človek in opazuje sence iz zunanjega sveta, projicirane na stene...«
Razstava bo na ogled do srede, 11. decembra. Naslednji avtor, ki se bo predstavil v Fotogaleriji s samostojno razstavo, bo novomeški fotograf Saša Fuis.
Večni posebnež in iskalec
V razstavišču SDK ganeš zvečer otvoritev razstave kiparja Petra Černeta in baročna glasba
njihovo delo, pravi za Petra Černeta, da je večni posebnež in iskalec, ki ga ni mogoče vkalupiti v običajne sheme, veljavne v našem kiparstvu, o njegovem velikem ciklu barvnih keramičnih kipov, ki bodo od nocojšnjega večera na ogled, pa meni, da so kiparjeve osebne izpovedi. Černe je napravil obračun svojega dela in to tako, daje, kot meni dr. Sedej, »s kritičnim očesom ovrednotil poglavitne težnje v slovenskem kiparstvu, jih ironiziral in vzpostavil svoje videnje«. V vseh obdobjih, tudi ko se je najbolj približal »abstraktnemu« izrazu, je iskal svojevrstne vsebine ter vanje vnašal ironijo in humor.
Srečanje s Černetovim kiparstvom pomeni srečanje z nenavadno in samosvojo plastiko, ki se ni zgledovala po vzorih iz velikega sveta, ampak je vzniknila iz domačih, slovenskih spoznanj. Do njih pa se je moral umetnik »dokopati« v glavnem sam.
1. Z.
NOVO MESTO — V razstavišču SDK (v Kandiji), ki se zadnja leta pomembno vključuje v novomeška likovna in splošno kulturna dogajanja, in to z razstavami in drugimi prireditvami, ki jih načrtuje in v glavnem tudi sama izpeljuje na SDK zaposlena Marinka Kraško, se obeta danes zanimiv kul-turno-umetniški dogodek. Ob 19. uri bodo namreč v tem razstavišču odprli razstavo keramičnih kipov ljubljanskega akademskega kiparja Petra Černeta, letošnjega 60-letnika, obiskovalci pa bodo poleg strokovne obrazlage Černetovega kiparstva prisluhnili še lutnji in tenorju, in sicer bosta prireditev z baročno glasbo obarvala tenorist Marjan Trček in Boris Šinigoj, ki bo pevca spremljal na lutnji.
Kritik dr. Ivan Sedej, kije v tem razstavišču že predstavljal razstavljalce in
RAZSTAVA O EKOLOGIJI
NOVO MESTO - V Študijski knjižnici Mirana Jarca je že več dni in bo še do konca decembra odprta razstava literature o ekologiji pod naslovom Pustimo otrokom naravo vsaj takšno, kot smo jo podedovali od naših dedov. Razstava jc tematsko razdeljena na devet sklopov, od katerih je vsak zaključena tema. Ti sklopi oziroma teme so: ekologija in izobraževanje: ekologija in urbanizem; varstvo zraka, vode in tal; splošna dela o ekologiji; ekologija in pravo; varstvo in zaščita rastlin in živali; ekologija in Novo mesto; nekaj tujejezične literature o ekologiji; ekologija in Slovenija. Razstava je postavljena v knjižnični avli in si jo je moč ogledati vsak dan med 7. in 19. uro.
PEVSKI ZBOR SLAVI
GLOBOKO — Tukajšnji Lovski pevski zbor slavi letos 20-letnico neprekinjenega delovanja. Ta jubilej bo zbor počastil s slavnostnim koncertom, ki bo v soboto, 30. novembra, ob 18. uri v globoškem kulturnem oz. prosvetnem domu. Slavljencem se bodo pridružili še pevci Lovskega pevskega zbora iz Trbovelj. Program koncerta bo vseboval pesmi, ki so vsebinsko povezane z lovom in naravo.
Skupnost
katoliških
pedagogov
Enota tudi v Novem mestu
DRAVLJE — Pedagoška sekcija pri Mcdškofijskem odboru za izobražence, ki je tri leta zapored pripravljala pogovore o pedagoških vprašanjih našega časa, je prerasla v Skupnost slovenskih katoliških pedagogov. Ustanovno srečanje je bilo pred kratkim v Dravljah, na njem pa so poudarili, da bo skupnost včlanjena v Mednarodni sekretariat katoliških srednješolskih učiteljev za Evropo, poleg tega pa se želi povezati z vsemi pedagogi dobre volje in z njihovimi združenji doma in po svetu.
Člani Skupnosti slovenskih katoliških pedagogov so vzgojitelji in učitelji vseh strok in stopenj. Enote te skupnosti so že v več krajih, ustanovljena je tudi v Novem mestu. Med glavnimi smotri, ki so zapisani v pravilih, je oblikovanje pedagogov v osebnosti, ki bodo voljne in sposobne opravljati pedagoško delo na načelih krščanske etike, pravice in resnice, ljubezni do domovine ter resnične demokracije.
Marinča i/ Kostanjevice v Dolenjski galeriji. tretje pa malo pred iztekom leta, ko bodo v tej galeriji pripravili razstavo sevniškega slikarja Alojza Konca.
Razstavo v zadnjih dveh letih ustvarjenih slik akademskega slikarja Jožeta Marinča bodo torej odprli danes, 28. novembra, ob 18. uri v veliki dvorani Dolenjske galerije. Ob otvoritvi bo kulturni program, in sicer bo nastopila novomeška plesna skupina Terpsihora. Umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Jure Mikuž med drugim označuje Marinčeve slike s stališča definiranja form in pravi, daje slednje pri Marinču včasih tako močno, kot da bi forme hotele ponazarjati konkretne ali domišljijske postave oziroma prostore, da pa ob njih lahko govorimo ne le kot o barvnih ploskvah, temveč tudi kot o risbah z barvno potezo.
Razstavo, ki bo na ogled kak mesec, je Dolenjski muzej pripravil v celoti v sodelovanju s sponzorji, od katerih je novomeška Zavarovalnica Triglav generalna pokroviteljica.
I. Z.
„ Že enajsti Šentjernejski knjižni sejem
Bo v šentjernejski OŠ — Gost pisatelj Miha Mate
ŠENTJERNEJ — V kulturni dvorani tukajšnje osnovne šole bo od ponedeljka, 2., do četrtka, 5. decembra, krajevni Šentjernejski knjižni sejem, tradicionalna prireditev, ki jo prizadevni domači organizatorji skupaj s knjigarno Mladinske knjige iz Novega mesta pripravljajo že enajstič.
Vse dni bo na ogled prodajna razstava okoli 500 knjig, razmeščanih po 20 panojih, najrazličnejša literatura, ki jo je v zadnjem času izdala založba Mladinska knjiga, večje število del pa tudi druge slovenske založbe, bo tako za mladino kot za odrasle. Novomeška knjigarna bo v Šentjernej pripeljala tudi slikanice in še kaj za najmlajše, primerno tudi za Miklavževo darilo. Vse razstavljene knjige bodo naprodaj z običajnimi ugodnostmi, ki jih daje takšna prireditev.
Kakor vsako leto bodo imeli na Šent-jernejskem knjižnem sejmu tudi letos gosta literata. Tokrat bo to priljubljeni mladinski pisatelj Miha Mate, ribniški rojak. Srečanje z njim bodo pripravili v sredo, 4. decembra, ob 11. uri. Kulturni program za to srečanje bodo pripravili šentjernejski šolarji.
/
Jutri v Metliki: slovesno odprtje / glasbene šole
Po otvoritvi koncert v Domu počitka za sta-________novalce__________
METLIKA — Kot je že bilo napisano, so v Metliki še pred začetkom zdajšnjega šolskega leta ukinili tu delujoče oddelke črnomaljske in novomeške glasbene šole ter namesto teh ustanovili samostojno enoto črnomaljske glasbene šole. Enota je dobila prostore v stari metliški šoli, ki so jih prenovili in jih bodo slovesno odprli jutri, v petek, 29. novembra, ob 18. uri. Otvoritev prostorov pomeni tudi uradno odprtje metliške glasbene šole oziroma enote črnomaljske glasbene šole v tem belokranjskem mestu. Učenci in učitelji glasbene šole bodo ob tej priložnosti izvedli koncert v metliškem Domu počitka za tam bivajoče starejše občane.
RAZSTAVA KNJIG
ČRNOMELJ — V črnomaljski Ljudski knjižnici bodo danes, v četrtek, 28. novembra, odprli razstavo literature o znanstveni fantastiki. Razstavljena bodo novejša dela domačih in tujih pisateljev. Vse gradivo je last Ljudske knjižnice. Zanimanje za tovrsto literaturo je posebno veliko pri mladini, zato je tudi pričakovati, da bo iz njenih vrst največ obiskovalcev, predvsem šolarjev. Razstava bo odprta do 14. decembra.
RAZSTAVA O ŠALIJU ZDAJ V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ — Knjižna razstava o pesniku, prevajalcu in uredniku Severinu Šaliju, ki jo je Študijska knjižnica Mirana Jarca pripravila oktobra ob Ša-lijevi 80-letnici, je že nekaj časa na ogled tudi v šentjernejski osnovni šoli. Razstavo dopolnjujejo izvirne ilustracije Lucijana Reščiča k zadnji Šalijevi pesniški zbirki, letos izšli knjigi Pesnik na večerni poti.
Knjjge le še za očj?
Ali: zakaj kriza (oseka) branja domačih knjig?
Nedavni, že 10. slovenski knjižni sejem v ljubljanskem Cankarjevem domu ni bil le do zdaj največja tovrstna prireditev pri nas, ampak se je ovenčal tudi z mnogimi drugimi presežniki. Na njem je na primer sodelovalo prek 40 založb in zasebnih založnikov, kar je skoraj enkrat več kot na prejšnjem sejmu pred dvema letoma, pa tudi število razstavljenih knjig, še posebej izvirnih slovenskih, je bilo v primerja vi z letom 1989podvojeno. Mnogo večje bilo tudi vsega drugega, od specialnih razstav do vrste najrazličnejših dogajanj in vsega tistega, kar je še povečalo sijaj prireditve. Še več, sejem je bil vsaj z vso zunanjo bleščavo pravi paradni dogodek za slovensko knjigo in slovensko kulturo sploh.
Bil je lep praznik, ki pa je minil, in zdaj smo spet vsak v svojem vsakdanjiku, ljudje in knjige, si spet bolj vsaksebi. Kajti brž ko je bilo paradnega razkazovanja konec, so se knjige ljudem odtujile, za to pa je kriva njihova cena. Knjige so predrage in v žepu povprečnega Slovenca, ki zasluži komaj za preživetje, ni tolarjev za povesti, romane, pesniške zbirke, da leksikonov, enciklopedij in najrazličnejših priročnikov, ki so še dražji, niti ne omenjamo. A kot rečeno, denarja ni niti za branje, za najobičajnejšo duhovno hrano ljudi, kaj šele za kaj drugega. Pri kupcih je najbolj na udaru domača literatura, leposlovje in esejistika, saj so te knjige še dražje, ker izhajajo v nizkih nakladah.
Odkar je knjiga pri nas tržno blago, tiskajo založbe v glavnem tisto, kar se proda, to pa ni vedno naj-
boljše. Kaj se dogaja s knjigami slovenskih avtorjev, pa je prav v dneh letošnjega Slovenskega knjižnega sejma pojasni! direktor ene od založb: »Z muko in odrekanji (notranjimi subvencijami) še vzdržujemo določeno količinsko in kakovostno raven objavljanja domače literature in esejistike, pri čemer pa nas nizke naklade ter vedno večji proizvodni in prodajni stroški nenehno soočajo z grožnjo: doklej še?«
Ali je to »smrtna napoved« knjigam izvirne slovenske literature, ali se bodo potemtakem tudi pisatelji začeli spraševati, čemu še pisati prozo in poezijo, če jim tega ne bo nihče več tiskal in če ne bo knjig, tudi ne bral? A počemu in za koga naj slovenski pisatelj sploh še piše, če ne bo za slovenskega bralca? Takšna in podobna vprašanja se seveda sama po sebi zastavljajo ob dejstvu, da se izdajanje knjig z nizkimi nakladami založbam ne splača, ker so stroški previsoki in jih s prodajo ne morejo pokriti, (državnih) subvencij za takšne knjige pa ni. Upajmo le, da je sedanja »kriza branja« le prehodna in ne trajna oseka v življenju knjige.
Tistim, ki jim blagostanje v žepih ne dovoljuje nakupov dragih knjig, četudi bi jih še kako radi imeli doma na polici, lahko v tem »prehodnem obdobju« svetujemo le to: stopite od časa do časa v bližnjo knjigarno pogledat, če imajo morebiti razprodajo. Če io imajo, boste kako knjigo dobili že za 5 tolarjev. Poceni, kot je bilo moč poceni (za 5 do 200 tolarjev) priti do lepih in zanimivih knjig ves november v novomeški knjigarni.
L ZORAN

Do zadnjega je častil Trubarja
Umrl Walter Dottling, 29. naslednik Primoža Trubarja na fari v Derendingenu
Pred kratkim je iz Tiibingena, slikovitega starega univerzitetnega mesta ob Neckarju, prišla žalostna novica, daje tam že prejšnji mesec, 20. oktobra, nenadoma preminil Walter Dottling, dolgoletni evangeličanski župnik v Derendingenu. Življenje se mu je izteklo potem, ko je le nekaj več kot mesec dni prej dopolnil devetinsedemdeset let.
Dottling je izšel iz Stuttgarta ter po študiju bogoslovja v Tiibingenu in Er-langenu opravljal dušnopastirsko delo v raznih krajih. Ko je prišel leta 1964 za župnika v Derendingen pri Tiibingenu, je začel službovati kot pred tem na vsaki fari in seveda še slutil ni, da ga bo usoda tako zbližala s Slovenci in Slovenijo.
Na derendinški fari je bil Walter Dottling devetindvajseti dušnopastirski naslednik našega Primoža Trubarja. Kot je znano, je moral Trubar kot krivoverec večkrat zbežati na Nemško, kjer je pisal in izdajal slovenske knjige. Derendingen je bil njegova zadnja postaja, tam je župnikoval, tam leta 1586 umrl in bil na pokopališču poleg deren-dingenske cerkve pokopan.
Slovenci se že dolgo zavedamo, kaj
nam pomeni Trubar. To med drugim potrjujejo tudi pogostni obiski iz Slovenije v tiste kraje v Nemčiji, kjer je Primož Trubar deloval kot protestantski duhovnik, pisal in tiskal slovenske knjige ter skrbel, da so te knjige prišle do njegovih rojakov, protestantskih vernikov, v domovini.
Na številne obiske iz Slovenije je kmalu postal pozoren tudi VValter Dott-ling. Lahko bi celo rekli, da mu je to preusmerilo življenje in delo. Poleg tega, da je redno opravljal dušno pastirstvo, se je namreč čedalje bolj zanimal za Trubarja in za vse, kar je povezano z njim. Ko je dodobra spoznal, kdo je bil ta za nas tako pomembni in čaščeni mož, je začel še sam voditi farane iz De-rendingena po Trubarjevih življenjskih postajah, in sicer v Sloveniji. Predvsem jih je popeljal na Dolenjsko, v Trubarjevo rojstno vas Raščico, in v Ljubljano.
Slovenci smo bili v Derendingenu vedno dobrodošli, župnik Dottling pa zmeraj pripravljen na pomenek z nami o Trubarju. Svojo brezmejno gostoljubnost in veselje je izpričal že s pozdravom: »Spoštovani gostje iz Trubar-
Pomoč ob rojstvu otroka
Firma Fips organizira akcijo, ki pomaga mladim
LJUBLJANA — V sredo se je na tiskovni konferenci v Ljubljani predstavila komercialna firma, iti se ukvarja z organiziranjem pomoči za bodoče družine, ki pričakujejo naraščaj. Podjetje Fips, ki ga vodi Breda Vatovec, sije zamislilo planirano akcijo olajšav in ugodnosti, ki bi jih ob rojstvu otroka materam ponudila različna podjetja, proizvajalke otroške hrane, obleke, obutve, zavarovalnice in založbe. Akcija Ob rojstvu otroka seje pričela letos julija. Matere prejmejo ob rojstvu otroka darilna pisma podjetij v porodnišnici. Do sedaj sta se tej akciji odzvali dve organizaciji, Adriatic zavarovalna družba iz Kopra, ki nudi popust pri zavarovanju novorojenca do njegovega drugega leta starosti, in Domus založba iz Ljubljane, ki nudi popust pri nakupu knjig Otrok od rojstva do šole in Prehrana zdravega dojenčka.
Akcijo je z navdušenjem pozdravila tudi ministrica dr. Katja Boh, ki je sicer menila, da akcija ne bo povečala števila rojstev, bo pa pomagala tistim, ki so se za otroka že odločili. Saj rojstvo otroka ni le sreča za starša, ampak tudi za narod. Narod, ki je brez naraščaja, ni zdrav narod in lahko odmre. Bohova meni, da ima akcija tudi širši humanitarni pomen, saj hoče novorojenčka zavarovati, ponuditi ugodnosti pri nakupu hrane, oblačil in opreme ter naučiti starše varčevati.
Breda Vatovec pravi, da so se za ta projekt odločili zaradi padca živ-
ljenjske ravni in naraščanja konfliktnih in napetostnih stanj predvsem pri mladih družinah. Akcija se je komaj pričela, zato upa, da seji bo v prihodnosti pridružilo še več podjetij, trenutno pa o pristopu k
• KO SONČEK NI LE SONČEK — Ministrica dr. Katja Boh je akcijo resda po h valila, žal pa od nje nismo slišali, kaj namerava vlada konkretno storiti glede mladih družin in rojstva otrok. Potem ko je izjavila, da bi morali mlade družine naučiti varčevati, ravno ne moremo pričakovati veliko. Kajti varčuješ lahko le takrat, ko imaš kaj varčevati, večina mladih družin pa ima ponavadi otroka in kup finančnih težav, le denarja nima, da bi lahko varčevala. Tega problema bi se morala zavedati tudi vlada. Vendar še nedolgo tega ni hotela niti slišati o ukinitvi prometnega davka na otroško blago. Poudarja le, da postajamo Slo venci star narod in da bi ženske morale rojevati več otrok. Nekateri grejo celo tako daleč, da hočejo problem premajhnega števila rojstev rešiti kar z ukinitvijo pravice žensk do prekinitve nosečnosti Toda otrok ni le sonček, ki posije ob rojstvu, je tudi bitje, za katero je potrebno dostojno skrbeti
akciji aktivneje razmišljajo tudi v Kolinski in Stanovanjsko-komunal-ni banki.
J. DORNIŽ
Walter Dottling, mož, ki je prvi pokazal Nemcem Trubarjev rojstni kraj
jeve domovine!« Izredno rad je odgovarjal na vprašanja in se kar naprej opravičeval, da ne zna slovenski.
Podpisani sem imel enkrat samkrat priložnost pogovarjati se z njim. To je bilo v začetku sedemdesetih let, ko sem bil v Derendingenu s slovenskimi knjižničarji. Vprašal meje, od kod sem, pa sem odvrnil, da z Dolenjskega. Jaz pa sem ga vprašal nekako takole: »Ali se Trubar na Nemškem ni zatekel drugam kot prav sem zaradi tega, ker je ta pokrajina okrog Tiibingena oziroma Dercndingena tako podobna njegovi rojstni, se pravi naši dolenjski pokrajini?« Dottling je malo pogledal okrog, se nasmehnil, a odgovoril ni. Šele čez čas, ko smo se že odpravljali v Tiibingen, je rekel: »Tisto o pokrajini... Najbrž kar prav mislite.«
Ko so nekaj let po našem obisku v Derendingenu zgradili farni dom, je bila povezava s Slovenijo že tako močna, da so dom poimenovali po Primožu Trubarju. Dottlingje bil navdušen in je v cerkveni zakristiji uredil majhen Trubarjev muzej in arhiv, poskušal pa je tudi doseči, da bi se Tiibingen in Ljubljana pobratila. Beograd za to ni imel razumevanja, pač pa je za pobratenje predlagal Mostar (?!). Dottlingje bil zelo razočaran. Kasneje se je zavzemal za tesnejšo povezavo med tiibinško in ljubljansko univerzo, a tudi v tem ga niso uslišali.
Leta 1977 seje upokojil in se preselil v Tiibingen, njegove vezi s Trubarjem pa so ostale. Še več, Trubar je bil pri njem že tako v časteh, da mu je ob 400-letnici smrti napisal dolgo pesnitev z naslovom Življenje in delo Primoža Trubarja. Za nas pa je zanimivo tudi to, da je Dottlingovo delo uspešno nadaljeval njegov naslednik na fari, Dicter Roser, vendar je lani umrl, od letošnjega junija pa gre po Dottlingovi poti tudi novi župnik v Derendingenu, Volker Teich. Tudi on je hotel k nam pripeljati deren-dingenske farane, in to poleti, pa mu je to potovanje preprečila vojna pri nas.
Dottlingova smrt pomeni izgubo tudi za nas, Slovence. Izgubo blaži misel, da bodo vezi, ki jih je utrdil on, ostale.
I. ZORAN
Bo za Semič le kaj curnilo?
Dr. Dušan Plut in Matija Malešič sta se seznanila s problemi šole v Semiču — Dograditev bi stala 2 milijona DEM — Upanje za republiški denar je
SEMIČ — Tukaj so obisk vladnih predstavnikov prejšnji torek izkoristili tudi za predstavitev svojih problemov z dograditvijo osnovne šole. Medtem ko se je glavnina obiska s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom na čelu v Iskri ukvarjala predvsem z gospodarskimi zadevami, sta se član republiškega predsedstva dr. Dušan Plut in podpredsednik republiškega izvršnega sveta Matija Malešič v prostorih osnovne šole sešla s podpredsednikom občinskega izvršnega sveta Jožetom Strmcem, podpredsednikom občinske skupščine Borisom Mužarjem, članom občinskega IS Zdravkom Kuničem, predsednikom krajevne skupnosti Jožetom Cesarjem in ravnateljico osnovne šole Semič Barbaro Fir.
Podpredsednik izvršnega sveta Jože Strmec je gostoma očrtal težave družbenih dejavnosti v črnomaljski občini, zlasti šolstva, pri tem pa poudaril, da bi želeli na semiški šoli zagotoviti prostor za kakih 600 otrok (sedaj jih ima 436),
in to z dodatno investicijo v obsegu 1800 m2. Postavili bi štiri posebne učilnice — sedaj šola nima nobene — vezni hodnik in telovadnico s površino 800 m2. Projekti so že narejeni in potrjeni. Investicija bi znašala 2 milijona nc-
SO JU PREPRIČALI? — Člana republiškega predsedstva dr. Dušana Pluta in podpredsednika vlade Matijo Malešiča — stojita vsak na eni strani ravnateljice Barbare Fir — so člani črnomaljskega izvršnega sveta in skupščine seznanili s problemi šole v Semiču. (Foto: T. Jakše)
mških mark, upanja, da bi bila prepotrebna izvedena, četudi po fazah, pa je malo, saj do sedaj v republiki ni bilo razumevanja, lastnih možnosti pa tudi ni, kljub temu da imata prednost dograditev OŠ Semič in vzdrževanje OŠ Adlešiči.
Ravnateljica Firova je povedala, da otroci kljub temu, da so možnosti zelo omejene — vsi se še spomnimo, da seje v telovadnici zrušil strop, a k sreči hujših posledic ni bilo — redno telovadijo, po zalslugi posebnih programov, ki jih pripravljajo učitelji. Seveda pa to v nedogled ne more trajati.
Podpredsednik Malešič je povedal, da mu je primer že dalj časa poznan, pri tem pa je povedal, daje načelna delitev financiranja po novem taka, da so in ostajajo osnovne šole, kar se tiče investicij, vzdrževanja in materialnih stroškov v domeni občin, osebni dohodki pa republike. Kaj bi torej lahko osnovni šoli Semič konkretnega ponudil ali svetoval? Po njegovem je žarek nade določilo, da tam, kjer občine naložb ne zmorejo, sodeluje republika. To seveda ne bi bilo možno v celoti, temveč v dogovoru z občino. Dodaten razlog za republiško pomoč pa je tudi to, daje bila v Semiču na delu višja sila, torej nesreča, in da šolo obiskujejo predvsem učenci z demografsko ogroženega območja. Obljubil je, da bo zadevo preučil, čeprav seje treba zavedati, da obilice denarja tudi v prihodnjem letu ne bo.
T. J.
.*!v
TELEVIZIJSKI SPORED


ČETRTEK, 28. XI. SLOVENIJA 1
8.35— 13.40 in 14.55 — 23.50 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
9.00	MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI,angl. nadalj., 10/10
9.30	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike ŠOLSKA TV:
10.20	RAZVOJ MEHANIKE
10.35	RAZLIČNI NAČINI GIBANJA ŽIVALI
10.50	NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: TOVARNA V JETRIH
11.20	ALPE-JADRAN
11.50	ZGODBE STIGA TREN-TERJA, švedska naniz., 3/6
12.40	VIDEOSTRANI
13.30	DNEVNIK 1
15.20	MOZAIK ALPE - JADRAN, ponovitev
15.50	SO V A,ponovitev
16.40	EP VIDEOSTRANI
16.45	POSLOVNE INFORMACIJE
16.50	POROČILA
16.55	SLOVENSKA KRONIKA
17.05	MOZAIK
BOJ ZA OBSTANEK
17.30	V ČETRTEK OB 17.30
18.35	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
TELOVADKA, franc, nadalj., 4/10
19.05	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	EVITA PERON, amer. nadalj., 2/4
20.45	TEDNIK
21.50	DNEVNIK 3, VREME
22.10	POSLOVNA BORZA
22.20	SOVA
TAKSI, amer. naniz., 6/12 FILM OŽIVI, franc, nadalj., 7/8 JAZZ, BLUES...
SLOVENIJA 2
17.10	Euroritem (14. oddaja) — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Žarišče — 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju (angl. dok. serija, 5/6) —
20.55	Mali koncert — 21.05 Večerni gost: Tone Hočevar — 21.55 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike: F. Škofič: Gospod s Preseka (predstava SLG Celje) — 23.15 Prohram HTV 1 — 23.45 Yutel
PETEK, 29. XI. SLOVENIJA 1
8.35	— 1 1.35 in 13.15 — 1.50 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK KLUB KLOBUK EVITA PERON, amer. nadalj., 1/4
EURORITEM, 14. oddaja
13.30	DNEVNIK 1
15.10	VIDEO STRANI
15.20	SOVA, ponovitev
16.45	POSLOVNE INFORMACIJE
16.50	POROČILA
16.55	SLOVENSKA KRONIKA
17.05	MOZAIK, ponovitev TEDNIK, ponovitev
18.10	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.00	FORUM
20.20	NAJDALJŠE SOVRAŠTVO, angl. dok. serija, 2/3
21.15	ZGODBE STIGA TRENTERJA, švedska naniz., 6/6
22.20	DNEVNIK 3, VREME
22.45	SOVA:
PRI HUXTABLOVIH, 18. epizoda amer. naniz.
NOČ Jtalij.-franc film DRAŽLJIVO, franc, erotični program
SLOVENIJA 2
17.10	Euroritem (ponovitev 14. oddaje)
17.30	Studio Maribor — 19.00 40 veselih Koširjevih let (ponovitev) — 19.30 Dnevnik HTV 20.00 Žarišče - 20.30 Maribor: mednarodni gala operni koncert za mir (prenos) - 23.30 Program HTV 1
—	0.40 Yutel
HTV 1
7.10	Sporočila beguncem — 7.25 Dobro jutro, Hrvaška — 8.00 Poročila — 8.05 TV nadaljevanka — 9.00 Poročila —
9.05	TV šola — 10.00 Poročila — 10.05 Reportaže, vključitve 11.00 Poročila
—	11.05 Spored za otroke — 11.45 Mirovne pobude — 12.00 Poročila — 12.05 Vključitve — 13.00 Poročila — 13.05 Reportaže — 13.30 TV nanizanka —
14.00	Informacije za begunce — 14.30 Poročila 15.05 Ambasadorkin mož (franc.-kanad. nadalj.) — 16.00 Poročila
16.20	Glasba — 16.30 Kultura —
17.00	Poročila v angleščini — 17.05 Vključitve — 18.00 Poročila — 18.10 Resnice in laži — 18.30 Airline (angl. nadalj., 3/13) — 19.30 Dnevnik 1 — 20.15 Politični magazin — 23.00 Dnevnik 2 —
23.50	Poročila v nemščini — 23.55 Poročila v angleščini — 0.00 TV izbor
SOBOTA, 30. XI. SLOVENIJA 1
9.35— 13.45 in 15.05 — 0.55
9.50	VIDEO STRANI
10.00	TV MOZAIK
10.00	ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 28. lekcija
10.25	RADOVEDNI TAČEK
10.40	LONČEK, KUHAJ
10.50	POTEPUH IN NOČNA LUČKA
11.05	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
12.25	VEČERNI GOST: TONE HOČEVAR
12.15	MOZART NA TURNEJI
13.15	FORUM
13.30	DNEVNIK 1
15.30	VIDEOGODBA
16.15	EP VIDEO STRANI
16.20	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	POROČILA
17.05	SRČNI INFARKT, kanad.-franc. film
18.45	KLASIČNI DOSEŽKI V OBLIKOVANJU, angl. dok. serija, 5/6
19.10	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.00	UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3X3
20.35	KAVARNA, ponovitev
21.35	SOVA
NA ZDRAVJE!, 40. epizoda amer. naniz.
22.00	DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME
22.25	SOVA:
FILM OŽIVI, franc, nadalj., 8/8 SREČNI ČASI, amer. film 0.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
9.55	Svetovni pokal v alpskem smučanju: slalom (ž), prenos 1. teka — 12.55 Slalom (ž), prenos 2. teka — 18.30 Teleski: Pripravimo se na smučanje (ponovitev) —
19.00	Garfield in prijatelji — 19.30 Dnevnik BG — 20.15 Filmske uspešnice: Vrnitev Pcrryja Masona (amer. film) —
21.50	Slalom (ž), posnetek — 22.35 Program HTV 1 — 23.00 Yutel
NEDELJA, L XII. SLOVENIJA 1
7.40	— 0.40 TELETEKST
7.55	VIDEO STRANI
8.05	OTROŠKA MATINEJA:
ŽIV ŽAV
TELOVADKA, franc, nadalj., 4/10
9.35	GLASBA SKOZI ČAS, 4/16
10.35	GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev
11.05	VIDEOMEH
11.35	OBZORJE DUHA
12.00	MURPHY BROWN, 14. epizoda amer. naniz.
12.30	DNEVNIK 1
12.40	ZELENA URA, ponovitev
13.40	ONA + ON, ponovitev
14.50	JOHANN SEBASTIAN BACH, nemška nadalj., 2/8
15.35	SOVA, ponovitev
16.50	EP VIDEO STEANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	POROČILA
17.05	HARVEYEVA DEKLETA, amer. film
18.45	EP VIDEO STRANI
18.50	RISANKA
19.00	TV MERNIK
19.20	SLOVENSKI LOTO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	MOJ PRIJATELJ GIONO, franc, naniz., 5/6
21.15	EPP
21.20	ZDRAVO
22.40	DNEVNIK 3, VREME
23.05	SOVA:
RAZREDNIK, amer. naniz., 2/22 V OBMOČJU SOMRAKA, 1. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
Opomba: slalom (ž), 1. tek 9.55, 2. tek
12.55
14.00	Program HTV — 19.00 Da ne bi bolelo: Vpliv hrupa na zdravje — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Svet narave: levinja Kali (angl. poljudnoznan. serija, 1/6) — 20.55 Drugačne zvezde: Pot v pragozd (potopisna reportaža, 3/6) — 21.25 Tara (dok. oddaja) 21.50 Izbor filmov znanih režiserjev: Liliana Cavani: Nočni portir (italij.-angl. film) — 23.50 Yutel
PONEDELJEK, 2. XII. SLOVENIJA 1
8.35	— 12.35 in 13.15 — 0.50 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
12.25	VIDEO STRANI
13.30	DNEVNIK 1
14.50	OBZORJA DUHA, ponovitev
15.10	SOVA, ponovitev
16.45	POSLOVNE INFORMACIJE
16.50	POROČILA 1
16.55	SLOVENSKA KRONIKA
17.05	MOZAIK, ponovitev ZDRAVO
18.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.55	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	POMOTA, NOE, NOE, TV adaptacija gledal, predstave
21.00	OSMI DAN
21.50	DNEVNIK 3
22.10	RESNA GLASBA
22.50	SOVA:
V OBMOČJU SOMRAKA, 2. epizoda amer. naniz.
NEDOTAKLJIVI, 14. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
17.00	Teleski 90: Pripravimo se na smučanje (ponovitev) — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Pesem je.... Jerica Mrzel — 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza — 21.30 Made in Slovenia — 22.30 .... — 23.30 Yutel
HTV 1
9.15	Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program — 10.00 Šolski progratu
—	12.00 Poročila — 12.10 Video strani
—	12.20 Satelitski program — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar, Šolski pro; gram — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroški program — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Domača serija
20.50	Zunanja politika — 21.20 Dnevnik 2 — 21.45 Kinoteka — 23.15 Poročila
TOREK, 3. XII. SLOVENIJA 1
8.25	— 13.40 in 14.00 — 1.35 TELETEKST
8.40	VIDEO STRANI
8.50	MOZAIK, ponovitev
8.50	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.50	V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev
10.50	ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 30. lekcija
11.15	SEDMA STEZA
11.45	OSMI DAN
12.30	MADE IN SLOVENIA
13.30	DNEVNIK 1
14.15	VIDEOSTRANI
14.25	MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 30. lekcija
14.50	SOVA, ponovitev
16.45	POSLOVNE INFORMACIJE
16.50	POROČILA
16.55	SLOVENSKA KRONIKA
17.05	MOZAIK ŠOLSKA TV
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	OBČUTEK KRIVDE, angl. nadalj., 7/7
21.00	NOVOSTI ZALOŽB
21.10	SHOW RUDIJA CARRELLA
22.50	DNEVNIK 3, VREME
23.10	POSLOVNA BORZA
23.25	SOVA-
DA, MINISTER, angl. naniz., 1 /8 V OBMOČJU SOMRAKA, 3. epizoda amer. naniz.
1.25	VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
17.10	Euroritem (15. oddaja) —17.30 Studio 2 Koper — 19.00 9. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije — 19.30 Dnevnik SA —20.00 Žarišče — 20.30 Umetniški večer: Zelo star gospod z velikanskimi krili (kubanski film) — 21.55 ......— 23.00 Yutel
SREDA, 4. XII. SLOVENIJA 1
8.35	— 12.05 in 13.15 — 0.20 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK, ponovitev ŽIV ŽAV
POMOTA, NOE, NOE, gledal predstava
OBČUTEK KRIVDE, angl. nadalj., 7/7 EURORITEM
13.30	DNEVNIK I
13.40	VIDEO STRANI
14.40	SOVA, ponovitev
16.45	POSLOVNE INFORMACIJE
16.50	POROČILA
16.55	SLOVENSKA KRONIKA
17.05	MOZAIK, ponovitev
BOJ ZA OBSTANEK DOMAČE OBRTI, nizozemska izobraž. oddaja, 11/13	.
17.50	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA IZMIŠLJENA ZGODBA, kanadski film
21.50	MARLBORO MUSIČ SHOW
22.20	DNEVNIK 3
22.40	F.P VIDEO STRANI
22.45	SOVA:
ALF, amer. naniz.
V OBMOČJU SOMRAKA, 4 epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
18.10	Euroritem (ponovitev 15. oddaje)
—	18.30 Mostovi — 19.00 Studio Maji' bor— 19.30DnevnikORF- 20.00Žarišče — 20.30 S. Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže (opera) — 21.50 Svet poroča
HTV 1
9.15	Poročila — 9.20 TV koledar — 9-3° Otroški program — 10.00 Šolski progra"!
—	12.00 Poročila — 12.10 Video stran'
—	12.20 Satelitski program — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar, Šolski pr9) gram — 17.30 Hrvaška danes — 18 ' Otroški program — 18.45 Poljudnozna^ stveni program — 19.15 Risanka
19.30	Dnevnik 1 — 20.00 Filmski veče'
—	22.00 Dnevnik 2 — 22.25 Dokume"' tarni program — 23.25 Poročila

NAGRADA V ČRNOMELJ
Žreb je izmed reševalcev 44. na-'\.Jne križanke izbral MARIJO bANOVEC iz Črnomlja in ji za nagrado dodelil knjigo Ane Praček Krasne Newyorški razglednik. Nagrajenki čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev Pošljite najkasneje do 9. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 46.
REŠITEV 44.
Nagradne križanke
Pravilna rešitev 44. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: VINO, MINSK, TARANTELA, ETAN, AGIR, RUNDA, OKO, MARTINOVO, ATE, OTAVA, TROTIL, IDO, IK, RA-KEV, SRAMOTA, ADA, AARE, ATON. SAPA, KANONIST, ARIJ, IBAR, ST.
masu
Največja nesreča je, ako človek izgubi spomin.
S. JENKO
Vse grobosti in nečlovečnosti, ki smo jih komu prizadeli, cvetijo dalje svoj cvet, čeprav je njih sejalec mrtev.
P. ZIDAR
Duša je neumrjoča hči večnosti, a život je minljivi sin časa.
J. MENCINGER
NAGRADNA KRIŽANKA
št. 46
PREDSEDNIK
ZELENIH
SLOVENIJE
DRŽAVA OB BALTSKEM MORJU
Škotski
KNJIŽEVNIK
(WALTER,
IVANHOE)
EDENNAJ-VECJIH ITAL. PESNIKOV (TOROUATO)
SLOJ
GL. MESTO Švice
VRSTAF0T0-
GRAFSKEGA
APARATA
KEM. SIMBOL ZA KISIK
LAČNA
ŽENSKA
KORALNI
OTOK
OBREDNA
OBLEKA
JUDOVSKA
MESTNA
Četrt
TONE
SELIŠKAR
OBLIKO-
VALEC
ŽLAHTNIH
KOVIN
OSLOVSKI
HLAPEC
ATLANTSKI
PAKT
GOSTOTA
ROJSTEV
RIMSKI
MUZEJ
BREZ-
ZVOCJE
AVTOR J. UDIR
PASMAPSOV
(Škotski '
OVČAR)
NAČRT
OBRAZEC.
VPRAŠALNIK
FR. PISATEU (ARjANA)
ANTIČNO
RAČUNALO
ETIOP.
PLEMIŠKI
NASLOV
GLAVNI
STEVNIK
TIBETANSKO
GOVEDO
SNOV V PLINSKEM STANJU
IZRAELSKA
LUKA
STOPNJA
TISKARSKIH
ČRK
KEM SIMBOL ZALUTECU
LUKA V J. ITALUI
VELIKO
SVETOVNO
MORJE
STREŽNIK
OTKAPRI
PLUGU
Otroci in holesterol
Za preveč holesterola v krvi je kriva napačna prehrana — Američani se načrtno lotevajo problema
Tiktakanje mrtvaške ure v krvi
Mednarodni dan aidsa 25. november — Dolga prikritost okužbe je kriva za epi-____demično širjenje bolezni — Kako dolgo traja od okužbe do smrti
Na vsem svetu je po ocenah strokovnjakov ta čas okrog 10 milijonov ljudi, v katerih tiktaka biološka peklenska bomba. V njihovi krvi kroži drobcen delček snovi, ki ima strahotno moč, da kot kakšna sovražna vojaška sila povsem uniči obrambne sile organizma in ga prepusti na milost in nemilost nevarnostim v okolju, klicam in bakterijam, da dokončajo, kar seje začelo z neopaznim vdorom vsiljivca v človeško kri. Ta delec snovi je zloglasni virus HIV, povzročitelj aidsa. Ogromna večina milijonov ljudi, ki so okuženi z virusom HIV, tega ne vedo. Tisti, ki vedo, pa se zavedajo, da imajo podpisano smrtno obsodbo. Zoper delovanje virusa namreč znanost še ni našla zdravila.
V desetletju, odkar so strokovnjaki odkrili in opisali novo bolezen ter jo imenovali aids (sindrom pridobljene imunske nezadostnosti), je medicina veliko dosegla pri razumevanju delovanja te bolezni. Odkrili so njenega Povzročitelja, virus HIV, ki napada in uničuje krvničke, temeljne opeke 'munskega sistema. Razvili so zanesljive teste za odkrivanje prisotnosti virusa v krvi in tako zmanjšali nevarnost okužbe prek transfuzijske krvi. Odkrili so tudi zdravila, ki lahko nekoliko zavrejo rast virusa v organizmu in tako za nekaj časa prestavijo izbruh bolezni. Izdelali so tudi pravila 0 ravnanju, ki posameznika varujejo Pred okužbo, če se teh pravil seveda drži; če bi se jih držali vsi, pa bi se širjenje virusa povsem ustavilo. Le tistega najbolj željenega, zdravila, ki bi Bolezen ozdravilo, kljub vsem prizadevanjem ni. Raziskovalci v številnih laboratorijih nikakor ne pridejo do zdravila. Tako še vedno velja, da je okužba z virusom HIV smrtna.
Nihče tudi ne more točno povedati, koliko časa bo minilo od okužbe do izbruha bolezni in smrti. Virus se obnaša dokaj nepredvidljivo. Človek, ki se okuži, tega običajno takrat ne ve. Bazen kratkega, gripi podobnega bolehanja kmalu po okužbi ni drugih
znamenj. Okuženi se počuti normalno in je tudi videti povsem zdrav, celo zdravniški pregled, ki ni usmerjen v iskanje virusa, ne pokaže nič sumljivega. Pa vendar je v krvi na delu neizprosen sovražnik, ki uničuje imunski sistem ter pripravlja svojemu gostitelju zanesljivo smrt, medtem ko še brezskrbno živi. Čez čas — lahko mine deset let ali pa več — se pojavijo prva zanesljivejša znamenja aidsa: hitro hujšanje ali intenzivno nočno potenje. To so znaki, daje bolezen stopila čez prag mirovanja in da se je imunski sistem zrušil. Človek začne obolevati za najrazličnejšimi infekcijskimi boleznimi. Zdravljenje ne pomaga kaj dosti, saj se bolezni povrne-
KDO TVEGA?
+ Kdor se nezaščiten spušča v spolne odnose zunaj trajne zveze.
+ Kdor ima več spolnih partnerjev, ki niso s testiranjem potrjeni kot neokuženi z virusom HIV.
+ Kdor se nezaščiten spušča v spolne odnose s homoseksualci in biseksualcL
+ Kdor ima spolne odnose z intravenoznim uživalcem drog.
+ Uživalci drog, ki si izmenjujejo injekcijske igle.
jo. Kake tri leta po izbruhu aidsa človek umre, le pri redkih pride do smrti pet ali šest let po polnem izbruhu bolezni.
Pri aidsu je prikritost okužbe tisto najnevarnejše. Okuženi živi življenje zdravega človeka, se obnaša, kot seje poprej, razlika pa je strašanska. Z nekaterimi svojimi dejanji namreč širi smrtonosni virus naprej. Prav zaradi dolgotrajne prikritosti okuženosti se aids tako hitro širi. Sicer pa je virus zelo neobstojen, zunaj človeškega organizma lahko obstane le nekaj minut. Tudi prenos ni enostaven, saj se
prenaša samo s krvjo, spermo in vaginalnimi izločki.
Možnosti, da se človek okuži z virusom HIV s transfuzijo ali med kirurškimi posegi, so izredno majhne, saj že nekaj časa vse krvne produkte redno testirajo, v veljavi pa so še drugi varnostni ukrepi. V večji nevarnosti so otroci, ki se rodijo okuženim materam. Porodna okužba z virusom HIV je vse pogostejša in jo je težko preprečiti. V zadnjem času so zdravniki dokazali, da se aids širi tudi z dojenjem. V nevarnosti so tudi zdravstveni delavci, ki so pri svojem delu v stiku s krvjo obolelih. Virus se širi tudi med zasvojenci, ki si droge vbrizgavajo v žile in si med seboj izmenjujejo že uporabljene igle. Tovrstne okužbe so po številu na drugem mestu. Na prvem mestu pa slej ko prej ostajajo okužbe s spolnimi odnosi. Prve žrtve aidsa so bili predvsem homoseksualci, dandanes pa za aidsom obolevajo tudi biseksualci in heteroseksualni. Aids ni kazen božja za narkomane in homoseksualce, z njim se lahko okuži tudi človek običajnih spolnih navad, če menja spolne partnerje.
Varstvo pred boleznijo je lahko najbolj učinkovito prav $ spreminjanjem spolnih navadah. Če že ni mogoče živeti samo z enim stalnim partnerjem, potem zdravniki nadvse skrbno polagajo vsem na srce, naj uporabljajo preprosto, a učinkovito zaščitno sredstvo — kondom. Povsod dostopna in cenena stvar lahko pomeni odločitev med življenjem in smrtjo.
MiM
Vsakdo skuša ustvariti tujo bitno moč nad drugim, da bi z njo zadovoljil svojo lastno sebično potrebo.
K. MARX
Sreča ni nič drugega kakor ko-
MINI ZANIMIVOST:-
SLOVENSKI ROD PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA
Bo prihodnji predsednik Združenih držav Amerike imel v svojih žilah slovensko kri? Nekaj možnosti za to vsekakor je, kot lahko sklepamo iz časopisnih poročil. Prihodnje leto bodo v ZDA predsedniške volitve, ta čas pa že tečejo priprave nanje. Na listi demokratske stranke je med šestimi kandidati, ki so se vključili v nominacijsko kampanjo za kandidaturo na predsedniških volitvah, tudi Tom Harkin, senator iz zvezne države Iowa. Senator je sin slovenske matere, in sicer seje rodil leta 1939 Franck) Berčič, ki seje iz rodne Suhe pri Škofji Loki izselila v Ameriko in se tam poročila z Američanom irskega porekla.
Cesarstva, civilizacije, pokole-nja, fanfare vojsk in zmag, vse izginja enako nesmiselno hitro, kot se razblinjajo tudi današji prividi, ki nam strašljivo groze na vsakem koraku.
M. KRLEŽA
Od ljubezni prihaja trpljenje, od ljubezni prihaja strah; kdor je osvobojen ljubezni, ne ve niti za trpljenje niti za strah.
G.BUDA
Med ameriškimi zdravniki seje vnela razprava o potrebi merjenja holesterola pri otrocih. Zagovorniki merjenja menijo, da bi se s preventivo v mladosti najlažje izognili težavam s srcem in ožiljem, ki pestijo ljudi v starosti. Kot prvo bi morali otroci zmanjšati svojo telesno težo, saj ima med njimi okoli 36 odst. preveliko telesno težo.
Inštitut za srce, kri in ožilje je osnoval izobraževalni program za merjenje holesterola pri otrocih. Posebno pozornost želijo posvetiti otrokom tistih staršev, ki imajo težave s srcem ali imajo previsoko stopnjo holesterola. Takšne
Šahovski turisti
Z znanjem šaha do debe-lejšega kosa kruha
Ljudje, ki bežijo iz revščine sovjetske resničnosti na Zahod, si pomagajo na najrazličnejše načine in si-včasih kar domiselno režejo začasne debelejše kose kruha v tujini. Znano je, da je Sovjetska zveza dežela dobrih šahi-stov, o tem se iz dneva v dan prepričujejo tudi evropski šahisti, ki so nenadoma dobili hudo konkurenco na šahovskih turnirjih, kjer se figure po šahovnici premikajo za denar. V boj za nagrade, ki za evropske razmere niso visoke, denimo okrog 32.000 do 100.000 tolarjev, so se začeli vmešavati sovjetski »turistični« šahisti.
Po Evropi potujejo s potovalkami in najnujnejšo osebno opremo, skromno živijo in svoje odlično šahovsko znanje izrabljajo v bojih s slabšimi šahisti. Sovjetska zveza je prava šahovska velesila. Zelo zgovoren je podatek, daje med 20 najmočnejšimi šahisti sveta več kot polovica sovjetskih. Šahovska smetana pa ima zelo močno zaledje in poleg vrhunskih šahistov je še cela množica šahi-stov nižjega ranga, ki pa kot za šalo pobirajo zmage na manj zahtevnih turnirjih po Evropi. Evropski amaterji preprosto niso kos taki konkurenci.
Turisti—šahisti prihajajo na vse odprte turnirje, tudi na lokalne in tam seveda zlahka osvajajo nagrade. Potem ko poberejo nagrade, se vrnejo v domovino. Za zahodne pojme niso obogateli, za sovjetske razmere pa se vračajo kot bogataši, saj zaslužene devize prodajo na črni borzi in njihovo vrednost pomnožijo za večkrat. Za primer navedimo, da zmagovalec na lokalnem šahovskem turnirju v Angliji za prvo mesto prejme tisoč funtov. Ko jih pretopi na moskovski črni borzi v rublje, dobi zanje 65 tisoč rubljev, se pravi, da zasluži kar 217 povprečnih sovjetskih mesečnih plač.
Največji naval sovjetskih šahovskih turistov je v Nemčijo, kjer letno priredijo več odprtih šahovskih turnirjev. Na letošnjem poletnem berlinskem šahovskem turnirju so sovjetski potujoči šahisti pobrali 70 odst. vseh denarnih nagrad.
Poleg potujočih šahistov je tudi precej takih, ki so se za stalno preselili na Zahod, kjer delajo kot klubski trenerji in poklicni igralci.
meritve bi zajele okrog 15 milijonov najmlajših, 25 odst. vseh otrok med drugim in 18 letom.
Program so podprle mnoge ameriške zdravstvene organizacije, vendar so med njimi tudi taki, ki se s to akcijo ne strinjajo. Pravijo, da izvor srčnih bolezni še vedno ni znan in da previsoka stopnja holesterola v mladosti še ne pomeni, da bo taka tudi v starosti. Menijo, da bi bili rezultati takšne akcije skromni in predragi. Za prvo testiranje 15 milijonov otrok bi morali zbrati 350 milijonov dolarjev, vsako naslednje leto pa še 23 milijonov dolarjev. Bojijo pas se, da bi ta merjenja lahko pri starših in otrocih vzbudila strah in paniko in bi s tem dosegli negativne učinke.
Toda snovalci akcije ne odnehajo. Obdukcije otrok, ki so umrli v prometnih nesrečah, kažejo, da imajo predebeli otroci že zelo obložene stene ožilja, kar ovira pretok krvi. V ZDA imajo otroci višjo stopnjo holesterola kot na Japonskem ali Kitajskem, kjer užijejo več zelenjave, manj pa mesa in mlečnih izdelkov. Zato menijo, da bi ob kontroliranju holesterola pri vseh otrocih morali poskrbeti tudi za drugačno prehrano. Skupaj s starši bi se morali odpovedati toplim sendvičem, hitri hrani in sladoledom, le tako bodo lahko uspeli.
J.D.
Nova vrsta kita
Mead ga je odkril, videl ___________pa še ne______________
Že od leta 1976 je James Mead iz washingtonskega naravoslovnega muzeja na lovu za kitom, ki gaje odkril po okostjih kot novo vrsto redkega dvozobnega kita iz družine kljunatih kitov, pa ga po 15 letih iskanja še ni videl v živo. Prav toliko časa je trajalo, da so strokovnjaki priznali njegov obstoj in ga uvrstili v živalski sistem pod imenom Mesoplodon peruvians, po naše perujski dvozobni kit.
Meadu je leta 1976 med preiskovanjem perujskih obal prišla v roke nepopolna lobanja dvozobnega kita, kije bila na njegovo presenečenje nenormalno majhna in je imela prednja zoba obrnjena povsem drugače, kot sta pri drugih dvozobni kiti. Takoj je posumil, da gre za doslej neznano in še neopisano vrsto kita, zato je zaprosil perujske kolege, da poskusijo dobiti še kakšne podobne ostanke. Vedel je, da bo samega kita zelo težko ugledal. Dvozobni kiti so plašne živali, ki beže pred ladjami, za nameček pa so odlični potapljači in v velikih globinah zdrže tudi celo uro. Le malo kdo jih je videl. Zgodi pa se, dajih ribiči ujamejo v mrežo ali da jih moije naplavi na obalo. Mead seje zanašal predvsem na to. V 15 letih mu je uspelo zbrati 11 nepopolnih okostij skrivnostnega kita, kar je bilo dovolj, da jevdokazal, da gre res za novo vrsto. Žival je končno dobila ime. Žal pa se o perujskem dvozobnem kitu kaj dosti ne ve. Celo njegov znanstveni »oče« ne goji upanja, da ga bo kdaj videl v živo.

SjSj
,
zgodba - vaša zgodba .
Peter Vovk: POZNA JESEN
Sj Vse je tiho v gozdu, nič se ne S gane. Ovenele trave in cvetlice
mrtvem času pred starko zi-
^ 'gledam, poparila jih je slana x Megla sc preganja okoli dre-N ves, grmov in skal. Sloka leti Is kot raketa in pivka. Vonj pre-S perelega listja in trhlih vej \N draži nos. V tem noznoiesen-
ra. Lepot barv poletnega listja S po vejah ni več. Ptiči pevci, ki x
'so še ostali, se ne oglašajo. Let ^ črno—bele srake reže vrv ti- ^
mo. Ne vem, kaj naj govorim, šine. Poljub za poljubom slane IS Jesenska tišina je kot čudež- na iglicah jelk gledam. Siro- §
na glasba. V njenem taktu si polnim dušo in srce. Veter ... Kmalu bo drevje golo. Kot da je kdo pod javor natrosil cekine. Tako čudno lepo je molčeče

rak nazaj in slutnj SULLY
SUET d STEUILKflH - SVET U ŠTEVILKAH - SUH U ŠTEVILKAH
Dl-Hi H
V bankah, hranilnicah in drugih denarnih ustanovah precejšen delež predstavlja denar, ki ga prinesejo varčevalci. Seveda je varčevanje v različnih deželah sveta različno cenjeno in povsod tudi ne prav pametno početje (pomislimo na varčevanje v izdahli Jugoslaviji). Po podatkih za leto 1990 bi lahko zapisali, da so najbolj varčni Japonci, ki daleč prekašajo celo slovite Švicarje. Graf kaže, koliko ameriških dolarjev vseh prihrankov v bankah in hranilnicah pride na prebivalca pozamezne države.
PRUDHOMME
Prijateljstvo povzroči, da imamo radi življenje, ljubezen prinese okus smrti.
SULLY PRUDHOMME
Vsakdo išče politične zaveznike, kjer jih more; in čim šibkejša se počuti, tem manj izbirčen je pri izbiranju.
J. ŠIRCELJ
Človekovo življenje je v rokah slepih, bebastih sil, ki ga gonijo po tujih potih.
V. ZUPAN
Samo velik človek zna častno in dostojanstveno zmagati tudi majhne stvari vsakdanjega dne.
O.F. BABLER
Ob boleznih iz zemlje in vode, iz jedi in pijače, iz krvi in čudi, so še bolezni iz srca injhišg.
'»■■■«■ tv I. PREGEIJ
Sj Niti pajčevine, pretrgane od nosli prisluškova S; kapljic slane. Ne lovi več muh zdi dragoceno in svečano. Drob-S in mušic. Kakor bitje neke n ih bitij poletja ni več. Gledam S usode sem. Šibke sence dreves za listom, tresočim se na veji S umirajo na listnatih tleh. Ni- trepetlike. Vsak čas bo padel
^ biftn mo no t/iVli mori torni i
mak sem v poznojesenskem § gozdu bukev brez listja. s;
Mlade jelke ob poti pa so vse x sveže, iglice na vejicah poče- x sane na dve strani. Pokončni s storžki jelk so kol svečniki, S smrekovi storži visijo kot lus- <S tri. Kot v starem grškem hra- In mu je vse to. Dvorana iz ste- § brov sončnih žarkov. V mehko- S bo listnatih tal potopljene sto- §
sS hče me ne vidi med temi viso- .na mahovnata tla. Skrivnosti sS kimi drevesi jelk, bukev in sS smrek.
S Peclji gobjih nog korakajo S kot palčki po preperelem lesu.
S Mahovi in lišaji na drevju se Is svetlikajo od kapljic slane. Ve-In tre pihlja, otresa kaplje z vej.
1$ Krikne neka ptica in spet je 1$ vse tiho. Čevlji se oprijemajo Sj mokre, črne, dobre gozdne S zemlje. Vrane nad drevjem vse S raztepene polnijo motne oči.
S črna žolna z rdečo perjanico S na glavi tolče s trdim kljunom S po Suharju. Ves sem potopljen Is v to zvenenje. Razpele gole ve-1$ je košaraste bukve gledam.
§ Polhi spijo zimsko spanje.
Ust nisem razklenil v tem
I
pinje me nesejo naprej. Sladak ^ privid novih oblik dreves in 5$ listnatega drevja kmalu ne bo grmov. V soncu se iskrijo kap- Is več. Vse, kar je rastlo v polet- Ijice slane. Počasi vijugami nem gozdu, se umirja in umi- med skalami in kamni po tri- §
drihštajnski poti, kjer sta ne- § koč hodila Veronika Deseniš- sS ka in Friderik Celjski.	S
Dahnem v mrzel zrak iz S; ust se kadi topla sapa. Gledam x čredo žarkov na vejah smrek. N Kot ugasla bolečina se oglaša S lipa, ko se drgne ob bukev. Is Osamljen macesen je brez IN iglic, zdi se mi, da ga zebe. Ob § poti me spremljajo skale in § kamni, pokriti z mahom. Po- SS časi se spuščam v dolino. Spet S; bom poln asfaltne džungle in S; mestnega prahu. In kaj naj še ^
rečem, ne vem več.

POTA
m s iu?
V BOLNIŠNICI OB TORBICO — Neznani nepridiprav je 20. novembra stikal po garderobni omarici v novomeški Bolnišnici in uslužbenki Mariji T. iz Dol nri Metliki zmaknil usnjeno torbico. Marija je oškodovana za 4 tisočake.
IZGINILA MOTORNA ŽAGA — 18. novembra je bil Pero Ašič v gozdu pri Komami vasi ob motorno žago znamke Husquarna, vredno, med brati, vsaj 20 tisoč tolarjev.
VLOM V BRUNARICO — V času med 12. in 23. novembrom je nekdo na Gorenjem vrhu vlomil v brunarico Ljubljančana Zlatka Pojeta, s čimer je bil le-ta oškodovan za tisočaka.
OB PODOMETNO ŽICO — Še neznani storilec je v času med I. avgustom in 20. novembrom stikal po stanovanjski hiši Karla Grdena z Dolgih
Njiv in zmaknil 30 metrov podometne . Grdei
žice ter Iskrin vrtalni stroj. Grden je tako ob 10.000 tolarjev.
KJE JE AGREGAT ? — V času
med 10. in 24. novembrom je nekdo iz odklenjenega vikenda na Gorenjem vr-
hu odnesel električni agregat moči dveh kilovatov, s tatvino pa Lju Ijema Kreseta oškodoval za okroglih 60
nčana Vi-
tisočakov.
VLOM V KLET Neznani storilec
je v noči na 21. november vlomil v klet Še
stanovanjskega bloka v Šegovi ulici v Novem mestu in Andreju Petrinčiču odnesel komplet ključev in nekaj delov za Tomosov motor. Skupne škode je za 5.000 tolarjev.
ZARADI POŽARA BREZ ELEKTRIKE
BRESTANICA — Posebne komisije še zmeraj raziskujejo vzroke požara, do katerega je prišlo 20. novembra okoli 17.15 in kije po-
vzročil ogromno, za sedaj še neocenjeno škodo. Najprej seje ogenj pojavil na električnem transformatorju Tovarne embalaže v Brestanici, zavoljo tega je prišlo do preobremenitve in kratkega stika na daljnovodu izven tovarne, ki seje vnel. To je spet sprožilo verižno reakcijo in okvare na transformatorskih postajah v Dorcu in termoelektrarni Brestanica, tod je celo zgorel 10/20-kilovoltni transformator, z njim pa kabli in ostrešje. Škoda je ogromna, med drugim je prišlo tudi do izpada električne energije v naseljih in tovarni. Obstaja sum, daje za vse krivo neurje, ki naj bi podrlo drevo, ki je padlo na daljnovod.
Dolg poravnal s »praznimi« naročilnicami
Z naročilnicami blokirane portoroške firme Boštjan se je Novomeščan Franc P. protipravno okoristil ________________za 596.122,20 takratnih dinarjev — Pomoč lahkomiselnih trgovcev
NOVO MESTO — Le dobre tri mesece je Novomeščan Franc P., lastnik zasebnega podetja. potrebo val, da je s pomolijo lažnih naročilnic, za katereje zanesljivo vedel da nimajo kritja, prišel do raznega blaga v skupni vrednosti reci in piši kar 596.122, 20 takratnih dinarjev. Tako je pokazala preiskava, ki so jo opra vili uslužbenci oddelka kriminalistične službe UNZ No vo mesto, potem, ko je do njih prišlo obvestilo, da so v raznih trgovskih podjetjih po Sloveniji vnovčene naročilnice z izjavami o oprostitvi prometnega davka ter priloženimi akceptnimi nalogi podjetja Boštjan iz Portoroža vse po vrsti so brez finančnega pokritja.
Zgodba o početju Franca P. pa ima zanimiv in nevsakdanji uvod. Franc je namreč potem, ko je ustanovil zasebno podjetje s trgovinsko dejavnostjo, s pomočjo časopisnih oglasov poiskal akviziterje in pričel prodajati vse mogoče izdelke, od majic in hlač do ur in tablet, skratka izbira, kot jo je bilo v najboljših časih videti na tržaškem ponte rossu.
Na enega takih oglasov se je med akviziterje vključil tudi Bogdan P. iz Portoroža. Š Francem P. sta se dogovorila, da bo izkupiček od prodaje v skladu z. dogovorjenim rokom sproti nakazoval na račun njegovega zasebnega podjetja v Novem mestu. Tako je lanskega decembra Bogdan dvignil pri Francu za 511.329,70 din raznega akviziterskega blaga in ga pričel prodajati. 11. januarja letos pa je Bogdan s svojo ženo ustanovil tudi svoje zasebno podjetje, »Boštjan« imenovano. Bogdan je prodal kar precej blaga, navzlic temu pa v Novo mesto ni v dogovorjenem roku nakazoval denarja od plačil, zamudo je opravičeval z bojda velikimi zagonskimi stroški pri ustanavljanju »Boštjana«. Franc P. seje sprva zadovoljil s tem, da je Bogdanu pač obračunaval zamudne obresti, počilo pa je, ko je 6. aprila letos iz Portoroža, nazlic temu daje Bogdan prodal že celotno zalogo prevzetega blaga, od njega prejel le 123.675,90 din. Odločno je terjal preostanek svojega denarja, Bogdan mu je nato zavoljo nelikvidnosti podjetja »Boštjan« ponudil v nadomestilo še del svojega blaga, katerega vrednost je bila 143.275,90 din, za preostali dolg pa je Francu ponudil naročilnice podjetja, ki naj bi jih potem ta
sam vnovčeval.
Franc P., kije bil v Portorožu kar nekajkrat in tudi — kot pravi vložena kazenska ovadba — točno vedel, daje SDK račun podjetja Boštjan blokirala, je pristal na predlagano ponudbo. Bojda naj bi mu bil ob tej priložnosti pokazan tudi virmanski nalog v znesku 500.000, ki naj bi šel v dobro žiro računa »Boštjana«, tako da je imela odločitev o prevzemu naročilnic še dodatno oporo. Tega, zakaj ni potemtakem raje vzel denarja, med preiskavo ni znal prepričljivo pojasniti.
23. maja letos naj bi bila Sonja P., soustanoviteljica zasebne firme »Boštjan«, izročila Novomeščanu Francu P. naročilnice »Boštjana« skupaj z izjavami o potrebi nabave blaga za nadaljnjo preprodajo in akceptnimi nalogi, hkrati pa mu izročila še pooblastilo, s katerim je lahko blago tudi dvigoval. Kriminalisti pravijo, daje Franc P. zanesljivo vedel, kako te naročilnice nimajo kritja, ne glede na to pa se je z njimi urno odpravil v trgovine. Še posebej je z vnovčitvami pohitel po 25. avgustu letos,sajje izvedel,daje Bogdan P. z. družino pobegnil v tujino; to so mu telefonično potrdili tudi Sonjini starši v Portorožu, češ da se je hčerka z možem preselila nekam na tuje.
Kot pravi ovadba, seje Franc P. trgovcem predstavljal za zastopnika zasebnega podjetja »Boštjan« iz Portoroža. Prvi so ga imeli čast spoznati 27. maja letos v prodajalni Mercatorja—Gradišča v Trebnjem. Z naročilnico št. 10/91, datirano na 24. maj, je naročil in prevzel barvni televizor, z drugo naročilnico nato dva pisarniška stola, s tretjo pa še en
barvni televizor znamke Gorenje; skupna vrednost blaga je bila blizu
43.000	din. Le dan kasneje, 28 maja, je bil Franc P. v blagovnici novomeškega Mercatorja Standarda in tam naročil za 30.265,00 din raznega blaga, ki so mu ga trgovci tudi izročili. Sledil je daljši premor. Z naročilnicami »Boštjana« se je Franc P. znova podal v trgovine 9. avgusta. V Mercatorjevi Železnini v Kočevju je »kupil« dva barvna televizorja, kasetofon in videorekorder, skupna vrednost teh aparatov je presegala 52 tisočakov; še večji znesek pa je ukradel trboveljskemu Slovenijalesu. Tam je kar telefonično naročil pohištveno opremo v vrednosti 59.100 din, naročilnico pa je izročil prevozniku šele ob prevzemu blaga.
Naivnosti in lahkomiselnosti, neprevidnosti in neverjetne zaupljivosti trgovcev pa s tem še zdaleč ni konec. Franc P. je s pomočjo lažnih naročilnic »Boštjana« dvignil v prodajalni Državne založbe Slovenije na Šubičevi ulici v Ljubljani blago v skupni vrednosti 62.026,30 din, 6. septembra pa je bil v novomeški Novotehni. Na naročilnico je prevzel barvni televizor, dve mikrovalovni pečici in telefonsko tajnico; lahkomiselne trgovce je pretental za 54.746,00 din. Kar štirikrat je bil Franc P. z naročilnicami »Boštjana« tudi v metliški Beti. Na podlagi osebnega poznanstva z. Bednim komercialistom mu je uspelo to firmo ogoljufati za 280.650,60 din. Seveda svojemu metliškemu znancu dejstva, da ima »Boštjan« blokiran račun, ni povedal. Na podoben način je Franc P. izkoristil tudi svoje poznanstvo s trgovko v ločenskem Potrošniškem centru Mercatorja in tako odnesel dva telefona, avtoradio, barvni televizor ter videorekorder, vse v skupni vrednosti 45.642,10 din. In nazadnje: v novogoriškem Primexu je z, »Boštjanovo« naročilnico nabavil blago v skupni vrednosti kar 221.400,00 din.
Vrednost blaga, ki ga je Novo-
meščan Franc P. v času med letošnjim majem in septembrom nabavil zase z naročilnicami zasebnega podjetja «Boštjan« iz. Portoroža, je tako kar 596.122,20 din, ta znesek pa tudi krepko presega dolg, ki gaje do Franca P. imel njegov portoroški sodelavec Bogdan P. Pregled poslovne dokumentacije, pri katerem je sodelovala tudi SDK, je namreč po trditvah kriminalistov prinesel ugotovitev, da je dolg »Boštjana« do zasebnega podjetja Franca P. le
331.944,10	din, in 'ne 477.002,60 din, kot je slednji trdil. Poleg tega je potrebno ta znesek zmanjšati še za 143.275,90 din, kolikršna je bila vrednost blaga, ki gaje Bogdan kot nadomestilo dolga pred izročitvijo naročilnic predal Fiancu P. Dejanski dolg je tako znašal vsega
188.668,20	din, z drugimi bdšfedh-mi: Franc P. naj bi bil z naročilnicami »Boštjana« prekoračil poplačilo dejanskih terjatev kar za 407.
454,00	din. Temu kazenska zakonodaja pravi tudi protipravno pri-
• Novomeščan Franc P., lastnik zasebnega podjetja, je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja goljufije, s piimočjo katere naj bi se bil protipravno okoristil za 596.122,20 din, Sonja P. iz Portoroža je utemeljeno osumljena pomoči pri goljufiji, njen mož Bogdan P. pa kaznivega dejanja napeljevanja h goljufiji.
dobljena premoženjska korist.
Že pred meseci umrli »Boštjan« je tako poplačal in preplačal svoj dolg do novomeškega zasebnega podjetja; levji delež zaslug za to imajo tudi trgovci, katerim je Francu uspelo brez kakršnihkoli preverjanj prodati enajst od skupno dvanajstih prejetih naročilnic. Tako kupljeno blago je spravljal v promet s pomočjo prijateljev^ nekaj ga je porabil za kompenzacijo svojih dolgov, del pa kar pri poslovanju svojega podjetja, dokler ga pač niso
zmotili kriminalisti. ,,	,,
B. BUDJA
Voznik
TATINSKI PRSTI
OTOČEC — 20. novembra je nekdo stegnil svoje tatinske kremplje pod prodajni pult trgovine Jožeta Perka v Šempetru. Otipal in zmaknil je usnjeno torbico z dokumenti in denarjem, Perko je bil tako v hipu ob 25.000 tolarjev.
Ko avto poganja kurilno olje
ODREZALO MU JE PRSTA
ČRNOMELJ — 18. novembra je prišlo v črnomaljskem Kovinarju do delovne nezgode, v kateri se je hudo poškodoval 36-letni Niko Vrlinič iz Paunovičev. Vrlinič je delal na krivilnem stroju, med krivljenjem kovinske plošče pa mu je zavoljo neprevidnosti odrezalo sredinec in kazalec.
KRŠKO, NOVO MESTO — Da kurilno olje poganja kar precej avtomobilov po naših cestah, za nameček pa še goro kmetijske in gradebene mehanizacije, je dolgoletna javna skrivnost. Poraba kurilnega olja pa seje zlasti po sprejetju zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev krepko povečala — prihranek v žepu je narekoval tudi te vrste tveganje — zato so prometni miličniki ter tržni in davčni inšpektorji minuli dni izvedli akcijo, ki ni ostala brez rezultatov in odmeva.
Članom enake ugodnosti
Z državo Slovenijo je tudi AMZS postala samostojna organizacija — Kako vnovčiti ugodnosti v drugih republikah?
Za avto-moto zvezo se novo leto ne pričenja s 1. januarjem, pač pa mesec dni poprej. Ni pa to edini razlog za vrstice o tem, kako v prihodnje vnovčiti članske ugodnosti. Sistem Avto-moto zveze Jugoslavije se namreč počasi, a nezadržno trga, z drugimi besedami povedano nekatere organizacije ne izpolnjujejo več dogovorjenih obveznosti.
Biti član AMD je pomenilo imeti kar precej prednosti pred ostalimi. Za dosedanjih 680 in po novem 900 tolarjev letne članarine je član AMD upravičen do brezplačnega prevoza pokvarjenega vozila v krogu 40 kilometrov od najbližjega servisa, hkrati ima tudi pravico do brezplačnega prevoza v prometni nesreči poškodovanega vozila na območju Slovenije in držav bivše Jugoslavije, kot tudi iz. krajev Italije, Avstrije in Madžarske, ki od slovenske meje niso oddaljeni več kot 100 kilometrov. Nekateri člani so se pohvalili, da jim je letos to prineslo tudi nad 25.000 tolarjev prihranka. Ob tem pa naj ne bo odveč še en nasvet: AMZ Slovenije svetuje vsem, ki potujejo v druge države Jugoslavije in želijo tam izkoristiti ugodnost brezplačnega prevoza v nesreči poškodovanega vozila, naj za to storitev najprej pokličejo
AMZS, kjer jim bodo svetovali, kaj narediti: ali bo po avtomobil prišlo vlečno vozilo slovenske zveze ali pa bodo vozniki dobili nasvet, na koga naj se obrnejo. Podobno je z uslugami službe »Pomoč- informacije«. Če v kateri od republik ne bi hoteli vzeti kupona iz članske izkaznice, ki nadomešča plačilo odprave okvare, potem storitev plačajte, račun pa naknadno predložite AMZ Slovenije, ki bo voznikom stroške povrnila.
Ob naštevanju ugodnosti, ki jih daje članstvo v AMD, ne gre pozabiti še 10-odstotnega popusta pri kasko zavarovanjih v zavarovalnicah Triglav, Tilia, Adriatic, Croatia in Maribor, nadalje finančne pomoči v primeru smrti ali invalidnosti, brezplačne odprave manjših okvar, brezplačnih pravnih nasvetov pri pogodbenih odvetnikih, da ne naštevamo vsega. Začasno so člani AMSZ le ob touring knjižice za pomoč v tujini, katerih garant je bila doslej AMZJ, z osamosvojitvijo Slovenije pa to ni več. Zato pa je slovenska zveza že zaprosila za članstvo v svetovno avtomobilistično in turistično organizacijo; ko bo njen polnopravni član. bo stekla tudi izdaja touring knjižic.
Na Dolenjskem — akcija je potekala v Trebnjem, Novem mestu in Krškem Štajerskem in Gorenjskem je bilo ustavljenih in pregledanih 22 osebnih vozil, 56 tovornjakov (tako zasebnih kot družbenih), poleg njih pa štirje traktorji ter po en delovni stroj in avtobus. Iz vseh rezervoarjev so bili tudi odvzeti vzorci goriva ter analizirani na kraju samem. Rezultati so pokazali, da je namesto nafte kurilno olje poganjalo tri tovornjake, en osebni avto in en traktor. Verjamemo, da kršitelji tovrstnega prestopka zlepa ne bodo več ponovili; nekaj zategadelj, ker jih čakajo visoke kazni, nekaj pa zavoljo preprostega dejstva, da so ostali brez vozil. Zakon namreč kot kazen predpisuje tudi zaseg vozila. Tovornjaki so bili oddani v
hrambo v Ljubljano, osebni avto in traktor pa predana pristojnim sodnikom za prekrške, ki bodo speljali nadaljnji postopek.
Takšno je bilo skopo poročilo, ki ga sta ga skupno izdala ministrstvo za informiranje in glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladošek. Tem po-
NAMESTO V TRGOVINO NA PARKIRIŠČE
NOVO MESTO — 22. novembra popoldne seje 29-letni M. K. s Pristave pripeljal s svojim osebnim avtom znamke Škoda Favorit na parkirišče Tovarne zdravil Krka v Novem mestu in tam svoje vozilo ustavil ob avtomobilu enake znamke. Zakaj, je bilo kmalu jasno. S tujega vozila je odmontiral prednje levo kolo in ga montiral na svoj avto, le da dela ni opravil povsem neopazno. Kakšno bo o opravilu moral povedati tudi sodnikom.
AVSTRIJEC OB 672.000 TOLARJEV
PODTURN — V noči na 18. november je neznanec vlomil v osebni avto, ki gaje imel avstrijski državljan Rudolf'Troppmair parkiranega pred gostilno Štravs v Podturnu. Rudolf je bil ob lovsko puško, fotokamero, čekovne karte, potni list in razna oblačila, skupna vrednost ukradenega blaga je kar 672.000 tolarjev.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Temu pravimo vlomilske koline. Nekdo je namreč v noči na 20. november vlomil v shrambo Šalijevih v Češči vasi in se spravil nad zamrzovalno skrinjo. Odnese! je 3 kilograme krvavic, 4 pod ničlo ohlajene kokoši in 6 kg svinjskega mesa.
•	Podoben mesni primanjkljaj so imeli isto noč Zbašnikovi iz Grobelj. V noč je odkokodajsalo osem put-kic, z njimi pa so iz sosednjega za-jčnika odskakljali še trije dolgouh-ci. Svojega novega naslova doslej še niso prijavili.
•	So pa tudi laki, ki jim meso ni vse. Pred dnevi je bilo na Stražnjem Vrhu vlomljeno v zidanico Zagrebčanke Marije Djordjevič. V čast Martina je iz soda sleklo 30 litrov vina.
•	Pri Jarčevih v Dolenjem Globo-dolu bodo poslej na vsakih vratih imeli po dve ključavnici. Doslej pa si s ključi niso bili ravno na ti, na minulega petka noč je nekdo brez vi-triha odprl vrata kokošnjaka in garaže. Iz prvega je odnesel osem živalic, medtem ko je v garaži našel zamrzovalno skrinjo, v njej pa okusno oblikovane pakete govedine. Z osmimi kokošmi in petnajstimi kilogrami govedine se da dostojno preživeti tja do novega leta.
tovornjaka podlegel ranam
Neprevidnost ter mokra cesta krivca za hudo nezgodo
SELA PRI KARTF.LJEVEM — Po daljšem premoru je magistralna cesta med Ljubljano in Žagrebom znova terjala smrtno žrtev. Neprevidnost in spolzko ter mokro cestišče sta zakrivili smrt 28-letnega Branka Ruperta, zasebnega avtoprevoznika z, Iga.
Rupert je 21. novembra ob 13.30 peljal tovornjak s priklopnikom po magistralni cesti proti Novemu mestu, v Selih pri Karteljevem pa dohitel stoenko. S tovornjakom je naglo zavil v levo, hoteč osebni avtomobil prehiteti, pri tem pa je na mokrem in spolzkem cestišču pričelo priklopnik zanašali. Po 37 metrih gaje zaneslo na nasip, po katerem je drsel še nekaj časa, nakar je obrnilo tudi tovornjak, ki seje prevrnil po nasipu. 28-letni Rupert je bil v nezgodi hudo poškodovan, prepeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer pa je še istega dne ob 16.30 ranam podlegel.
Materialno škodo na zviti pločevini so ocenili na 150.000 tolarjev.

UNIČEN NASAD INDIJSKE KONOPLJE
BOŠTANJ Uslužbenci oddelka kriminalistične službe UNZ Krško so 21. novembra temeljnemu javnemu tožilcu predali kazensko ovadbo zoper 18-letnega Milana R. iz. Boštanja. Fant je osumljen, da je za preprodajo gojil nasad indijske konoplje, odkrit pred tedni ob Savi, koder so bojda za rast tovrstnega mamila idealni klimatski pogoji. Nasad, ki je štel 150 biljk, so seveda uničili.
OB LOVSKO PUŠKO IN ZAJCA
LESKOVEC — Lovsko začinjena je zgodba, ki jo je krškim miličnikom minulo nedeljo povedal Jožef Račič iz Krškega. Kdo ve, kako je tega dne zašel v romsko naselje Rimš pri Leskovcu, kjer pa so mu neprijazni stanovalci zmaknili lovsko puško, uplenjenega zajca in v hlačnem žepu spravljeno ročno uro. Le dan kasneje, v ponedeljek, 25. novembra, so možje postave puško našli pri Bredi B. in jo seveda zasegli, zoper Bredo pa spisali kazensko ovadbo.
Akcija prometnih miličnikov in tržnih inšpektorjev — Koliko vozil poganja kuril-_______no olje ? — Med ukrepi predviden tudi zaseg vozila — Opozorilo
DELOVNA NEZGODA V VIDMU
datkom na rob pa izdajmo še eno skrivnost: edini v akciji zaseženi osebni avtomobil nosi novomeško registracijo; kakšne posledice čakajo voznika, kije v rezervoar namesto nafte natočil kurilno olje, pa bo znano že v kratkem. Novomeška sodnica za prekrške naj bi te dni pričela postopkek, katerega razplet bo brez dvoma zanimal veliko lastnikov in voznikov avtomobilov s pogonom na diesel gorivo. Že zategadelj bo to dogajanje našlo ustrezen prostor tudi v našem tedniku.
Voznikom pa ob tem še dvoje opozoril. Ker še vedno povečana poraba kurilnega olja na črpalkah kaže, kako mnogo voznikov pa tudi lastnikov gradbenih in kmetijskih strojev še naprej namesto nafte uporablja cenejše pogonsko gorivo, se bodo tovrstne akcije nadaljevale tudi v prihodnjih dneh. In drugič: pred hladnimi dnevi, ko mnogi vozniki iščejo najcenejšo obrambo pred strjevanjem običajnega plinskega olja D 2, strokovnjaki svetujejo pazljivost. Mnogi namreč za mešanje uporabljajo kar motorni petrolej; mešanica slednjega s plinskim oljem pa da ob kontroli rezultat, kot daje v rezervoarju kurilno olje. Kakšno nevšečnost pomeni to za voznika, verjetno ni potrebno vnovič ponavljati.
B. B.
OB GRADBENI MATERIAL
SPOSOJENEGA AVTA ŠE NI VRNIL
S FIČKOM PELJAL PREHITRO —; Y soboto, 23. novembra, je prišlo v križišču Trdinove ulice in Partizanske ceste v Novem mestu do hude prometne nezgode, v kateri se je poškodovala 72-letna Marija Drenik iz Novega mesta. Slednja je tega večera okoli 18.50 v križišču na prehodu za pešce prečkala
cestišče, takrat pa je po Partizanski cesti efjal 23-le
s fičkom pripeljal 23-letni Bojan Gim-pelj iz. Novega mesta.
Gimpeljje preveč
pritiskal na pedal za plin, tako da vozila ni več utegnil pravi čas ustaviti; na pre-
hodu za pešce je trčil v Drenikovo in jo zbil po cestišču, hudo ran jeno pešakinjo
KRŠKO	19. novembra ob 7.30je	!
prišlo v krškem Vidmu do hude delovne nezgode, v kateri se je poškodoval 53-lctni delavec Anton Kocjan. Slednji je delal kot žerjavist, med opravilom pa iz doslej še nepojasnjenega vzroka omahnil z. žerjava dva metra globoko na tla. Hudo ranjenega so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, vzrok nezgode pa še raziskujejo.
VOLOVN1K - Med 18. in 20. novembrom je nekdo vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo Rafaela Mlakaija v Volovniku in odnesel za kar 60.000 tolarjev raznega gradbenega materiala. Nepridiprav ni bil bil izbirčen, odnesel je tako ploščice kot kable, števce, vodne ure in še kaj.
NOVO MESTO — 24-letni Z. N. iz Novega mesta sije že 10. septembra letos v poslovalnici DO Emona Glob-tour-Rent a car budget v Novem mestu sposodil osebni avtomobil znamke Vi-tara Suzuki, letnik 1991. Vse lepo in prav, če bi mladenič vozilo tudi vrnil, do danes tega namreč še ni storil, čeprav je avtomobil najel za vsega en dan. Vo-zilce je vredno 800 tisočakov.
pa so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.

odbojka
SUPERLIGA, moški, 5.KOLO: TOVII. OLIMPIJA—PIONIR 3:0
(2, 3, 10)
Pionir: Jovič, Babnik, T ravižan, Mestnik, Družinec, Brulec, Gotenc, Goleš, Černač, Bakonja, Žunič, Smrke. OSTALI IZIDI: Novi Graniti Kamnik—Granit Preskrba 3:2, Salonit— Fužinar 3:0, Vilcda prosta. LESTVICA: L Vileda Maribor 8, 2. Tovil Olimpija 6,3. Fužinar 4,4. Novi Graniti Kamnik 4, 5. Pionir 4, 6. Granit Preskrba 2, 7. Salonit 2.
Pari prihodnjega kola: Pionir—Salonit, Granit Preskrba—Vileda, Novi Graniti Kamnik—Tovil Olimpija, Fužinar prost.
SUPERLIGA, ženske, 4.KOLO: LIK TILIA—NOVA GORICA 3:0 (15, 11, 13)
LIK Tilia: Klun, Akrap. Ogrinc, Vidmar, Turk, Briški, Hočevar, Drobnič, Starc.
LESTVICA: 1. Paloma Branik 8, 2. Bled 8,3. Koper Cimos 6,4. YU STIP Celje 4, 5. Lik Tilia 2,6.Partizan Tabor 2, 7. Nova Gorica 0.
Kočevke igrajo v naslednjem kolu v gosteh s Partizanom Tabor.
I. SOL, ženske, 7.KOLO: PION IR MEŽICA 2:3 (-12, 3, 9, -2,-9)
rokomet
SUPERLIGA, moški, 9. KOLO: JADRAN -INLES RIKO 22:18 (9:9) Inles Riko: Sinanovič, Mohar 2, Šilc
1,	Marolt 1, Tanko 1, S. Mihelič, P. Lesar 10, A. Mihelič, F. Lesar, Manček J Gpjyp
LESTVICA:' 1. Pivovarna Laško 18... 9. Ajdovščina 7,10. Presad 6,1L Inles Riko 4, 12. Preddvor 3.
V naslednjem kolu igrajo Ribničani v gosteh z Novo Opremo (prej Slovenj Gradec).
SRL, moški, 9.KOLO: KRŠKO
EMENS DOL 28:19(11:7)
Krško: Božič, Kekič 3, Keše 4, Iskra 11, Bogovič 4, M. Urbanč 1, Martinčič 1, Verstovšek, D. Urbanč 3, Kukavica 1, Šepek, Brodnik. ČRNOMELJ -GPG GROSUPLJE 21:21 (12:13)
Črnomelj: Plut, Bohte 3, M. Papež 3, Kmetič, Čengija 2, Pezdirc 1, J. Papež 7, Lozar 5, Kuzma, Novak, Jugovič. DOBOVA—KAMNIK 22:16 (13:6) Dobova: Kuhar, Levec 2, Voglar 5, Starc, Bratanič I, S. Deržič 2, Večerič, L Deržič 3, Žibert, Glaser 9, Kranjc, Žitkovič.
LESTVICA: L Pivovarna Laško 15,
2.	GPG Grosuplje 13,3. Krško 13.4.
Dobova 13, 5. Sešir 10... 7. Črnomelj 9 itd.
Pari prihodnjega kola: GPG Grosuplje Krško, Krog—Črnomelj, Izola—Dobova itd.
košarka
I.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA, rdeča skupina, 9.KOLO: PODBOČJE—ROGAŠKA DONAT Mg 68:82 (33:32)
Podbočje: Vego 2, Plevnik 7, Rozman 19, Krajcar9, Krivokapič 12, Jurečič 3, Krošelj 11, Vaupotič 5. LESTVICA: L Mavrica Ilirija 17, 2. Tinex Medvode 17, 3. Rogaška Do-nat Mg 16,4. Elektra 15,5. Podbočje 13, 6. Comet 11 itd.
Pari prihodnjega kola: Comet—Podbočje, Rogaška Donat Mg—Celje, Mavrica Ilirija—Elektra itd.
II.	SKL, ženske, 3.KOLO: NOVO MESTO—JESENICE 67:66 (32:27) Novo mesto: Zupančič 12, Žagar 16, Čavlovič 17, D. Verstovšek 16, J. Vprslnv5pk
LESTVICA: L Novo mesto 6 itd.
namizni tenis
SUPERLIGA, moški, 6.KOLO: ILIRIJA—NOVOTEHNA 4:5 Ribaljčenko—Oeri 1:2, Gostiša Miklič 2:0, Šarlah Jamšek 0:2, Gostiša—Oeri v0:2, Ribaljčenko— Jamšek 0:2, Šarlah—Miklič 2:0, Gostiša—Jamšek 0:2, Šarlah—Oeri 2:0, Ribaljčenko—Retelj 2:0. LESTVICA: L Sobota 12,2. Kovina 12,3. Strojna Maribor 8,4. Ingrad 6, 5. Novotehna 4, 6. Gornja Radgona 2, 7. Ilirija 2, 8. Merkur 2.
V zadnjem 7. kolu jesenskega dela prvenstva, ki bo na sporedu 7. decembra. igrajo: Novotehna—Gornja Radgona, Merkur—Ilirija, Kovina—Sobota, Ingrad—Strojna.
kegljanje
L republiška liga, moški: DOMŽALE—KOČEVJE 5014:4952 II. republiška liga, moški, vzhod: KRŠKO—KOROTAN 4857:4934 II. republiška liga, ženske, zahod: KOČEVJE- KOPER 2388:2241 II. republiška liga, ženske, vzhod: KRŠKO—NOVO MESTO 2375: 2306
V tej ligi vodi Krško s 4 točkami pred MTT in Novim mestom po 2 itd.
Prvi polčas obetal presenečenje
Dolenjski derbi ženske rokometne superlige po zanimivi igri pripadel Kočevkam ________— Inles Riko tone vse nižje — V SRL dva derbija
Malo je manjkalo, pa bi zadnje jesensko kolo v ženski rokometni superligi postreglo z največjim presenečenjem doslej: prvi polčas dolenjskega derbija med ekipama IM V Novo mesto in kočevske Opreme so gostiteljice, ki doslej še niso okusile slasti zmage, odločile v svojo korist s prednostjo kar štirih zadetkov. No, nadaljevanje je potem stvari postavilo na svoje mesto, Novomeščan-kam pa ostaja v tolažbo spoznanje, da so z zadnjimi igrami dokazale, kako se vendarle lahko z večino ekip te lige dokaj enakovredno kosajo.
Sobotna tekma je imela dva povsem različna polčasa. V prvem so Kočevke vodile z 9:7 in malokdo med kakimi 200 gledalci v dvorani si je upal pomisliti na kak preobrat. Toda z neverjetno serijo pc-
odščipnili točko Grosuplju, potujejo k ekipi Kroga; tudi izid te tekme je skoroda nemogoče kolikor toliko zanesljivo napo vedati.	g g
tih zaporednih zadetkov so Novomeščan-kc dvignile na noge gledalce in si z nekaj protinapadi priigrale prednost, kije v kočevske vrste vnesla zmedo in negotovost. Gostiteljice so po zaslugi Turkove, Drčarjeve, Tomasove in Hvale razliko ne le obdržale, pač pa Celo povečale, in na pomolu je bilo veliko presenečenje. Toda odmor so igralke Opreme, katerih cilj je osvojiti 4. mesto in se uvrstiti v play off najboljših štirih, ki bodo odločali o naslovu prvaka, temeljito izkoristile. Čeprav se je trener
Bo Novotehna prezimila celo na petem mestu?
Podvig Novomeščanov v Ljubljani — Zadnje kolo _______7. decembra_________
Tihe želje in upanja so se uresničili. Namiznoteniški igralci Novotehne so v Ljubljani presenetili Ilirijo in zmagali s 5:4. Ti točki pa jim ob pričakovanem razpletu v zadnjem kolu prvega dela.prvenstva — to bo na sporedu šele 7. decembra — bolj ali manj že zagotavljata obstanek v ligi.
Darko Jamšek je bil junak sobotne tekme v Ljubljani; brez izgubljenega niza je premagal vse tri nasprotnike. Preostali dve točki je prispeval Janko Oeri, medtem ko sta pionirja Miklič in Retelj po pričakovanju ostala praznih rok. S tema točkama so igralci Novotehne, ki so po treh kolih še trdno zasedali zadnje, osmo mesto na lestvici, ogromno pridobili; pred zadnjimi obračuni jesenskega dela prvenstva so kar na petem mestu. Veliko je možnosti, da na tem položaju tudi prezimijo. 7, decembra bodo namreč v športni dvorani pod Marofom igrali z vrsto Gornje Radgone, kije to soboto vknjižila prvo zmago in s 5:4 ugnala celjski Ingrad. Ob formi, v kakršni igra sedaj Darko Jamšek, in pričakovanem deležu Janka Oerija bodo Radgončani Rihtarič, Kuzma in Žitek le stežka iztržili kaj več od poraza.
Zamajan ugled novomeške odbojke
Lanski prvoligaš je v Ljubljani osvojil komaj 15 točk — Bila je igra mačke z mišjo ____— Prva zmaga Kocevk — Nedopustni spodrsljaji igralk Pionirja
Očitno je bila dobra igra odbojkarjev novomeškega Pionirja, ki sojo pokazali v tekmi proti vrsti Granita Preskrbe, le preblisk v sicer sivi seriji letošnjega Prvenstva. Da v novomeških vrstah še marsikaj škriplje, je pokazal tudi derbi S.kola v Ljubljani, kjer je lanski dnigoligaš gladko s 3:0 ugnal prvoligaša, pri lem pa mu pustil pičlih 15 točk.
Kakih 300 gledalcev je v Tivoliju videlo igro mačke z mišjo; od napovedanega derbija so pač pričakovali veliko več. Pio-Airjevci enostavno niso vedeli, kako in kaj, Prvi niz so izgubili po vsega petnajstih minutah, osvojili pa za ekipo takšnega ugleda nedopustni dve točki. Tudi nadaljevanje podobe na igrišču ni spremenilo^drugi niz so Ljubljančani dobili s 15:3. Selc v •retjem so Novomeščani nudili dostojnejši
VETERANSKI TURNIR ILOVARJU
NOVO MESTO — V squash centru na Mestnih njivah je bil minuli petek vete-Janski turnir; zmaga je pripadla Dušanu •lovarju, drugi je bil Jože Turk, sledijo pa Gutman, Kovačič, B. Ilovar, Legan, Na-rat, Gorjup itd.
odpor; vodili z 10:9, a odpovedali, ko je ljubljanski trener znova poslal na igrišče prvo postavo. Slab sprejem servisa, slaba igra na mreži, to so glavni vzroki katastrofe Pionirja. Upajmo, da se bo ekipa do sobote pobrala, tekma s Salonitom bo zadnja v tem delu prvenstva; le zmaga bi bila skromen obliž na štiri nedopustno slabe jesenske predstave.
Končno so prvo zmago svojih deklet dočakali tudi ljubitelji odbojke v Kočevju. Po treh zaporednih porazih v ženski super: ligi je ekipa Lika Tilie s 3:0 ugnala Novogoričanke in jim prepustila zadnje mesto na lestvici. Borba v dvorani doma telesne kulture pa je bila veliko hujša, kot kaže rezultat, kaj lahko bi se zgodilo, da bi bil izid tudi obrnjen. Vsak nižje prinesel negotovo in izenačeno borbo, še posebej prvi in tretji, ki sta se končala z najmanjšo možno razliko. Kakor koli že, Kočevke so zlezle z
<ZGUBUA.rO ŽE DOBIJENF. TEK ME - E rcpublBke odbojkarske lige, ki so ga odbojkar: dresih) nenadejano izgubile. In to potem, ko so Pokazale pravo razmerje v kvaliteti ekip, nato p do nepričakovanih točk. (Foto: B. B.)
;etek je s sobotnega srečanja prve novomeškega Pionirja (v temnih z teža n dobile d m seta zapored in bstale in Mežičankam odprle pot
dna lestvice, priložnost, da jesensko bero popravijo, imajo tudi v soboto, ko potujejo k ekipi Partizana Tabor.
Prav neverjetne spodrsljaje pa so si v zadnjih dveh kolih prvenstva I. republiške ženske odbojkarske lige privoščile igralke Pionirja. Kazalo je že, da bo tesna, a zaslužena zmaga nad Palomo Branikom, pomenila pot Pionirja po lestvici navzgor, namesto nje pa sta prišla dva nova poraza: najprej na Ravnah, kjer so Novomeščan-ke zapravile prednost 2:0 v nizih, še hujši spodrsljaj pa so si privoščile to soboto. Namesto gladke zmage nad poprečno vrsto Mežice — za nameček je v Novo mesto pripotovalo vsega sedem igralk, a še od teh sta bili dve poškodovani — so znova ostale praznih rok. Resda so izgubile prvi niz, zato pa so bile v ostalih dveh prepričljivo boljše in le vprašanje časa je bilo, kdaj bo tekme konec. Toda pionirjevkeso nenadoma obstale, brez igre v polju tudi napada ni bilo; Mežičanke so nizale točko za točko in četrti niz dobile kar s 15:2, dokončno zmago pa si proti brezvoljni domači vrsti, kije ni mogel zbuditi z menjavami in nasveti niti trener prof. Janez Mohorčič, zagotovile v petem setu.
B. B.
USPEŠEN NASTOP
CELOVEC — Na šahovskem tekmovanju Alpe Jadran, kije bilo pred dnevi v Celovcu, so uspešno nastopili tudi mladi šahisti Šahovske šole, ekipo pa so sestavljali igralci iz Starega trga in Ravne Gore. Sodelovalo je kar 19 ekip iz sedmih evropskih držav, vrsta Šahovske šole pa je osvojila imenitno tretje mesto.
ZMAGA ŠK MILANA MAJCNA
SEVNICA — V 5. kolu vzhodne skupine 11. slovenske šahovske lige so igralci SK Milana Majcna doma ugnali Zagorje s 3,5:2,5. Rezultati: Kranjec Kolar 1:0, Mesojedec—Regancin 0:1, Šibilja— Gra-čan 1:0, Smerdel Koščič remi, Kunšck— Pikel 0:1, Grilc Vidmar 1:0. Med petnajstimi ekipami vodi na lestvici Lendava s 7 točkami, Sevničant sojih zbrali 5 in so 10., Krško pa s štirimi točkami 12.
Novomeščank Slavoljub Popadič najbolj bal sodnikov, ki so svoje zobe pokazali Novomeščankam v predzadnjem kolu v Škofijah, saj so morala dekleta že dobljeno tekmo izgubiti (le v ilustracijo: ekipa IMV je imela 22 kazenskih minut, Burja pa le 2), je tokrat vendarle odločila kvaliteta. Drugi polčas je prinesel drugačno igro Opreme, izkušeni Guštinova in Jeri-čeva sta stvari vzeli v svoje roke in izid je bil v pičlih petih minutah izenačen. Nadaljevanje je bilo zgolj formalnost, zmeda se je preselila v novomeško ekipo, gostje pa so to s pridom izkoriščale in brez večjih naprezanj zebeležile šesto zmago, ki se jim po jesenskem delu prvenstva prinesla že-Ijeno četrto mesto. Porazen jesenski izkupiček pa bodo Novomeščanke skušale popraviti spomladi; z igro, kot sojo pokazale v soboto v prvem polčasu, jim tudi kakšna točka ne more uiti.
Vse nižje na lestvici pa tonejo igralci ribniškega Inlesa v moški superligi. V soboto so znova ostali praznih rok; v Hrpeljah jih je dokaj zanesljivo ugnal Jadran in vse manj možnosti je, da se bodo »lesarji« v preostalih dveh kolih jesenskega deja prvenstva rešili predzadnjega mesta. Še več: srečni bodo lahko, ako po zadnjem kolu ne bodo zdrsnili na zadnji klin. Nekaj nerazumljivih spodrsljajev ekipe, v prvi vrsti pa poraz doma proti Dravi, je opravilo svoje, Ribničani so daleč od igre in forme, ki naj bi po napovedih pred pričetkom prvenstva popeljali moštvo v sredino lestvice. In še nekaj: ljubitelji rokometa v Ribnici se sprašujejo, koliko je bila umestna in potrebna poteza vodstva kluba, ki je pred tako pomembnim srečanjem, kot je bilo zadnje z Jadranom, kaznovalo dva najboljša igralca, Djokiča in Juriča.
Nadvse zanimiv razplet jesenskih obračunov pa se obeta v 1. republiški ligi. Do konca so še štiri kola, v boju za naslov pa štiri ekipe, med njimi tudi Dobova in Krško. V soboto so Dobovčani doma brez težav opravili s solidnim Kamnikom, Krčani pa z Emens Dolom. Zato pa čaka ekipo Krškega veliko težje delo tokrat, saj se bodo v derbiju kola pomerili v Grosupljem z ekipo, ki prav tako meri na vrh. Drugo najzanimivejše srečanje bo v Izoli, kjer bodo gostovali rokometaši Dobove, izida teh dveh tekem pa bosta v dobršni meri oblikovala podoba na vrhu lestvice. Črnomaljci, ki so minulo soboto doma
PIONIRJI INLESA PRESENETILI
ŠKOFJA LOKA — Mladi rokometaši Inlesa Rika so prijetno presenečenje tradicionalnega pionirskega turnirja, ki je bil pred dnevi v Škofji Loki. Med šestimi slovenskimi ekipami so namreč zmagali, v finalu pa ugnali Kolinsko Slovana s 15:13. Najboljši strelec in igralec turnirja je bil Ribničan Aleš Škaper.
M. G-č.
JESEN ZAKUUČILE NA ČETRTEM MESTU — Rokometašice kočevske Opreme (na posnetku s trenerjema in vodjo ekipe) so v jesenskem delu prvenstva izpolnile zastavljeni plan. Osvojile so četrto mesto, kar je njihov cilj tudi ob koncu ligaških obračunov, ta pa zagotavlja tudi vstop v plav off najboljših ekip za naslov prvaka. Zadnjejesensko srečanje so Kočevke odigrale v No vem mestu, kjer so šele v drugem delu strle odpor borbenih iemvejčank. (Foto: B. B.)
Sedaj pa serija porazov?
Košarkarji Podbočja izgubili tretje srečanje zapored — V soboto s Cometom — Derbi II. ženske SKL Novomeščankam
Po seriji zmag serija porazov ? Igralci Podbočja so v soboto izgubili tretje srečanje zapored: v 9.kolu rdeče skupine 1. slovenske košarkarske lige jih je v Podbočju ugnala Rogaška Donat Mg z 82:68. Poraz resda ni tragičen, zaloga točk iz prvega dela prvenstva je takšna, da se za naj hujše ni bati. Pa vendar.
Ne skrbijo porazi, pač pa slaba in brezvoljna igra. Košarkarji Podbočja so bili v sobotni tekmi enakovreden nasprotnik Rogaške le v prvem polčasu, ki so ga celo dobili, zato pa so v nadaljevanju povsem popustili. Igrali so, kot da ne želijo zmage, za razliko od gostov, ki jim je uspeh veliko pomenil. Nekaj bo v igri in vedenju'košarkarjev Podbočja le potrebno spremeniti, ne nazadnje tudi zavoljo ugleda, ki si ga je ta ekipa priigrala s sijajnimi nastopi v
NOVEMBRSKI TURNIR LAZIČU
SEVNICA — Zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Milan Majcen za november je Predrag Lazič, ki je zbral 8 točk. sledijo pa: Kolman 7,5, Derstvenšek 7, Kuzmič 5,5, Šopcr 5 itd. V skupnem seštevku letošnjih enajstih turnirjev je s 77 točkami na čelu lestvice Kranjec, Lazič je zbral 75 točk, Derstvenšek 61, Mesojedec 51, Kolman 50 itd. V končni seštevek bo štelo osem turnirjev, zadnji bo na vrsti 15. decembra ob 9.uri.
J. BLAS
prvem delu prvenstva. Nova priložnost za kaj takega bo že to soboto, ko potujejo v Slovenske Konjice, kjer ekipi Cometa še kako gori pod nogami, poleg tega pa si zagotovo želijo vračila za izgubljeni točki v Podbočju.
Imenitno kaže košarkaricam Novega mesta v zahodni skupini II. republiške lige. Po treh kolih so še edina neporažena vrsta. V sobotnem derbiju so v Bršljinu po ogorčeni borbi s točko prednostjo ugnale Jeseničanke. Najzaslužnejša za uspeh Novomeščank je Čavlovičeva, kije prispevala 17 točlc. kar štirikrat pa je zadela trojko.
SEMINAR ZA KOLESARSKE TRENERJE
OTOČEC — Strokovni svet KZS. KD Krka in Hotel Grad Otočec so konec minulega tedna pripravili nadvse uspešen seminar za vaditelje kolesarstva. V soboto in nedeljo so tridesetim slušateljem iz vseh slovenskih kolesarskih klubov predavali priznani strokovnjaki s tega področja: dr. Tomo Koprivnjak, dr. Radoje Milič, prof. Kamen Stančev in inž. Jože Majes. Ob tej priložnosti so imenovali tudi iniciativni odbor za ustanovitev samostojne organizacije kolesarskih trenerjev Slovenije, ki ga vodi Stane Kuret, hkrati pa zahtevali tudi sklic izrednega zasedanja skupščine Kolesarske zveze Slovenije, na kateri naj bi čintprej postavili temelje samostojne organiziranosti in dela.
Po desetletju na starem mestu
Prof. Alojz Hlača je znova postal trener članske ekipe Elana Studio D — »S _______tremi okrepitvami nam prvo mesto ne bi smelo uiti«
NOVO MESTO — Tisti, ki z novomeškim nogometom živijo že vsaj desetletje, sc bodo Alojza Hlače gotovo spomnili. Deset let nazaj je bil namreč prvi trener članske enajsterice novomeškega Elana, ekipa je v tisti sezoni pod njegovo taktirko zabeležila enkraten rezultat: od štirinajstih zaporednih tekem je izgubila vsega eno. Tega dejstva so se verjetno spomnili tisti, ki jim je letos naložena nadvse odgovorna in za dolenjski nogomet nemara usodna naloga — ekipo vnovič popeljati v prvo državno ligo in tako obeležiti sedem desetletij brcanja v mestu ob Krki. Hlačo so ponovno povabili k sodelovanju; slab mesec dni je, kar je znova prevzem vodenje ekipe, tokrat Studio D Elan imenovane.
»Takrat sem klub zapustil, ker je bil brez prihodnosti, brez denarja in uprave, danes se vanj vračam, ker vidim, da so se naposled v klubu našli ljudje, ki hočejo uspeti, predvsem pa zato, ker sem prepričan, da je novomeškemu nogometu mesto v prvi državni ligi. In ta cilj je izziv tudi zame; če ne bi bil prepričan, daje dosegljiv, ga ne bi sprejel in bi to tudi odkrito priznal.«
Hlača pravi, da je jesenski izkupiček Elana Studia D, kije prvenstvo v zahodni skupini II. republiške lige končal na vrhu z enakim izkupičkom kot jesenski prvak Triglav SPZ, celo boljši, kot je bilo po nesrečnem izpadu' iz Mige in malodušju, ki je zavladalo v klubu, moč pričakovati. Zasluge za to gredo po njegovem izkušenosti ekipe,
ki je znala rutino dobro vnovčiti.
»Ta ekipa je ob nekaj okrepitvah brez dvoma sposobna doseči zastavljeni cilj. Roko bi dal za kaj takega v ogenj, če se nam bo do pomladi pridružil dober in zanesljiv vratar, če bomo našli še kakega obrambnega in kakega gol igralca. Okrepitve iščemo prav te dni', z nekaterimi se tudi pogovarjamo. Elan ima namreč danes kar 15 do 18 kvalitetnih in izenačenih igralcev, ob primernih okrepitvah ter saniranem finančnem stanju v klubu ni vrag, da z roki v roki s Studiom D in ostalimi, ki so nam priskočili na pomoč, na koncu ne bi bili sami na vrhu lestvice.«
Ekipo čakajo sedaj testiranja, nato trije tedni počitka med božičnimi in novoletnimi prazniki, nakar se bo pričelo zares. Moštvo bo moralo marca biti v polni formi, že uvodno spomladansko kolo prinaša v Portovaldu derbi med ekipama Elana in Slavije SET.
»Dejstvu, zakaj Elan bolje igra zunaj kot doma, kjer je izgubil nekaj dragocenih točk, bo prek zime posvečena posebna pozornost.Doseči je potrebno, da se v Portovaldu ne bomo več tresli za izid, pač se spraševali le o razliki, s katero bomo premagali to ali ono moštvo.«
Alojz Hlača, kije že 16 let profesor športne vzgoje na sedanji SŠTZU, ima pri svojem delu nemalo oporo tudi v Slavku Retlju, ki seje prav tako po daljšem premoru vrnil v klub na mesto strokovnega vodje. »Sodelovanje je odlično, izkušenj in znanja nam
ne manjka, upanje je, da razpleta ne bo krojilo še kaj, kar z nogometom ne bi smelo imeti zveze. Delamo, kot da bomo imeli nasprotnike zgolj na zelenem polju. Med temi pa bodo najresnejši zagotovo kranjski Triglav, ki ga odlikuje odlična fizična pripravljenost, Slavija SET, Tabor Jadran in tudi kočevski Avtobum, ki po vesteh, ki jih dobivamo, počenja v tem premoru vse, da bi spomladi uresničil nalogo, ki jo je pred nogometaše zastavil pokrovitelj. Le za enega bo mesto v I. državni ligi.«
Nič ne bi imeli proti, ako bi Hlača tudi s to ekipo spomladi ponovil tisto serijo izpred desetih let,
B. BUDJA
A lojz Hlača:» Vrnil sem se, ker so danes v klubu ljudje, ki hočejo uspeti in znajo usp’.



SE
l.
-
* » t
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
I
Tudi g. Šter laže
Ob izjavi na televiziji
V tretjem dnevniku TV Slovenija 20. novembra je bil objavljen tudi posnetek izjave g. Štera z naslednjo vsebino: «... Ni res, da deset vodilnih iz Novolesa skuša organizirati podjetje Novoline. Torej to res ni res. Ampak resje, da jih je enajst.«
Iz posnetka je bilo razvidno, da g.
Šter to povezuje z izjavami dr. Pirnata o »črni privatizaciji«, kamor je vključeval tudi Novoles, in z našimi demantiji. Obveščamo javnost in poslovne part-neije, da tudi to ni res. Gospod Šter laže ali pa razširja neprevedene informacije. Tako ali drugače škodi posameznikom ali podjetjem. Ponovno poudaijamo, da v Novolesu izvajamo zelo uspešno sanacijo in daje danes Novoles v poslovanju zelo stabilen subjekt. Tako se poslovnim partneijem, javnosti in delavcem v Novolesovih podjetjih na take ali podobne izjave ni treba ozirati.
G. Štera pozivamo, naj imenuje enajst vodilnih ljudi Novolesa, ki naj bi po njegovih besedah skušali organizirati Novoline in ki naj bi bili smiselno vpleteni v privatizacijo Novolesovega pre-oženja. Upamo, da bo g. Šter to storil
ažurno, tako, kot je hiter v svojih izjavah.
MILAN BAJŽELJ generalni direktor Novolesa
»ZAHVALA«
Vdnehod21.do23. novembra smo tudi v Kostanjevici na Krki doživeli hudo naravno katastrofo — poplavo, kije prizadela celotno območje Kostanjevice na Krki, otok in okolico. Ob škodi, ki jo je napravila voda, pa smo nekateri prebivalci otoka doživljali tudi neusmiljeno izživljanje voznikov avtobusov, tovornjakov, traktorjev in nekaterih višjih osebnih vozil, katerim je bil prevoz skozi mesto še mogoč. Ob njihovih brezobzirnih vožnjah po cesti, kije bila poplavljena (Ul. talcev), je voda pljuskala vse do oken in čez po pročeljih naših hiš. Kljub pozivu policiji, cestarjem in civilni zaščiti, naj promet ustavijo ali preusmerijo in opozaijajo voznike, ni bilo nič boljše. Tako je vožnja teh vozil bila podobna vožnji hidrogliserjev po morju in voda je pljuskala vse naokoli. Podobno se dogaja ob vsakem malo večjem deževju, ko voda ne odteka sproti s cest. Ob tej priliki bi se »zahvalili« za kulturen za odnos vseh voznikov do krajanov Ul. talcev v Kostanjevici na Krki.
Krajani Ul. Talcev Kostanjevica na Krki
Bojkot učiteljev
Zaradi šolskih nalog
Republiški odbor sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije je 19. novembra sprejel sklep, da pozove vse učitelje slovenščine, matematike in tujih jezikov, da bojkotirajo vse delo s pisnimi izdelki. Seveda je razumljivo, da brez pisnega preverjanja pri teh predmetih ni mogoče dati strokovno utemeljene ocene in bodo učenci lahko ostali neocenjeni. Bojkot bo trajal, dokler ne bo v normativih in standardih za opravljanje vzgojnoizo-braževalne dejavnosti v osnovnih in
srednjih šolah to delo ustrezno ;dr
ovrednoteno.
Naš sindikat je najmanj osemkrat zahteval rešitev tega problema in opozarjal, da je učiteljem slovenščine, matematike in tujih jezikov v učni obvezi treba priznati vsaj delo, ki ga imajo s šolskimi nalogami, ki so predpisane. Gre za šolske naloge, kijih pri drugih predmetih nimajo.
Predlagali smo, da se ohrani dosedanja diferencirana delovna obveza, kije uveljavljena na osnovnih šolah ter naj se uporabi tudi v srednjih šolah. Sindikat opozarja, da pri normativih niso upoštevani tudi drugi njihovi predlogi, od ovrednotenja zaključnih izpitov pa tja do prevelikih obveznosti učiteljev.
JAN ZOLTAN predsedujoči SVIZ
• Ni računali, da si bo kateri evropski narod z vojno izboril svojo neodvisnost (Kovačič-Peršin)
• Gospodarsko gledano, smo na najboljši poti, da dosežemo suverenost Robinzona in Petka (Borak)
NAPOVEDUJEMO
STAVKO
Napovedujemo splošno stavko Sindikata cestnega prometa Slovenije, ki se bo pričela v ponedeljek, 2. decembra ob 5. uri. Kljub potrpežljivosti glede na realizacijo zahtev, ki smo jih navedli pri izvedbi opozorilne stavke, ugotavljamo, da nobena od takratnih zahtev ni realizirana oz. se problematika še bolj poglablja in zaostruje. Dnevno smo priče rasti cen, vse slabšemu gmotnemu položaju delavcev, blokiranemu delu Skupščine RS, divjim privatizacijam, poleg tega pa po petnajstih mesecih pogajanj nimamo podpisane branžne kolektivne pogodbe za dejavnost cestnega prevoza blaga. Zahtevamo čimprejšnji sprejem Ustave RS, na njej temelječe ustrezne zakonodaje zaradi nemotenega delovanja pravne dražve. O konkretnih vzrokih in zahtevah ob napovedi splošne stavke bomo javnost še obvestili preko sredstev javnega obveščanja.
STANE STRUPI predsednik stavkovnega odbora SCPS
Slovenščina ne sme izginiti
Spori slabe odpornost rojakov na Koroškem
Asimilacija med rojaki na avstrijskem Koroškem je že tako napredovala, da je marsikje resno ogrožen obstoj slovenskega življa. Najbolj napreduje v krajih, kjer ni zavednih učiteljev, duhovnikov, zdravnikov in druge inteligence ter kulturnih in gospodarskih organizacij s slovenskimi voditelji.
Cim bolj se oddaljujemo od meje proti Celovcu, Velikovcu in Beljaku, večje krajev, kjer komajda še lahko go-
Slovencev, ki bi morale hitro ukrepati? In končno, zakaj tu bolj aktivno ne pomagajo kulturne organizacije iz matične domovine, vsaj z nasveti, če že ne z
demujem? Žalost
alostno je, da koroški rojaki v Avstriji ne izkoristijo vseh možnosti, ki jim jih daje avstrijska državna pogodba.
EUREKA
V novomeški Elektrotehni, kjer se močno bojijo, da bo sedanje politično vodstvo Slovenije zapravilo državno imetje, in Lojzetu Peterletu svetujejo, naj se doma igra z orglicami, poznajo recept za pomnožitev slovenskega imetja in utrditev tolarja
Glasi se takole: v njihovi trgovini visi stropna svetilka ki stane približno 4000 SL T. Potem jo snamejo in nanjo nalepijo listek s ceno 8000 SLI Ceno so najbrž izračunali po zapleteni metodologiji Seveda so luč podražili za 100 odstotkov, da bi prispevali k 'imetju naše države’. In ker jih težki položaj Slovencev tako boli bodo izkupiček od podražitve gotovo poslali tistemu, ki luči proizvaja A li pa je morda čisto drugače in zato ni čudno, da trgovci nikoli ne stavkajo, delavci pa?	-a
Še: Minister je polovil oficirje
Ob 50-letnici smrti prvih
H komentarju v Dolenjskem listu, ki brez pridržka pritrjuje ministru Janši
Žal sem šele z zamudo utegnil prebrati komentar z naslovom Minister je polovil oficirje, s katerim je T. Jakše pred dvema tednoma v Dolenjskem listu pospremil javno polemiko med Liberalno-demokratsko stranko in Ministrstvom za obrambo oz g. Janezom Janšo. Razlogov, ki so govorili v prid temu, da na sporne trditve v zvezi s samim predmetom ni potrebno posebej odgovarjati, je več. Deloma zato, ker se je polemika medtem razširila in je bilo — ali pa na drugih mestih še bo —marsikaj dodatno razjasnjeno, predvsem pa zaradi v naših razmerah neobičajnega novinarskega pristopa, ki se vzdigne nad neposredno obravnavano vsebino, opredeljevanje za to ali ono stran, in pokaže na tisto bolj formalno, proceduralno plat, ki je, kot avtor ustrezno poudari, za demokracijo bistvena, a pri nas žal še vedno tako pogosto spregledana.
Kar me je zmotilo in zaradi česar se vendarle oglašam, je nekorektno predstavljena podoba LDS v tem poskusu simetrične, negativno in pozitivno uravnotežene (?) slike obeh strani. Na eni strani nastopa minister, kot sicer »bolj ali manj vljuden in slabovoljen renčeči lev v kletki«, proti kateremu pa vendarle »ni nobenega dokaza, da mu ne bi smeli verjeti«, na drugi strani pa liberalni demokrati, »ki na svoje obnašanje pred in med zadnjo slovensko vojno nikakor ne morejo biti ponosni, saj nanj asociirajo primeri o tistih, ki so bili med drugo vojno do sovražnika kooperativni«... Pri prvem gre torej zgolj za nervozo in slabo voljo, za katero ni težko najti vrste opravičil (saj vendar na koncu izpade, da naj bi šlo za obtoževanje po krivem!), pri drugih pa za najbolj zavrženo početje, ki po definiciji nima nobenega opravičila.
Gre seveda za znano Slivnikovo
Dogaja se, da ne uporabljajo materinega jezika celo v tistih sodnih okrajih, kjer jim večinski narod, čeprav nerad, to dopušča. Niso redki primeri, ko Slovenci oddajajo prošnje v nemščini in pred sodišči ne zahtevajo prevajalca. Celo v slovenskih dijaških domovih ne uporabljajo dovolj domače besede. Nemci jim zato lahko upravičeno očitajo, da ne uporabljajo tistih pravic, ki bi jih lahko.
Posebno boleči so spori med obema političnima organizacijama, ki se prenašajo tudi na razna društva po deželi. S tem pa še bolj slabi odpornost rojakov, zlasti mladine, ki je tako kot vsi drugi deli manjšine močno izpostavljena pritisku nemške večine in številnih nemšku-taijev.
Domača beseda ne sme izginiti iz cerkva, iz medsebojnih pogovorov v javnosti, zlasti na delovnem mestu, čeprav bi bile težave zato še toliko večje. Cim več bo narodno zavednih sloven- • skih podjetnikov in drugih svobodnih poklicev s slovenskimi ljudmi ter narodno zavednih kmetov, tem lažje bo vztrajati pri narodnostnih pravicah.
KHD in druge protislovenske organizacije s številnimi nemčurji bodo imele vse manj možnosti, da na svojo stran pridobijo dvomljivce in omahljivce med Sloevnci, čim bolj se bodo ti zavedali lastne identitete. Slovenci iz matične domovine bomo najlažje pomagali svojim rojakom s čim bolj pogostimi obiski njihovih kulturnih prireditev, spremljanjem njihovega tiska in vlaganjem denarja v njihove banke, ki so v veliko pomoč celotni slovenski manjšini. Mnoge slovenske prireditve bi težko uspele brez gmotne pomoči bank, kamor vlagajo svoj denar najbolj zavedni Slovenci.
FRANC CAPUDER
Ljubljana
JUGOSLOVANSKA ZASTAVA ŠTEJE ZA TUJO
Skupščina Republike Slovenije je 21. 11. 1991 sprejela Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, po katerem 29. in 30. november nista določena kot državna praznika.
Z razglasitvijo samostojnosti Republike Slovenije in s sprejetjem osamosvojitvene zakonodaje se na območju Republike Slovenije jugoslovanska zastava in zastave drugih jugoslovanskih republik štejejo za tuje zastave. Izobešanje le-teh ureja Zakon o prekrških zoper javni red in mir, ki določa, da se tuje zastave lahko izobešajo le z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, občine ali na splošni poziv. Ža kršitev omenjenega zakona so predvidene sankcije. Hišne svete, uprave podjetij in upravljalce stavb pozivamo, da pri obeleževanju praznikov upoštevajo to navodilo. Na osnovi tega sporočamo, da ni nobenega razloga za izobešanje zastav (tudi slovenske) v teh dneh.
SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
skupščini zavračam takšna podtikanja. Nasprotno moram povedati, da ne vidim niti v času pred letošnjo vojno niti po njej prav nobenega dejanja, na katero »ne bi mogel biti ponosen« in ki bi
kakorkoli spominjalo na zgornje ob-~e.Če<	-----
tožbe. Česa naj bi se sramoval(i)?! Je to Deklaracija za mir (»peticija za klavnico«, kot pravi Janša, in ki, mimogrede povedano, ni nastala v LDS, temveč je LDS le ena izmed sopodpisnic, med de-settisočimi slovenskimi državljankami in državljani pa so se med prvimi podpisali tudi domala vsi člani Predsedstva Slovenije...), katere namen je bil vključiti v ustavno razpravo kot enakopravno opcijo tudi projekt demilitarizacije (nikoli mišljen in predstavljen kot enos-
transka razorožitev, temveč kot dolgoročen in mednarodno usklajen proces...)? Je to predlog LDS za prenehanje pošiljanja vojaških obveznikov iz Slovenije v JLA (ki gaje skupščina tudi sprejela)? Ali pa med vojno, ko stranke sicer nimajo in tudi ne morejo imeti posebno velikega manevrskega prostora.
krških borcev
Devet fantov, eno dekle
OBRAMBNO
MINISTRSTVO
SPOROČA
Ministrstvo za obrambo ponovno obvešča imetnike stanovanjske pravice na stanovanjih vojaškega sklada, da odkup teh stanovanj ne bo možen, dokler na Republiko Slovenijo ne bo prenesena tudi pravica razpolaganja s temi stanovanji. Lastništvo bo preneseno na podlagi delitvene bilance, razen če ne bo prej sprejet ustrezen republiki predpis. Zato prosimo, da do nadaljnjega imetniki stanovanjske pravice ne vlagajo na Ministrstvo za obrambo prošenj za odkup vojaških stanovanj.
MINISTRSTVO
ZA OBRAMBO
Toda kar gaje bilo, gaje LDS izkoristila v kar največji meri: z razvejenim mednarodnim angažiranjem (npr. organizacija obiska predsednika italijanskih liberalcev v Sloveniji kot prvega tujega politika med vojno...), predvsem pa s konstruktivnim sodelovanjem na političnih koordinacijah in obeh »vojnih« zasedanjih slovenske skupščine (kar ni bila ravno odlika vseh sicer tako »državotvornih« strank). Ali naj se svojega medvojnega početja sramujejo liberalno-demokratski župani in predsedniki občinskih izvršnih svetov (trinajst jih je po Sloveniji) ter drugi odgovorni funkcionarji takrat izpostavljenih državnih organov? Naprimer Boštjan
Kovačič v Novem mestu ah pa pred > Stubljar, k
sednik metliške LDS Silvo Stubljar, ki je vojni čas preživel pod orožjem na izjemno odgovornem mestu v belokranjski teritorialni obrambi.
Ta navidez naivna vprašanja zelo zapletejo preproste in iracionalne črno-bele sheme zgoraj omenjenih podtikanj. Predvsem pa sprožajo nasprotno vprašanje: ali ne gre pri vsej tej zgodbi nemara tudi za diskvalifikacijo drugače mislečih, zastopnikov drugačnih, vsekakor pa legitimnih interesov, kar navsezadnje ni toliko usodno zanje same kot za občutljiv in komaj vzpostavljen prostor javnosti, brez katerega si demokracije ni mogoče misliti. Ko se predajamo neznosni lahkosti klevetanja, bi veljalo imeti v mislih tudi to.
GREGOR GOLOBIČ
29. julija 1941 je bil za Krčane turoben dan. Tega dne so Nemci zajeli krške borce, ki so taborili v Rorah in so se nameravali umakniti preko nemško-italijanske meje. To so bili: Zdenko Kaplan, Milan Kaplan, Rado Kaplan, Tone Preskar, Franci Preskar, Rajko Kastelic, Franc Kastelic, Jože Grabar, Peter Jerneje in Ivanka Uranjek. Najprej sojih zasliševali in mučili, naslednji dan pa so si morali sami skopati grob v gozdu Dobrava pri Brežicah, kjer sojih Nemci ustrelili in zakopali. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prepeljani v skupen grob na pokopališču v Krškem. Poleg imen padlih je v spomenik vklesano naslednje posvetilo:
Sloveniji dali ste mlada življenja trpljenja ne žabi nikdar naš rod, razstreljena prša še kri je zavrela ljudstvo le, narod b’la skrb je vseh, en dih še, to zadnji je bil — domovina Čeprav je od tega žalostnega dogodka minilo 50 let, so ostali krški fantje, ki so v cvetu svoje mladosti dali svoja življenja za lepši jutrišnji dan, v najlepšem spominu.
zgodbo, o kateri je bilo povedanega že veliko (in bo na koncu dobila tudi sodni epilog), s katero je Janša — za državnega ministra na nedopustno primitiven način — skušal preusmeriti pozornost in diskreditirati svoje kritike. Toda če pustimo Janšo ob strani za drugo priložnost na drugem mestu, se lahko vprašamo, ali bi komentator, ki tako brez pridržka povzema in celo pritrjuje takšnim trditvam, lahko tudi v tem primeru napisal, da »po tem, kar je bilo izrečenega in zapisanega o zadevi, ni nobenega dokaza za to, da jim ne bi smeli verjeti« — namreč tistim (pričam), ki so pokazali lažnivost in pravo naravo Slivnikovih politikantskih špekulacij in marketinških klevet.
Znano je, da za boj proti klevetam ni pravega orožja. Z resnico prepričuješ že prepričane; resnico se ve, v klevete pa se bolj verjame, so bližnjica kalnega strinjanja s svojo lastno predstavo o drugem in navadno služijo kot nadomestki in odveza za natančen in pošten premislek. Da je tako, najbolje priča dejstvo, da se tistemu, kijih širi, običajno nikakor ne zdi potrebno, da bi jih dokazal, da bi jih vzel resno — z vsemi posledicami, ki iz njih izjajajo. Če za neko politično stranko (še posebej tako vplivno in veliko, kot je LDS) velja, kar govorita Slivnik in Janša, potem zanesljivo zasluži še vse kaj drugega od »dobrohotnega« napotka, da naj bo zanaprej tiho, sicer lahko »pričakuje protiudarec, ki
Na mestu, kjer so bili zajeti, je organizacija ZB NOV Krško postavila spominsko obeležje. Prav tako je postavila organizacija ZB NOV Brežice spomenik v gozdu Dobrava, lep spomenik stoji tudi na pokopališču v Krškem in končno je postavljenih deset plaket s portreti prvih krških borcev v spominskem parku pred osnovno šolo Jurija Dalmatina v Krškem. Plakete je mojstrsko izdelal akad. kipar in medaljer Vladimir Štoviček, stebrišče pa je zasnoval ing. arh. Frenk Filipčič.
Poniževalno ravnanje v Jutranjki
mu bo poprečni Slovenec najbolj verjel
tuno
in ga odobraval«. Zakaj dajati potuh in zavetje tako rekoč kolaborantom! Kot poslanec LDS v republiški
Ko seje SDZ — Narodna demokratska stranka odločila, da bo na konkretnih primerih pokazala, kako vulgarne oblike divje privatiziacije trenutno potekajo v Sloveniji, je sicer pričakovala burne reakcije z različnih strani, ne pa toliko novih podatkov in pobud, kot jih dobiva v zadnjem času. Žal se naše slutnje o tem, daje divja privatizacija povezana tudi z represivnim odnosom do delavcev, ki so zaposleni v dosedanjih družbenih podjetjih, vse bolj potrjujejo. Ob tem, ko si vodilni delavci prisvajajo pretežni del družbenih podjetij, so delavci popolnoma prepuščeni njihovi milosti in nemilosti glede zaposlitve, osebnih dohodkov in discipline.
Značilen primer za to je Jutranjka iz Sevnice. Na tiskovni konferenci in na okrogli mizi v Cankarjevem domu smo opozorili na ta primer zaradi banalnosti postopka, katerega je »strokovno« pr-pravilo podjetje »prof. dr. Gojko Stanič, d.o.o.« Enajst vodilnih delavcev (vključno s predsednikom delavskega seta in predsednico sindikata) je ustanovilo privatno delniško družbo z istim predmetom poslovanja, kot ga ima družbeno podjetje Jutranja, ter svoje medsebojne odnose uredilo z Žačasnimi pravili, ki so poslovna tajnost za vse druge, seveda tudi za delavce. Ko so zaposleni delavci s pomočjo naše stranke in medijev preko Ljubljane izvedeli za podrobnosti začasnih pravil, zavarovalnih s poslovno tajnostjo, so se seveda začeli spraševati, ali bo tudi zanje kaj ostalo. Pa so se opekli...
Kakšna je nenaravna povezava vodstva podjetja s sindikatom, so na lastni koži izkusili štirje delavci Jutranjke, ki so 8. 11.1991 prišli na sindikalni sestanek, sklican na zahtevo vodstvenih delavcev, »da z njimi razjasnijo delavci vprašanje resničnosti ter trditev« (... Antona Tomažiča na sestanku SDZ — NDS). Danes so namreč VSI NA CESTI, saj so dobili od direktorja Draga Milinoviča podpisane odločbe o takojšnjem suspenzu. Obtožbe pa so naslednje:
a-
—	»je dne 8. 11. 1991 med 9. in 11. uro v proizvodnih prostorih BABY na sestanku delavcev, sklicanem s strani vodstva sindikata podjetja, izjavila na glas, ali je imel direktor dovoljenje, da je povabil v podjetje dr. Staniča, in ali bo Stanič to, da bo ponovno prišel v podjetje, posebej zaračunal ali pa bo to plačano iz denarja, ki ga je že sprejel,
—	nadalje s ploskanjem in glasnim odobravanjem pospremila izjavo direktorja podjetja Draga Milinoviča, da vodstvo lahko odstopi, če bodo delavci ugotovili, da ni kaj prav storilo,
sramotila in sramotila podjetje ter povzročila nered v podjetju in s tem ogrožala temeljne vrednote podjetja...
Delavka B:
— »izjavila namestniku direktorja Dragu Percu, da mu do smrti ne bo odpustila, ker je on kriv, da je pripeljal v
podjetje direktorja Draga Milinoviča.« Dela ' ~
davka C:
—	»izjavila za strokovnega sodelavca podjetja prof. dr. Gojka Staniča, da naj gre razlagat to, kar je razlagal nam, na Nizozemsko in na Japonsko, ker tja bo šel nazaj pa ga bodo tako v rit šuknili...«
Delavec D:
—	»NA VES GLAS IZJAVIL, da naj se direktor vozi v službo s kolesom, na Senovo pa z avtobusom, in da je direktor že en dan pred nastopom službe dobil avtomobil od podjetja,
... s čimer je sramotil in rušil avtoriteto delavcev s posebnimi pooblastili...«
Tako poniževalno se ni ravnalo z delavci niti v kapitalizmu 19. stoletja. In to delajo tisti, ki na sestankih, podobnih kot v Sevnici, razlagajo, da skušata de-
Narodni demokrati se bomo še vna-
prej prizadevali javnosti prikazovati izličn '	'
... s čimer je sprožila med delavci večji nemir, s tem rušila avtoriteto delavcev s posebnimi pooblastili, žalila in kršila ugled predpostavljenih delavcev, jih
Iz Ameriške domovine
Iz slovenskega časopisa Ameriška domovina, ki jo izdajajo naši izseljenci v Clevelandu, ŽDA, z dne 31. oktobra letos povzemamo:
EVROPSKA SKUPNOST ZAHTEVA sprejetje načrta o konfederalni jugoslovanski državi... ES grozi, da bo ukrepala zoper republiko nekdanje Jugoslavije, ki ne bo pristala na ponujeni načrt. Zanimivo je, da sta proti le Srbija in Slovenija... Srbija ne bo odobrila nobenega načrta, ki bi pustil večje število Srbov izven srbske države... Slovensko stališče je seveda, daje Slovenija sedaj povsem neodvisna država, ki ne bo svoje neodvisnosti prekli-
DVA NASPROTNA BLOKA — Izlega, da se politično razpoloženje v Sloveniji zadnji čas preus-meija v dva velika nasprotna bloka, eden »liberalen«, drugi »konservativen«. Komentarji (o tem) v Sloveniji so za ameriškega bralca običajno pretirani, ker pisci pripisujejo tema nastajajočima blokoma last-
ga zbora v San Franciscu iz leta 1939 Jožetu Nanutu se je kritično zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da mu ni treba biti več v bolnici in je lahko doma...
OBISK SLOVENIJE SEPTEMBRA — Upoštevajoč, da je Slovenija v veliki krizi in so vse odločitve in poteze slovenskih politikov izredno važne, je logično, da človek
prvo obišče Brezje in tam prosi
Vs -	-	....
/semogočnega, da razsvetli državnike, slovenske in druge, da bodo pošteno in pametno odločali o Sloveniji... Drugi obisk velja grobiščem v Kočevskem Rogu. Našel sem jih, čeprav je kažipot za tja partizansko znamenje »Baza 20«... Grahovo, kjer sta zgorela Balatnič in France Kremžar ter njuni soborci je sedaj asfaltirano parkirišče za avtomobile...
nosti, ki iz njih naredijo neokomu-...................aln
nistično ali neoklerikalno-fašistično usmerjenost... kar je (po mnenju dr. Dimitrija Rupla)... za novopečeno slovensko demokracijo škodljivo, celo nevarno.
BOLJŠE ZDRAVJE — Našemu edinemu še živečemu ustanovnemu članu slovenskega cerkvene-
MEDNARODNO PRIZNA NJE SLOVENIJE - Preveč važ nosti se posveča temu priznanju Tajvan, ki ima približno 36.000 kv km (45 odstotkov več kot Sloveni ja) ter 14 milijonov prebivalcev ii
---M
izredno uspešno gospodarstvo, i nikogar (zara<
priznan skoro od mKogai izaia« vpliva Kitajske). Vse večje drža' imajo tam le trgovska predstavni tva... Srbija je v drugi polovici 1' stol. čakala 20 let, da sojo priznal Združene države...
Značilen primer iz Sevnice, ki dokazuje, da se narodni demokrati lotevamo pra-vičnega boja — Tako grdo se m delalo niti v zgodnjem kapitalizmu
lavcem njihovo podjetje vzeti vlada in Demos ter da bodo izgubili delo, če se ne bodo sprijaznili z njihovo novo privatno delniško družbo. Če delavci tega ne bodo pravočasno spregledali, bodo za delodajalce dobili najslabše možne kapitaliste — bivše (kvazi) managerje. Kot piše Slovenec, «dr. Stanič uspešno nadaljuje svoj pohod po slovenskih po-
djetjih«, saj je že v Kranju v podjetju Iko
različne konkretne pojavne oblike sedanje divje privatizacije, ali kot bi temu rekli Američani, kraje stoletja. Zato Še naprej zbiramo vse tovrstne informa-
ANTON TOMAŽIČ
podpredsednik
SDZ — Narodne demokratske stranke
kos (pa ne samo on...).
Tudi zato je nujno čimprej sprejeti vladni predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, po katerem bodo vsi državljani Slovenije upravičeni do dela družbene lastnine!
5.6 & <
I
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
PREDRAGA ZIMSKA SLUŽBA
METLIKA — Cestno podjetje Novo mesto je tukajšnjemu izvršnemu svetu poslalo predračun storitev zimske službe od letošnjega novembra do konca marca prihodnjega leta. Toda v izvršnem svetu so se odločili, naj bi čim več del opravila Komunala, tako da bi bilo vzdrževanje cest čim cenejše, vsekakor pa bolj poceni, kot ga ponuja Cestno podjetje. Samo za zadnja dva meseca letošnjega leta bi morali za zimsko službo za 41,5 km cest v metliški občini odšteti dobrih 1,5 milijona SLT, za prve tri mesece v letu 1992 pa skoraj 2,9 milijona SLT. To naj bi bilo na mesec približno 22.000 DEM, kar niti ne bi bilo tako veliko, če bi bila Metlika na Antarktiki, so menili Metličani, ki seveda tega denarja nimajo. Predvsem so se strinjali, da ne bodo mogli nekomu priznati plačila za čakanje na sneg, pa tudi nekatere druge postavke cestarjev so po njihovem mnenju nesramno visoke. Sicer pa so na izvršnem svetu predlagali, naj bi razpisali licitacijo za vzdrževanje cest skozi vse leto, delo Pa bi dobil najugodnejši ponudnik.
Preplitka skleda za 425.000 žlic
Namesto usklajevanja vse večja neskladja med plačami in pokojninami -hteve upokojenskih strank, ki opozarjajo še na druge pomanjkljivosti
- Za-
NIKAR SI V METLIKI NE ZAŽELITE KMEČKEGA GLASA!
METLIKA — Ena od metliških »po-toldanskih« kmetic je pretekli teden že-jrio kupiti Kmečki glas. V zasebni trofična Mestnem trgu so ji pojasnili, da teto časopisa sploh nimajo naročenega, v Čosku Dela pa jije prodajalka poveda-s da ga še niso pripeljali. Metličanka je fosila trgovko, naj ji prohrani dva iz-toda, pa ji je slednja pojasnila, da to nikakor ne bo mogoče, saj dobi v kiosk le to en izvod. Ko je stranka prišla po v Metliških prodajalnah s časopisi očitno tolo redko blago, ji je prodajalka vsa ve-sda povedala, da je tokrat za spremembo — ali morda po pomoti — dobila dva čvoda časopisa in lahko ustreže njeni ‘Nji. Nasvet: ne želite si v Metliki preveč, tokakor pa ne Kmečkega glasa! In naj to ne zveni kot reklama temu tedniku, še toanj kot graja.
* Malokdo je naredil v letu in pol točko škode Cerkvi in krščanstvu kot krav minister Capuder. (Kermauner)
Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je končno sprejet. Po upoštevanju vseh amandmajev naj bi skupščina o predlogu zakona razpravljala in ga sprejela še letos. Vsebina tega zakona bo vplivala na krepko čez milijon državljanov Sloveniej (425.500 upokojencev, 700 tisoč še zaposlenih, 100.000 nezaposlenih).
Temeljna načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ostajajo vzajemnost in solidarnost zavarovancev ter odmera pokojnin glede na doseženo pokojninsko dobo in višino osebnih dohodkov. Bistvene spremembe, ki jih prinaša novi zakon, so; povišanje starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine, omejitev pravice do predčasne pokojnine na izjemne primere, na novo urejena organizacija in sistem financiranja zavarovanja ter možnost prostovoljnega zavarovanja. Osnutek zakona predvideva povečanje starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine. S polno (40-letno) pokojninsko dobo se lahko upokojijo moški pri 63 letih, ženske pa pri 58 letih.
Za vse tiste, ki ne opravljajo dejavnosti, na podlagi katere bi bili obvezno zavarovani, osnutek zakona predvideva prostovoljno vključevanje v ta sistem. Poleg tega lahko večja podjetja ali zavarovalnice organizirajo dodatne oblike pokojninskega in invalidskega zavarovanja za svoje delavce ali stranke. Predviden je tudi odkup pokojninske dobe za čas študija na fakulteti in za čas vojaškega roka. Trenutno naj bi znašala cena za odkup enega meseca 3000 tolarjev. V zvezi s predlogom, da bi morala država vojaški rok priznati v delovno dobo, pa so avtorji zakona vztrajali pri upoštevanju načela, da se pravice iz pokojninskega zavarovanja lahko priznajo le na podlagi vplačanih prispevkov.
Strmo upadanje kupne moči upokojencev
Zaradi spremembe pokojninskega zakona o usklajevanju pokojnin v letošnjem marcu so začele pokojnine znatno zaostajati za osebnimi dohodki in je avgusta letos (to so zadnji objavljeni statistični podatki) znašalo to razmerje med povprečno starostno pokojnino (nevalorizirano) in povprečnimi osebnimi dohodki le 72% oz., brez davka in varstvenega dodatka celo samo 71,5%. Pa tudi celotno povprečje od januarja
do kocna avgusta 1991 znaša le 74%, kar je razmerje, ki so ga upokojenci imeli ob koncu leta 1985 do povprečnega osebnega dohodka. V letu 1990 pa sc je to razmerje gibalo okoli 91%.
Takšno določilo o usklajevanju pokojnin, ki rešuje trenutni gospodarski položaj SPlZ-a v škodo upokojencev, ne more biti sestavni del zakona, ki naj velja daljše obdobje. Upokojenci zahtevajo, da se ta pogoj valorizacije starostnih pokojnin na polno delovno dobo v 158. členu izpusti in naj se usklajujejo povprečne mesečne starostne pokojnine z rastjo povprečnih mesečnih osebnih dohodkov, najmanj v razmerju 85%.
In še trdijo, da bi se s to spremembo postopno vsaj deloma popravile krivice, ki se upokojencem dogajajo zdaj, saj pokojnin ne usklajujejo z osebnimi dohodki, ki prav tako niso valorizirani na 186 ur mesečnega dela, temveč gre za povprečne prejemke na zaposlenega za določen ali nedoločen delovni čas ne glede na dolgost delovnega časa. »Dovolj smo bili prikrajšani že v drugi polovici preteklega leta in v začetku tega leta — zaradi neupoštevanja vrednosti izdanih delnic in obveznic med povprečne osebne dohodke, ki so jih delavci prejeli kot del osebnega dohodka in so na te vrednosti bili plačani pri-
spevki. Te vrednostne papirje prejemniki še danes uporabljajo in jih z obrestmi vnovčujejo,« ogorčeno pravijo upokojenci. Ne brez razloga.
Zahteve upokojenskih strank
Tudi vodstvi Demokratične stranke upokojencev in stranke Sivih panterjev sta prve dni novembra protestirali proti upadanju življenjske ravni upokojencev z ugotovitvijo:
»Kdorkoli govori in deluje danes v imenu slovenskih upokojencev, ne more in ne sme dovoliti, da bi izničevali že pridobljene pravice, za katere so upokojenci dali svoj delež, da bi si s tem zagotovili varno starost. V razpravah so opozorili tudi na vse te in še druge pomanjkljivosti nove pokojninske (in zdravstvene) zakonodaje. Stranki sta tudi soglašali, da je treba odločbo Ustavnega sodišča Slovenije o neustavnosti predpisov o usklajevanju pokojnin po L januarju 1991 uresničiti in upokojencem takoj izplačati pripadajoči del pokojnine. Hkrati podpirata reševanje vojaških pokojnin in zahtevata, naj vlada Republike Slovenije dodeli potrebna sredstva SPIZ-u za njihovo takojšnje izplačilo, z akontacijo pa v tridesetih dneh izplača pokojnine vsem tistim, ki so doslej prejemali pokojnine iz drugih republik.«
V. BLATNIK
Štejejo naj le rezultati
Odziv na Ribičičevo kritiko vladne politike
Dr. Ciril Ribičič, v Dolenjskem listu (14. novembra) pišete, daje predsednik vlade g. Lojze Peterle nagnil slovensko ladjo na desno. Že mogoče, vendar ne smemo pozabiti, da sojo vaši predhodniki in tudi vi z njimi tako nagnili na levo, da se je začela potapljati. Kakšno ravnotežje iščete? Menda ne spet realsocialistično? Vsi za vse, eden pa sam zase. Mislite, da se ljudje v 45 letih niso ničesar naučili? Sedaj vam gre na roko demokracija. Vsakdo, ki misli, da gaje nekaj v hlačah, lahko kritizira vse povprek. Vprašam vas, kako je bilo po »revoluciji«. Kdor se je zdel »vašim« prenevaren, je čez noč izginil. Vaše delo poznamo, zato pustite, da tudi kdo drug
Izgubljamo gospodarsko suverenost
Republika Slovenija je prišla v položaj, ko lahko izgubi svojo identiteto, ker bo bankrotirala — »Vlada že zdavnaj ne uživa več našega zaupanja«_
Svet Zveze svobodnih sindikatov S ^ovenije ocenjuje, da slovenska vlada vedno znova dokazuje, da ne ''hvladuje stanja na področju gospodarstva, ter zato že zdavnaj več ^ uživa zaupanja slovenskih dedcev. Ta vlada ni bila sposobna s j Političnimi dogovori zavarovati gospodarskih interesov, še več v
ODREZANI OD TELEVIZIJE
Koprivnik pri kočevju —
letniki televizijskih sprejemnikov Podlagajo vodstvu RTV Ljubljana, naj j>h oprostilo plačevanja televizijske "Nočnine, saj iz tehničnih razlogov ne Korejo gledati niti enega televizijskega Pjograma. Prosijo tudi za ustrezne me-r'lve ter izboljšave, da ne bodo večno Urezani od sveta oz. televizije.
V. D.
PSORIATIKI
PROTESTIRAMO
, V imenu več kot 30 tisoč bolnikov z '^kavico smo se danes, 16. novembra, Trali v Celjlu na protestnem zborovanj u predstavniki Društva psoriatikov Novenije, ki druži, išče in varuje prostor P°d soncem svojim članom in nečla-I'()r" —psoriatikom. To je edinstvena Sabina delovanja društva, saj gre za Svilne bolnike, ki jih vsakodnevno Jjgroža in pesti kronična, več ali manj Qedno pogojena, nenalezljiva in neozdravljiva kožna bolezen, ki bistveno Posega v dnevni način življenja prizadela. Enoglasno smo protestirali, da lunica kot bolezen v osnutku nove Zdravstvene zakonodaje ni uvrščena v lupino bolezni nacionalnega programa z določenimi ugodnostmi in oproda plačila participacije kot doslej, ^ako se bomo negovali in zdravili, saj 'as veliko kmalu ne bo imelo dovolj redstev niti za golo preživetje?
Odbor Društva psoriatikov Slovenije
osamosvojitev in v uvedbo slovenske valute je šla na gospodarskem področju povsem nepripravljena. Posledice tega se kažejo sedaj.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ne pristaja, da se zaradi izgube jugoslovanskega trga, zaradi osamosvojitve in zaradi ukrepov Evropske gospodarske skupnosti in drugih držav problemi v podjetjih rešujejo samo z odpuščanjem delavcev in da se podjetja rešujejo le na vedno nižjih plačah delavcev. V tem prepričanju nas potrjujejo tudi sklepi republiškega izvršnega sveta, da naj sc določijo realni izhodiščni osebni dohodki v kolektivnih pogodbah, kar dejansko pomeni znižanje plač, in zakon o z.amrznitvi plač. Proračunska poraba za obrambo in notranje zadeve pa je taka, kot da imamo cvetoče gospodarstvo.
Svet ZSSS zahteva ukrepe, ki bodo podjetjem, ki so izgubila jugoslovanski trg in/ali ki izgubljajo trg zaradi ukrepov Evropske gospodarske skupnosti, nadomestili del izgubljenega zaslužka tako, da sejih za določen čas oprosti davkov in prispevkov. Svet ZSSS zahteva, da se takoj aktivirajo sredstva proračuna, namenjena za intervencije v gospodarstvu, in da se izvoznikom nadomestijo višji stroški izvoza zaradi odprave ugodnosti z. ustreznimi stimulacijami izvoza.
Svet ZSSS je ocenil, da so razmere, v katerih se nahajajo delavci, stalno poslabševanje njihovega socialnega, materialnega in pravnega položaja,'vse večja brezposelnost ter brezizhoden položaj mladih, ki vstopajo v poklic in življenje, rezultat politike izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, ki mu predseduje Lojze Peterle. Ta izvršni svet je s svojo nepripravljenostjo in zavračanjem konstruktivnih predlogov tako s strani političnih strank.
sindikatov pa tudi stroke pripeljal republiko Slovenijo v položaj, ko lahko izgubi svojo identiteto, ker bo bankrotirala. Ta izvršni svet je doslej pokazal aroganten odnos do sindikatov in nepripravljenost sodelovati z njimi; tako ni mogoče med vlado in sindikati vzpostaviti dialoga, ki je lahko edini način, da pridemo do za vse strani sprejemljivih rešitev za izhod iz sedanjih razmer.
Predsednik ZSSS: mag. DUŠAN SEMOLIČ
Hvala za takšno državo!
Dober dan, Slovenija, ti moja domovina, obljubljena država kakor nekdaj A merika na drugi strani oceana! Vem, daje Amerika postopoma in sčasoma postajala to, kar je danes v svetu, dežela blagostanja pa tudi revščine in siromaštva. Nisem nestrpnež, vendar se vprašujem: Kdaj boš, Slovenija, tisto, kar si zaslužiš?
Boš kdaj dežela sreče in blagostanja? Zdi se, kot da so te napojili z vse mogočimi strupi, ki razkrajajo tvoje nedrje, kakor se razkrajajo laži in prazne obljube. Po tem. kar nam ponujajo ter obljubljajo in kakršna je pred nami bližnja prihodnost, se da kaj lahko ugotoviti, da se ta oblast ponovno zavzema za vse mogoče drastične omejitve in prepovedi, kar ni nič drugega kot nazadovanje in pot v siromaštvo. To je korak, ki nas bo verjetno dokončno odpeljal iz moderne Evrope v smeri proti bližnjevzhodnim azijskim deželam. Paketi, ki nam jih pripravljajo tudi sedanji oblastniki, so nam že znani, saj so samo nadaljevanje balkanske politike. Po dosedanjih ekonomskih pokazateljih so vsi tokovi negativni, kar pa je treba pre-
prečiti z državnimi administrativnimi ukrepi. Zdaj tudi ni več pomembno vprašanje socialne varnosti, števila brezposelnosti in druga pereča vprašanja.
Za sedanjo vladno strukturo so najpomembnejše politične špekulacije, strankarske igrice in, glede na problematiko zakona o lastninjenju in privatizaciji, prikrite dejavnosti očem državljanov o gospodarskem kriminalu brez primere. Ali so med te dejavnosti vštete tudi priprave na zamrznitev osebnih dohodkov, povečanje inflacijske stopnje za 60®, ' omejitve porabe eneretskih derivatov, povečevanje nadaljnje rasti brezposelnosti, registracija zasebnih podjetij s podarjanjem dosedanje družbene lastnine? Vse to je že moja domovina, dežela na sončni strani Alp, kisanja o pravici in dela po krivici. In potem naj bi človek z veseljem, z neko vero in upanjem delal za prazen nič, zato, da bo ta slovenska država postajala država protislovja, laži in kriminala. Tokrat rečem: ne, h valu za takšno državo!
MARJAN PEČAN Dragomer
MI NISMO ZA TO!
V naši prelepi Sloveniji so zgradili jedrsko elektrarno. Graditi so jo pomagali tudi strokovnjaki iz sosednjih držav. Veselili smo se nove elektrarne, ker daje veliko več električne energije kot druge elektrarne. V elektrarni pa ostajajo odpadki, ki jih zbirajo v pločevinastih sodih. Vsako leto se nabere več odpadkov. Zvedeli smo, da bodo morali v elektrarni širiti skladišče ali pa odpadke shraniti v kakšnem u opuščenem rudniku. Mi smo proti širjenju skladišča ali shranjevanju odpadkov v kraju, kjer živimo. Kajti odpadki, ki so nepravilno skladiščeni, so lahko zelo nevarni. Potrebujemo čist zrak in vodo. Odločili smo se, da ne bomo nikomur dopustili, da bi uskladiščil odpadke v naši bližnji okolici.
BORIS LUPŠINA 6. b., novinarski krožek OŠ Artiče
50MM
kaj naredi. Ne oporekam vaši kritiki, vendar kje so argumenti? Vi nočete napisati: zaradi tega je prišlo to in to. Omeniti bi morali komuniste in vas preimenovane. Iz Slovencev ste naredili to, kar smo, da smo bili tiho, ste nas »zalagali« z. denarjem, stanovanji, službami. Zakaj ste se ustrašili močnih kmetov in dobrih gospodarjev? Ker je bila njihova morala daleč nad vašo.
Zdaj kažete na vlado. Mar se nismo na volitvah odločili za demokratično samostojno Slovenijo, s tem pa tudi za kapitalistično ureditev gospodarstva? Da, in to prinese korenito spremembo. Zakaj blokirate lastninsko zakonodajo? Ker bi izgubili in ne bi mogli pokrasti še tega, kar je ostalo. Slovenci tega ne morejo videti, saj so vsa občila v vaših rokah, čeprav so nekatera napisala, da so »neodvisna«. G. Peterle je prav povedal: »Ako se v najkrajšem času nekaj ne zgodi, bo ta država v kaosu.« Hitro moramo najti prave lastnike, pa bo šla pot naprej in navzgor. Zakaj se bojite tujega kapitala, saj je ves svet prepreden z. njim. Samo močno gospodarstvo in država lahko data zaščito tistim, ki se znajdejo v trenutni stiski, brez. dela.
Odprimo oči: časi komunizma in realsocialističnih pogledov na svet ne dajo koristi ljudem, ampak samo tistim, ki oblast držijo v rokah z gesli in orožjem. Prehajamo v nov čas, ki nam je poznan samo z obiski čez mejo in gledanjem tujih TV postaj. Zapomnimo si, da Sloveniji ne bo nihče ničesar dal, če od tega ne bo imel koristi. To pa je že druga zgodba.
IGOR SLADIČ
^ Jk.
ti/KO/tu^jboar
SREDI SEVNICE
f
I
PREMALO
OBISKOVALCEV
NOVO MESTO — Mladinski kulturni center je minuli petek v restavraciji hotela Kandija pripravil dobrodelni koncert, namenjen pomoči hrvaškim dijakom — beguncem. Gostovala je skupina Sigma iz Bjelovarja na Hrvaškem, ki je s svojim igranjem navdušila obiskovalce. Žal je bilo teh le malo in kljub temu da seje ansambel odpovedal svojim stroškom, je ostalo kaj malo pomoči za begunce. Zato organizatoiji iz novomeškega Mladinskega kulturnega centra prosijo vse tiste, ki bi želeli pomagati, da svoje denarne prispevke pošiljajo na žiro račun št. 31200-602-2351, s pripisom »Za učenike — izbjeglice«.
KONCERT NEW SWING QUARTETA
Pretekli teden smo preživeli učno uro glasbene vzgoje nekoliko drugače kot običajno. Obiskali so nas člani New Swing Quarteta in nam predstavili črnsko duhovno pesem od njenega nastanka do danes. Zapeli so nam nekaj črnskih duhovnih pesmi, in to po predhodni razlagi. Tudi k pevski spremljavi so nas pritegnili. Vsi člani kvarteta so v petju zelo dobro usklajeni, nastopili pa so tudi kot solisti in imitatorji različnih instrumentov. Pridobljeno znanje smo na koncu preverili s kvizom. Najpogumnejši učenec je dobil za nagrado kaseto Ciganska kri. Ura mi je bila zelo všeč.
TATJANA HLAVA 7. c., OŠ Jurija Dalmatina, Krško
OPERNA UMETNIKA NA NAŠI ŠOLI
Po dolgih letih sta na naši šoli spet gostovala operna umetnika, sopranistka Sonja Hočevar in tenorist Rajko Koritnik. Na klavirju ju je spremljal Davorin Žitnik, program pa je povezoval Jože Logar. Predstavili so nam nekaj znanih ljudskih pesmi, operetne ter operne arije. Nad programom so nas zelo navdušili. Ker so nam takšna umetniška srečanja redkokdaj dostopna, smo bili obiska še posebej veseli.
Člani literarnega krožka OŠ Globoko
DUBROVČAN V ARTIČAH
Neko jutro nam je razredničarka predstavila novega učenca, ki je prišel iz Dubrovnika. V Slovenijo je prišel pred tremi tedni, ker se je stanje v Dubrovniku iz dneva v dan slabšalo. Granata je padla tik pred njegovo hišo. Sedaj je naša naloga, da poskrbimo, da se bo dobro počutil med nami. Po vsej verjetnosti bomo dobili še več učencev iz Hrvaške, saj vojne ni in ni konec. Z Antonijem je prišla tudi sestrica v 4. razredu. Ne morem razumeti, kako bi mi bilo pri srcu, če bi lepega dne morala bežati od doma, da bi si rešila golo življenje.
JELKA LEVAR novinarski krožek OŠ Artiče
»Kitajska« je bila tema našega naravos- ' S lovnega dne. V skrbno pripravljenih referatih so učenci poročali o zgodovini, umetnosti, znanosti, gledališču, glasbi, folklori, književnosti, prebivalcih in prehrani. Podrobno so predstavili tudi koloniji Hongkong in Macao. Res zanimivo, pogrešala sem le še kakšno slikovno dopolnilo. No, pa smo tudi to doživeli, saj so nam diapozitivi nekega svetovnega popotnika pričarali vso lepoto težko prehodnih kitajskih planot in kotlin. Prvič smo videli in slišali za pirte, lesene hišice, prekrite s stisnjenimi ovčjimi strehami, ki so borno bivališče ovčerejcev. Presenečeni smo bili tudi ob ogledu sličice Rumene reke, ki se od svojega okolja skoraj ne razlikuje. Prava posebnost je bilo spoznanje kitajske j! kulture. Smetnjakov ne poznajo. Poseben “ užitek jim je metanje steklenic skoz okna drvečega vlaka, pljuvanje po tleh in skoz okno... Vsak vagon pa ima čistilko. Kak- ‘JU šno je njeno delo! Zelo obiskane so tržni- f *■ ce: glava pri glavi. Prodajajo sadje, žele-njavo in nože, kijih takoj načne rja. Čislo mirno lahko grajaš ali hvališ, v angleščini ">% •' ali drugem jeziku, preprosti Kitajec zna le j&tY kitajščino in — nič več.
NATAŠA SOTOŠEK, 7.a,W novinarski krožek, ^8?"
OŠ SAVA KLADNIKA, SEVNICA ;jsfr
m-
NARAVOSLOVNI DAN *r
IN KRUH
•
V četrtek smo imeli naravoslovni dan. Pogovarjali smo se o problemu hrane v svetu in doma. Ugotavljali smo, kje na svetu pridelajo največ hrane in kje je primanjkuje. Pri slovenščini smo poslušali pesmi in odlomek o pomanjkanju in kruhu. Navdušili sta nas kaseta Svetlane Makarovič in njena pesem o ajdovem kruhku. Pripravili smo tudi jedi iz starega kruha. Škuhali smo si gobovo juho, si naredili tople sendviče in še marsikaj.
ANI KOPRIVC novinarski krožek OŠ Artiče
SKUPAJ Z BEGUNCI IZDALI GLASILO
Od sredine oktobra ima na naši šoli v popoldanskem času pouk okrog 60 šolarjev iz Osjeka in Siska. Že več kot mesec dni sc nahajajo v zbirnem centru na Otočcu. Veliko smo naredili, da bi se bolje spoznali in se pogovorili o marsičem. Od- ** ločili smo se, da o obeh vojnah, v Sloveniji in na Hrvaškem, napišemo razmišljanja in doživetja in izdamo šolsko glasilo z eno samo misijo: zaustavite vojno na Hrvaškem! Konec oktobra smo z. vrstniki s Hrvaške organizirali pohod na Trško goro.
Za nekatere med njimi je bilo to precej naporno. Na Trški gori nam je župnik razkazal cerkev in nekaj povedal o njej. Za zahvalo so nam prijatelji iz Hrvaške pripravili zanimiv kulturno-zabavni program.
Učenci 8. razreda f OŠ Otočec
OŠ GRM PRAZNUJE 20-LETNICO ,
V počastitev tega jubileja bomo organizirali več športnih tekmovanj, na ogled bo gledališka predstava, v tisku je že šolski časopis, ki bo predstavil šolo skozi dvajset let delovanja. Učenci izdelujejo priponke, vizitke, plakate, na katerih je nov znak naše šole. Za starše bo še najbolj zanimiv dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 7. decembra, ob 8. uri za nižjo in ob 10. uri za višjo stopnjo. Osrednja svečanost pa bo v petek, 13. decembra, v avli šole. Vabljeni!
M.Š.
OŠ Grm Novo mesto

DAN POŽARNE VARNOSTI — V petek, 15. oktobra, smo imeli na osnovni šoli Stopiče dan požarne varnosti. Ob 10.30 so se oglasile sirene in učenci smo stekli iz šole. Kmalu zatem so pridrveli gasilci iz Stopič, poklicni gasilci iz Novega mesta, gasilci iz Podgrada in od drugod. Pokazali so nam dva načina reševanja ponesrečencev in gašenja ognja. Veliko smo videli in se naučili. Upam pa, da do pravega požara nikoli ne bo prišlo.
BERNARDA JERIČEK novinarski krožek OŠ Stopiče
DOLENJSKI UST
%
DOLENJSKI UST
^ i it rt / rt rt rt rt \ rt rt__ 1 9^
01. ho (^cuo) c.o. iiuvcih^'~
KARITAS POMAGA HRVATOM— V frančiškanskem samostanu vNovem mestu že od začetka novembra zbirajo pomoč v hrani in obleki kot pomoč Hrvaški V Mestni karitas v frančiškanskem samostanu v Zagrebu so doslej z dvema kamionoma in kombijema odposlali že 9,5 ton krompirja, 7 ton oblek in 3,5 tone hrane, ki sojo dobri ljudje plačali in odstopili v 36 trgovinah Dolenjke, Mercatorja in KZ Krke. Zbrali so tudi precej pšenice, ki jo bodo v mlinu zmleli in moko poslali na Hrvaško. Pomoči so se pridružili tudi v novomeški bolnišnici ter pripravili veliko število odej. rjuh in ostale posteljnine. (Foto: J. Pavlin)
PRIJETEN
petek seje s skupino ( opacabana začel sklop kulturnih prireditev v novih prostorih gimnazije. Koncerta seje udeležilo približno 250poslušalcev. Dekleta so bila z nastopom zelo zadovoljna in upajo, da bodo tudi v prihodnje navduševale poslušalce s svojim petjem. (Foto: Borut Peterlin, //ruševec. Straža)
VELIKA POMOČ — Zavarovalnica Tilia, Greda, Dana, Akripol, SO Trebnje, Stanovanjska zadruga in krajevna skupnost Šentrupert, M-KZ in Gradišče Trebnje, Plasta Šentrupert, številni obrtniki iz ttre trebanjske občine in seveda farani šentruperške fare so tisti, ki so po besedah šentruperškega župnika Janeza Vidica na nedeljski slovesnosti in maši, na kateri je salezijanec Stanislav Hočevar blagoslovil z bakrom obnovljen zvonik ene najlepših in največjih cerkva na Slovenskem (na sliki), najbolj pomagali, da so se lahko uspešno lotili obnove cerkve. Zbraliso veliko denarja, 6 ton bakra, farani so prispevali še 60 kubikov lesa. Večji del tega materiala je mojster Janez Grilc iz Šenčurja vgradil v zvonik, nekaj pa ga je še ostalo za Veselo goro (Foto: P. Perc)
NOVO TELEFONSKO OMREŽJE — Pretežni del Suhe krajine v trebanjski občini ni več siva, še manj bela lisa v razprostranjenosti telefonskega omrežja. V Dobrniču so namestili 200-številnčno ATC. Čepra vje že zdaj premajhna glede na zanimanje ljudi, da bi prišli do telefona, je narejen s 189 novimi številkami, od tega jih je 54 v Knežji vasi in 22 v Svetinjah, ostalo odpade na krajevno skupnost Dobrnič. Položili so okrog 6 km zemeljskega kabla, prispevali okrog 1000 drogov, po okoli 30 delovnih ur in približno 3000 DEM v dinarski oz. tolarski protivrednosti. Na sliki: zbrani krajani v lovaski koči LD Dobrnič nad Rdečim Kalom so pretekli petek z zanimanjem sledili poročilu predsednika sveta KS Dobrnič, Silva Prparja. (Foto: P. Preč)
BLAGOSLOV KAPELICE — Na Martinovo nedeljo so na vinski gorici pod Šentpavlom pri Dvoru blagoslovili novo kapelico. Kapelico, posvečeno zavetniku Martinu, je sezidal g. France Vidmar, ki ima vinograd in zidanico na tej gori. Vidmarje tudi sicer pravi domačin, saj je njegova rojstna vas Mačkovec pri Dvoru. Kip Mariina je napravil diakon iz Kočevja, kije tudi kapelico blagoslovil. Gospodar France seje na koncu zahvalil diakonu, pevcem za prijetno petje in vse skupaj povabil v zidanico na pokušnjo letošnje kapljice. (Besedilo in foto: S. M.)
Novoles zdaj spet zaposluje
Uspešno zaključena stečaja v Drobnem pohištvu in Novih ambientih — V letu 1992 delo še za sto ljudi
Ko dobri poslovni stiki postanejo breme — Kovino-plastov »beg« iz Hrvaške — Zanimiv star program?
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<

UGOTANIN
M**-' » iUOOSt*V'il
JUGOTANIN
kemična industrija, p o. sevnica
ODKUPUJE
LES PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo preko:
—	območnih gozdnih gospodarstev
—	območnih kmetijskih zadrug
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608-81349, oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova
1, 68290 Sevnica Plačilo je dobro in zagotovljenoI
obrtna zatfrtu/a brnzin*
oddaja v najem poslovni prostor v pritličju stolpnice v ulici Veljka Vlahoviča 2, Brežice, v površini 28,80 m2 za dobo desetih let pod pogojem predplačila najemnine za dobo 10 let.
Prostori so namenjeni dejavnosti, ki s hrupom ali na drug način ne bo motila okolja.
Poslovni prostor, ki si ga interesenti lahko ogledajo vsak dan od 8. do 14. ure, bo v najem oddan z zbiranjem pisnih ponudb, ki jih sprejema posebna komisija do vključno 12.12.1991 do 9. ure dopoldan, ko bo komisija odprla vse Dreiete ponudbe.
Izklicna cena mesečne najemnine znaša 500 DEM po borznem tečaju Ljubljanske devizne borze, plačana v SLT.
Komisija za oddajo poslovnega prostora v najem bo obravnavala le tiste ponudbe,h katerim bo predloženo potrdilo, daje ponudnik na ŽR Obrtne zadruge .»GRIČ« Brežice pri SDK Brežice 51620-601-11716 nakazal varščino v znesku 20.000,00 SLT. Varščina bo neuspešnemu ponudniku vrnjena takoj po odločit' vi komisije o najboljšem ponudniku, slednjemu pa se bo upoštevala v predplačilo najemnine.
Informacije o ostalih pogojih najema so na razpolago na sedežu zadruge tel, 0608/61-660.
<b KRKk
KRKA, tovarna zdravil, p.o. Novo mesto
K SODELOVANJU VABIMO
DIPLOMIRANE EKONOMISTE
Za področje:
finančne operative, kontrolinga in analiz,
program izolacij, program kozmetike in sektor za ekonomiko ih informatiko.
Kandidatom z ustreznimi izkušnjami ter sposobnostmi sprejemanja in izvajanja najodgovornejših nalog nudimo stimule-tivne osebne dohodke, strokovno usposabljanje in možnosti vsestranskega osebnega razvoja.
Pričakujemo vaše ponudbe, ki jih pošljite na naslov:
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, 68000 Novo mesto, Cesta hero- j jev 45. Dodatne informacije dobite v kadrovski službi, telefon < 22-711 ali 22-441.	|
Ceneje do vodnika in monografije
NOVO MESTO — Dolenjski muzej ima še na zalogi knjigi N°J° mesto skozi čas	kulturnozgodo
vinski vodnik in V vrtincu molčati]1 monografijo o Vladimiru L(inl^ tu. Če kateri od kulturno ozaveščenih Novomeščanov teh knjig ‘ nima ali pa hi rad s primeriu knjižnim darilom koga razveselilj božične ali novoletne praznike, si]
lahko nabavi po znižani ceni v rt cepciji Dolenjskega muzeja. seje namreč odločil, da bo že od,l ga ledna prodaja! obe knjigi s P° sebnim božično-novoletnim slom, in sicer namerava odpr°d
300 izvodov kulturnozgodovinski
ga vodnika po 300 SLT vodov monografije po 500 SL j-leresenli pa bodo v muzeju lan kupili tudi nakit, izdelan po ‘,r. i otoških predlogah, ki ga je neka] na voljo. V recepciji je moč vse0 jeno kupiti vsak dan, razen ob P nedelj kih. med H), in 17. uro.
JESENICE NA DOLENJSKEM
Čc jc bil tukajšnji Kovinoplast še do nedavnega poslovno močno jtovczan s Hrvaško, jc danes od tega sodelovanja ostalo bore malo. Sprememba se nanaša tudi na denar. Hrvaški partnerji dolgujejo Kovinoplastu 717 tisoč tolarjev, za katere se ne ve, kako jih bodo obračunali. Kupci Kovinoplastovega blaga najbrž, niso dovolj založeni z njimi, če pa denar že imajo, ga spričo zamašenih poti v plačilnem prometu med Slovenijo in Hrvaško ne morejo pre-knjižiti na račun jeseniškega dobavitelja.
Plačevanje v blagu pa zdaj nekako ni več mogoče. Po drugi strani pa nastopajo težave v kooperacijskih poslih. Kovinoplastu so opravljali storitve partnerji na hrvaški strani in tudi jeseniško podjetje je kot kooperant delalo za hrvaške firme. Hrvatje so prenehali naročati v jeseniškem podjetju, kije sicer streljaj od meje, vendar je že v Sloveniji.
Kovinoplast proizvaja tudi manjše količine blaga in s tem je bil zanimiv za dosti naročnikov, ki so potrebovali samo nekaj izdelkov, vendar gotovih tako rekoč čez noč. V zadnjem času omenjena proizvodna prilagodljivost jeseniškemu podjetju ne pomeni nikakršne prednosti več. Naročniku s Hrvaškega gotovih izdelkov iz Jesenic ne morejo izročiti v zelo kratkem času, ker morajo pošiljke blaga skozi dolgotrajno proceduro carinjenja na meji med Slovenijo in Hrvaško. To precejšnjo težavo zaradi meje bi omilili, če bi za prevoz, blaga preko meje zadoščala že faktura, kot sta prepričana Branko Rožman, direktor Kovinoplastu, in Marjan Bizjak, vodja komercialno—tehnične službe v podjetju.
Kovinoplast je ustvaril s poslovanjem s Hrvaško okrog 60 odst. vsega dohodka in toliko denarja ne bo mogel zaslužili kje drugje. Izvoz bi rešil velik del problema, vendar sc Kovinoplastu skoraj ne izplača podati na tuje v laki mednarodni konkurenci. Zato toliko bolj zavzeto išče poslovne stike na slovenskem tržišču. Po tej nenadejani »vrnitvi domov«, kot bi Kovinoplastov malce vsiljeni beg iz. Hrvaške mogoče imenoval slovenski minister za industrijo Izidor Rejc, bo jeseniško kovinsko predelovalno podjetje morda znova nastopilo na tržišču s svojim programom sklopk. Te strojne dele je Kovinoplast nekoč že proizvajal.
M. LUZAR
PODJETJE NA MEJI — Jeseniški Kovinoplast, v katerem vseh 85 zaposlenih prejema del osebnih dohodkov v gotovini in del v bonih, upa, da ve mu je dosedanja poslovna politika, močno oprta na Hrvaško, omajula samo za kratek čas. Njegova temeljita preusmeritev je bržda vprašljiva zaradi majhnega lastnega premoženju, saj pride na posameznega delavca statistično samo za kakih 14 tisoč mark kapitala. Na sliki: v Kovinoplastovem proizvodnem prostoru. (Foto: M. Luzar)
NOVO MESTO Pred pol leta je bilo Novolesovo podjetje Drobno pohištvo na tleh. S prvim junijem je bil uveden stečajni postopek, proizvodnja seje praktično ustavila. Na začetku sanacije, ki je potekala hkrati s stečajem, so jo morali nanovo organizirati. Pri tem je bila sedanja vodilna ekipa uspešna, saj podjetje že od avgusta posluje pozitivno.
To in ugodna predvidevanja za v bodoče so bila razlog, daje bil 22. novembra s strani upnikov sprejet predlog prisilne poravnave 60 odst. obveznosti v dveh letih s pripadajočimi obrestmi. Stečaj je s tem zaključen. Podoben predlog o zaključku stečaja in poravnavi obveznosti je bil sprejet tudi za podjetje Novi ambient.
V obeh podjetjih so, kot rečeno, morali proizvodnjo skoraj postaviti nanovo, spremeniti programe in ob ameriškem poiskati še nove trge, predvsem angleškega in druge evropske. Ves nekdanji domači trg je zaradi naglega padanja življenjskega standarda in politično vojnih razmer onstran Kolpe namreč skoraj povsem ohromljen. Z izvozom zaslužijo prek 80 odst. dohodka, ki bi bil lahko še boljši, če ne bi bilo ne-
katerih težav in pomanjkljivosti: do oktobra praktično zamrznjenega tečaja, velikega porasta nabavnih cen, problemov v oskrbi z. bukovim lesom itd.
V Drobnem pohištvu je bilo ob uvedbi stečaja zaposlenih le 173 delavcev za dokončanje proizvodnje, zdaj daje kruh 250delavcem, v prihodnjem letu pa računajo odpreti še 45 delovnih mest. V Novem ambientu pa so število delavcev povečali od 66 ob uvedbi stečaja na 94. Konec prihodnjega leta naj bi bilo v tem podjetju zaposlenih 150 ljudi, ki bi naredili za okrog 10 milijonov mark izdelkov.
DENAR ZA PEDIATRA BO
TREBNJE — Trebanjska vlada je sklenila, da bodo s 1. decembrom sklenili s trebanjskim zdravstvenim domom pogodbo ob zaposlitvi pediatra. O tem, da Trebanjci potrebujejo otroškega zdravnika, seje izkazalože večkrat, zato jc tako priporočilo dala tudi trebanjska občinska skupščina, ko se je seznanila s problematiko zdravstvenega doma v Trebnjem.
” \
KAKŠNA BO NAMEMBNOST GRADU?
TREBNJE Trebanjski grad bodo do jeseni 1997, ko bo 200-letnica rojstva Friderika Barage, verjetno lahko le deloma obnovili.
V njem naj bi predstavili življenje in delo Barage, svoje prostore bi dobila tudi galerija likovnih samorastnikov, ne bo pa izostal niti reprezentančni gostinski lokal s poročno dvorano in še kaj. Trebanjci si seveda želijo marsikaj, ne vedo pa še, če bodo kos vsaj zaustaviti propadanje gradu, ki nima pri spomeniškem varstvu kakšne posebne teže. Treznim ocenjevalcem razmer je bilo takoj jasno, da bodo lahko grad oz. njegov jugovhodni stolp, ki seje že začel rušiti, letos samo nekoliko za-^ varovali, da se ne bo sam porušil, j
VIŠJE OSKRBNINE
METLIKA - Od I .decembra bodo v metliškem domu počitka za 20 odst. višje cene osnovne oskrbe. V domu jx>-dražitev utemeljujejo s tem, da so sc od zadnje, avgustovske podražitve cene najpomebnejših prehrambenih artiklov povišale vsak mesec ali celo vsak teden, predvsem pa so se cene storitev v domu v celem letu povišale za manj, kot so porasle cene najpomebnejših artiklov, ki jih v domu potrebujejo, samo v zadnjih treh mesecih. Izvršni svet je podražitev v domu sicer potrdil, hkrati pa zahteval tudi podatke o strukturi oskrbovancev, njihovem plačevanju ter program racionalizacije v domu počitka v prihodnjem letu.
2 MILIJONA SLT POSOJIL ZA KMETIJSTVO
SEVNICA — Sevniška vladaje razpisala 2.000.000 tolarjev posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva v sev-niški občini. Posojila naj bi kmetje in občani, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, porabili za gradnjo in prenovo gospodarskih poslopij, za razširitev in posodobitev raznih zmogljivosti v osnovni dejavnosti, za razvoj domače obrti in podobno ter za posodobitev in razvoj predelovalnih zmogljivosti na kmetiji.
Zanimivo je, da so določili, da se glavnica posojila veže na rast odkupne cene mleka s 3,6 odst. tolšče, brez dodatkov. Prošnje pričakujejo na občinskem sekretariatu za gospodarstvo in finance do I. decembra, kjer dajejo podrobnejše informacije tudi po telefonu 81-114.
V tujini zelo uspešno podjetje z dolgoletno tradicijo je odprlo predstavništvo v Sloveniji.
Iščemo sodelavce na območju Novega mesta s širšo okolico.
Pogoji: najmanj IV. stopnja izobrazbe, lasten prevoz.
Informativni dan bo v petek, 29. novembra, ob 18. uri v konferenčni sobi hotela Metropol v Novem mestu!
Skoda, da ne zadošča račun
SILVESTROVANJE DO IN NA 31. 12. 1991
NOVI DOM NA BAZI 20
nudi
manjšim in večjim skupinam organizacijo in pripravo prednovoletnih praznovanj. Obiščite nas ali pokličite (068) 65-674 vsak dan od 18. do 21. ure. Se priporočamo!
Dogodki v sliki in besedi
4* I
Skupščina občine Metlika razpisuje JAVNI NATEČAJ
za zbiranje predlogov za praznik občine Metlika in za izdelavo razpoznavnega znaka občine Metlika.
I.	Predlog za praznik občine naj vsebuje dogodek, ki je z zgodovinskega, kulturnega, etnološkega ali znanstvenega vidika pomemben za celo občino oz. za vse občane.
II.	Predlog za izdelavo razpoznavnega znaka občine naj vsebuje:
a)	obrazložitev ideje in tehnični opis znaka,
b)	grafično rešitev znaka s podanimi razmerji v barvni in črno-beli tehniki.
Predlog za izdelavo razpoznavnega znaka občine mora upoštevati uporabnost znaka za memorandume, kuverte, listine,
plakete in pečate. Pr................
3redloge naj kandidati vložijo pod šifro. V posebej zapečateni ovojnici, na kateri je označena šifra, morajo biti podatki o avtorju: ime, priimek in naslov. Ovojnico je treba dostaviti skupaj s predlogom.
Za izbrani predlog za razpoznavni znak občine bo podeljena ena nagrada v protivrednosti 500 DEM. Za izbran predlog, Ki bo vseboval le idejno rešitev in tehnični opis (ll.a), znaša nagrada protivrednost 250 DEM.
Z dodelitvijo nagrade si občina Metlika pridržuje pravico do razpolaganja, uporabe in morebitne spremembe nagrajene rešitve.
Predloge pošljite na naslov:
Skupščina občine Metlika, Predsedstvo skupščine, Mestni trg 24, 68330 Metlika.
Udeleženci bodo o izbiri predloga obveščeni preko sredstev javnega obveščanja v roku 7 dni po odločitvi na skupščini.
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA
:
I
I
;
I
\
t
i
OBVESTILO
Delovne ljudi in občane, organizacije, organe ter skupnosti naselja Mirna obveščamo, da sta po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Trebnje na seji dne 5.11.1991 (sklep je objavljen v Ur. listu RS št. 24/91 z dne 14.11.1991)
JAVNO RAZGRNJENA
OSNUTKA URBANISTIČNE ZASNOVE IN PROSTORSKO-UREDITVENIH POGOJEV ZA NASELJE MIRNA
Javna obravnava bo v sredo, 4. decembra 1991, ob 18. uri v prostorih doma TVD Partizan na Mirni.
V času javne razgrnitve osnutkov (do 15. decembra 1991) lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge v Krajevni skupnosti Mirna ali na Zavodu za urbanistično načrtovanje, Goliev trg 5, Trebnje, kamor jih lahko tudi pošljete.
Udeležite se javne obravnave, kjer vam bodo na voljo podrobnejše obrazložitve in pojasnila.
Vljudno vabljeni!
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE

IVA
PAPIRo
Trgovsko podjetje za papir in celulozo Krško Tovarniška 14 — 68270 Krško
1 delovno mesto: POMOČNIK VODJE FINANČNE SLUŽBE
Pogoji:
Diplomirani ekonomist, 5 let delovnih izkušenj pri delih v financah ali računovodstvu, zaželjeno znanje nemškega jezika Poskusna doba: 6 mesecev
2.	delovno mesto: SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA
Pogoji:
—	Višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri
—	3—5 let delovnih izkušenj pri delih v knjigovodstvu. Poskusna doba: 3 mesece
3.	delovno mesto: POSLOVNI SEKRETAR
Pogoji:
—	Obvezno aktivno znanje nemškega jezika
—	Višja ali srednja šola
—	3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih Poskusna doba: 3 mesece
Pismene vloge z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: SAVA PAPIR, D.O.O.
TOVARNIŠKA 14, 68270 KRŠKO
RAZMIŠLJATE O MOŽNOSTIH LASTNEGA IZOBRAŽEVANJA!
Pri DELAVSKI UNIVERZI KRŠKO se še lahko vpišete v programe:
ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE:
—	trgovinski poslovodja
—	komercialni tehnik
—	ekonomski tehnik
(možne prekvalifikacije iz drugih programov)
—	6., 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle
V	TEČAJE:
—	za voznike viličarja
—	šivanja in krojenja
—	strojnega pletenja
—	računalništva
—	strojepisja
V	AVTO ŠOLO za kvalitetno in hitro pridobitev vozniškega dovoljenja B-kat. pod strokovnim vodstvom izkušenih inštruktorjev in na sodobnih vozilih R-5 Campus!
Pričakujemo vas v DU Krško, CKŽ 15, tel. 0608/31-152
—	vsak dan od 7. do 15. ure.
lf*KRKK
Krka, tovarna zdravil, p.o. Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo
razpisuje
javno licitacijo,
na kateri želi odprodati:
—	tehtnico Lario
—	aparate za kuhanje kave
—	registrske blagajne (Uniš)
—	ležišča z jogijem
—	termoakumulacijske peči
—	pomivalna korita
—	črno-beli televizor (Gorenje)
Licitacija bo v torek, 3. 12. 1991, ob 14.30 v Zdravilišču Šmarješke Toplice.
r	\
Svet zavoda Doma upokojencev in oskrbovancev impoljca — Sevnica
preklicuje
objavo za imenovanje direktorja zavoda, objavljenega v Dolenjskem listu dne 7. 11.
1991, ker so bila v postopku razpisa kršena določila STATUTA.
Interesentom, ki so se prijavili na razpis, bo zavod na njihovo zahtevo poravnal stroške, ki so jih imeli v zvezi z razpisom.
Novi razpis bo objavljen v Dolenjskem listu 5.12.1991.
I
"Spoštovani **********************************^
sledili smo vašim željam in potrebam. Odslej boste lahko kupovali vse želeno tehnično blago v novi tehnični trgovini v Dolnjih Kamencah pri Novem mestu.
Vabimo vas na otvoritev, ki bo v
petek, 6. decembra, ob 12. uri
v Dolnjih Kamencah 46 c.
Na otvoritvi vam bomo predstavili naš širok prodajni program, vse od črne in barvne metalurgije, okovja, orodja in vijakov do brusnega materiala, ležajev in verig.
Da bi bila ponudba blaga v naši novi trgovini čimbolj pestra, smo se povezali z največjo tehnično trgovino v Sloveniji, z Jeklotehno iz Maribora.
Vabimo vse obrtnike na poseben razgovor o možnostih dobavljanja po veleprodajnih cenah, v dogovorjenih rokih in z dostavo blaga.
Že danes se zavedamo, da smo predvsem zaradi kupcev. S kvalitetno postrežbo in širokim izborom blaga vas bomo skušali prepričati ob vašem vsakokratnem obisku v naši trgovini.
Želimo vam stisniti roko v pozdrav in nazdraviti našemu bodočemu poslovnemu sodelovanju.
V pričakovanju vašega obiska na otvoritvi lepo pozdravljeni.
I
J JEKLO V TEHNA
SPOLJAR
Dolnje Kamence d.o.o.
trgovsko podjetje na veliko in malo
I
n
a
MERCATOR-PRESKRBA, d.o.o. KRŠKO
razpisuje
prosta delovna mesta
1.	direktorja podjetja
za štiriletni mandat
2.	vodja računovodskega sektorja
za štiriletni mandat
Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1:
—	visoka oz. višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri,
—	tri oziroma pet iet delovnih izkušenj v gospodarstvu na delih in nalogah, ki zahtevajo sposobnost vodenja, organiziranja in koordiniranja poslovnih funkcij v podjetju,
—	predložitev strategije razvoja podjetja.
pod 2.
—	V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri oziroma VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri (finance ali računovodstvo),
—	pet oziroma tri leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih v gospodarstvu.
47,
Krško,
3KRBA, d.o.o., razpis«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
IST interier d.o.o.
LJUBLJANA Linhartova 8
vabi k sodelovanju kandidate z izkušnjami in ustrezno izobrazbo
za delo v trgovini s pohištvom in notranjo opremo v Novem mestu.
Razpisujemo dela in naloge:
—	poslovodja salona
—	prodajalec
Delo je za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave dostavite v roku 8 dni na naslov: IŠT interier d.o.o. Ljubljana, Linhartova 8
dS
X
AVTO
GALANTERIJA
Gotna vas, tel.: (068)25-585,22-643 fax: (068)25-585
nagrajuje bralce Dolenjskega lista
Spet je teden naokoli, naša nagradna igra pa teče dalje. Za nagrade naših zvestih naročnikov skrbi tokrat zasebno podjetje AVTOGALANTERIJA, Ob potoku 10, iz Novega mesta, ki izdeluje izpušne cevi za vse vrste osebnih avtomobilov po najnovejši tehnologiji robljenja, z garancijo evropske kakovosti in seveda s takojšnjo dobavo.
Če vaše izpušne cevi še ni potrebno zamenjati, bodo v AV-TOGALANTERIJI potrpežljivo čakali nagrajene bralce eno leto. To pa je tudi dovolj časa, da boste v našem uredništvu dvignili potrdilo, da se je sreča pri žrebu nasmehnila prav vam.
Nagrajencem Ljubi Ocvirk, Drožanjska 1, Sevnica; Jožetu Selaku, Vrh pri Pahi 16, Otočec, in Francu Oberstarju, Zapuže 5, Ribnica, iskreno čestitamo in vas pričakujemo v našem uredništvu na Glavnem trgu 24.
i= zavarovalnica triglav d.d.
KŽ/ POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
ZAGREBŠKA 2 68000 NOVO MESTO
Vabi k sodelovanju za naslednja prosta dela in naloge:
-	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP NOVO MESTO
Pogoji:
—	Končana višja ali srednja šola katerekoli smeri, dve leti delovnih izkušenj
Sprejeti kandidati bodo morali opraviti 4-mesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov:
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. NOVO MESTO ZAGREBŠKA 2 68000 NOVO MESTO
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem roku za sprejem pisnih vlog.
Svet Vzgojno-varstvenega zavoda Kočevje Cesta na stadion 3
razpisuje prosta dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA
RAZPISNI POGOJI:
Za pomočnika ravnatelja Vzgojno-varstvenega zavoda je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje:
—	pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali za opravljanje del učitelja po določbah Zakona o osnovni šoli,
—	ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
—	ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim dosedanjim delom.
Izbranega kandidata bomo imenovali za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Svet VVZ Kočevje, Cesta na stadion 3, 61330 Kočevje (z oznako: Prijava na razpis). Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po izbiri.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA SKŠSJil ^ff-7a^rS--g ST“
tedenski koledar
Četrtek, 28. novembra — Jakob Petek, 29. novembra — Nino Sobota, 30. novembra — Andrej Nedelja, 1. decembra — Natalija Ponedeljek, 2. decembra — Blanka Torek, 3. decembra — Franc Sreda, 4. decembra — Barbara
LUNINE MENE
28. novembra ob 16.21 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 29. in 30.11. (ob 20. uri) ameriška komedija Šofer gospodične Daisy.
ČRNOMELJ:28. II.(ob 19.uri)in
1. 12. (ob 20. uri) ameriška komedija Mož za ženitev. 29.11. (ob 19. uri) dobrodelna prireditev. 1.12. (ob 18. uri) ameriška komedija »Odštekani« psihiater.
KRMELJ: 30.11. ameriška komedija Denarja do strehe.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 28. 11. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Barton Fink. 29. (ob 16. in 18. uri), 30. 11. in 1. 12. (ob 16. uri) ameriška pustolovska drama Tam, kjer reka potemni. 29. (ob 20. uri), 30. 11. ter 1. in 2. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Ljubim te do smrti. 3. in 4. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriška erotična drama Zandalee.
SEVNICA: 29.11. in 1.12. ameriška komedija Denarja do strehe.

kmetijski stroji
Z 101 GTL 55, letnik 1986, 75000 km, registrirano do 6/92, prodam. ® (0608)81-035.	6701
KMETOVALCI! Akumulatorje VESNA MARIBOR vam nudi prodajalna AGROIZBIRA KRANJ, ® (064)324-802, po ugodni ceni. Primer: 12 V 97 Ah stanc 3.500,00 SLT, 12 V 135 Ah stane 4.630 SLT.	6363
TRAKTOR IMT (35 KM) prodam. Golob, Vel. Slatnik 15, Novo mesto.
6752
TRAKTOR URSUS 335, 900 ur, prodam. Smolič, Stranje 5 pri Dobrniču, to(068)40-739.	6760
TRAKTOR IMT 539, star eno leto in pol, prodam tudi na obroke. * (068)45-101.	6761
EREZO HONDA F 400 in električni mešalec za beton, oboje malo rabljeno, ugodno prodam. ® 23-185.	6775
TRAKTOR STEIER s pant žago in traktor Deutz 40, starejši, prodam alt menjam za osebni avto. to 27-841.	6780
ZETOR 4911 prodam ali menjam. Alojz Zupančič, Hmeljčič 3, Mirna Peč.
6781
TRAKTOR Ferguson 549, letnik 1988, prodam ali menjam za 533 ali 539. 'rt (0608)75-740.	6822
DVE TRAKTORSKI PRIKOLICI, obračalnik, prodam. W (0608)43-264.
6843
Z 101, letnik 1983, in kombi IMVfur-
kupim
KOBILO kupim. Informacije na to (0608)33-019.	6749
V KOSTANJEVICI kupim stare pokrajinske slike, lahko salonsko pohištvo, perzijske preproge. to (061)223-957.
6772
motorna vozila
FIAT 850, letnik 1982, poceni prodam. o (068)21-202.	6683
R 4 GTL, letnik 1985, prodam. Stara Bučka 2, Škocjan.	6685
GOLF BENCINAR, 87/4, zelo ohranjen, prodam. Cena 10800 DEM. to (068)27-501.	6693
JUGO KORAL 60, letnik 1990, 20000 km, garažiran, z dodatno opremo, prodam za 6000 DEM. to: 28-490.
6695
ALFA 33 1,3, letnik 1991, rdeča, ugodno prodam ali zamenjam za cenejše vozilo, to; (061)264-676.	6697
Z 101 SKALA 55, maj 1989, prodam. to 28-209.	6698
R 5 CAMPUS, nov, rdeč, 5 vrat, registriran do 11/92, prodam za 13700 DEM. Željko Bahorič, Naselje Borisa Kidriča 5, Metlika.	6700
126 P, letnik 1986, prodam. Franc Potočar, Dol. Kamence 36, Novo mesto.
MALI OGLASI
v ponedeljek
tudi
od 20. do 22. ure
23-343
gon, letnik 1979, motor Mercedes 2200, generalno obnovljen, prodam. to (0608) 32-558, po 20. uri.	6704
GOLF CL, nov, kovinsko rdeč, in golf, letnik 1989, prodam. to 51-059, zvečer.
6708
FIAT 126 P, letnik 1984, in R 4 GTL, letnik 1986, prodam. to: 65-044.	6711
Z 128, modre barve, letnik 1987, prodam. 47-298, popoldne. 6713 DAIHATSU TS CHARADE, star 6 mesecev, 4000 km, prodam. to: (061) 265-028.	6721
Z 128, rdečo, letnik 1989, registrirano do 10/92, zelo ohranjeno, prodam. ® 85-027.	6722
GOLF JGLD, letnik 1984, reg. do 10/92, prodam ali menjam za JXD, letnik 1987, z doplačilom. to 25-038.
LADO NIVO, 1987/88, ugodno prodam ali zamenjam. to: 84-600.	6723
R 4 GTL, popolnoma nov, prodam za 8000 DEM ali zamenjam za R 4, starejši letnik, c (068)78-470.	6725
DAIHATSU CHARADE, turbo die-sel, star eno leto, kovinsko črne barve, prodam ali zamenjam. Zorc, Slavka Gruma 60, to 27-554.	6726
VISO OLTCIT 18 R, novo, registrirano, prodam, to 25-986, zvečer. 6727 OPEL VECTRO 1,6 i GL KAT, kovinske barve, temna stekla, radio, prodam za 28000 DEM. to: 22-349.	6728
OPEL KADETT 1300, letnik 1987, rahlo karamboliran, ugodno prodam, 'rt;' (068)73-151.	6733
MAZDO 323 F i 1,6, julij 1990, kovinsko sive barve, l5.ooo km, z. dodatno opremo, prodam, to- (068)20-274.
6735
Z 101, dobro ohranjeno, registrirano do 20.10.92, letnik 1989, 17.000 km, dodatno opremljeno, garažirano, prodam, e (068)22-670, popoldne. 6736 GOLF TURBO DIESEL, 5 vrat, kovinske barve, letnik 1986, prodam. to 73-766.	6737
R 5 CAMPUS, julij 1991, ugodno prodam. Sr. Globodol 12, Mirna Peč.
6739
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do
21.9.92,	ugodno prodam, /c (068)73-
104.	6740
R 4 GTL, november 1984, prodam. * 26-160.	6742
126 P, letnik 1987, registriran do
14.10.92,	prodam. Darinka Steingcl, Sa-
dinja vas 16, Dvor.	6744
OPEL KADETT, letnik 1973, registriran do 3/92, prodam, r 20-557.
6746
R 4 GTL, september 1991, prodam. tor 26-421.	6748
Z 750, letnik 1985, in GOLF DIESEL, letnik 1988, prodam. ?o 26-196.	6750
R 9 DIESEL, letnik 1985, prodam ali menjam za cenejši avto. o 28-452.
6751
»HROŠČA«, letnik 1975/76, registriranega do oktobra 1992, dobro ohranjenega, ugodno prodam, t (068)65-187
6753
126 P, star dve leti, prodam, to. 25-324.	6754
OLTCIT, nov, metalik, prodam za 6700 DEM ali menjam, t (068)59-082.
6756
R 4, nov, nevozen, za 8000 DEM, in jugo Koral 55, letnik 1989, 20000 km, prodam, t 24-524 ali 22-304, po 18. uri.
6759
Prodam R 4 GTL, letnik 89,	jŽ
Informacije to 068/23-585	*Z
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 30 SLT, naročnina za 4. trimesečje 390 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 780 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM jali druga tuja valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 450 SLT, na prvi ali zadnji strani 900 SLT; za razpise, licitacije ipd. 500 SLT. Mali oglasi do deset besed 400 SLT, vsaka nadaljnja beseda 40 SLT.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52700-603-30624. Devizni račun št.: 52700-620-970-25737-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 730. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in lotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7/91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
JUGO 60, letnik 1989, registriran do 25. oktobra 1992, prodam, to. 23-204.
6762
R 5 CAMPUS, rdeč, 5 vrat, prva registracija februarja 1990, prevoženih 19000 km, prodam. to (068)51-308.	6763
ZASTAVO 101, letnik 1988, in jugo 45, dostavni, nov, prodam. to 24-712.
6764
ZASTAVO 101, letnik 1987, ali zastavo 750, letnik 1984, prodam. ® 27-263.	6765
ZASTAVO 128, letnik 1989, in 3 m3 hrastovih plohov prodam, to 24-927.
6766
FIAT UNO 60 S, 6/87, 36000 km, prodam ali menjam za cenejši avto R 4 ali jugo. to 48-542.	6767
GOLF BENCINAR, nov, prodam ali menjam za cenejše vozilo, to (0608)77-441.	6768
VISO OLTCIT, letnik 1991, registriran, prodam. Sabina Strgar, Sela pri Dobovi 40 a.	6769
LADO SAMARO 1300, letnik 1988, in moško kolo Maraton de luxe, na 10 prestav, prodam. ® 23-185, po 17. uri.
6774
OPEL KADETT 1.35, letnik 1986,
prodam ali menjam za cenejši avto. to 85-173.	6776
OPEL KADETT 1,4 LS, 3 vrata, kovinske barve, letnik 1991, prodam, to 27-129.	6778
Z 101, karambolirano, letnik 1987, prodam. ® 26-147, po 15. uri. 6782
JUGO 45 A, letnik 1987, prodam.
2-866.
Penca, Dol. Mokropolje 9, ® 4".
6784
ZASTAVO 101, letnik 1978, lepo ohranjeno, prodam. Ogled v četrtek in petek. to: (068)73-346.	6785
R 5,3 vrata, rdeč, atar 8 mesecev, prodam ali zamenjam za cenejši avto. to (068)58-509.	6791
GOLF DIESEL, letnik 1987/10, ga-raž.iran, bele barve, 60000 km, prodam. to (0608)67-623.	6796
R 4 GTL, letnik 1990, prodam ali zamenjam za manjši avto. to 21-575.
6798
JETTO X, letnik 1987, prodam ali menjam za cenejši avto. to 56-367.
6800
LADO R1VO 1300,5 prestav, staro 3 mesece, prodam. Cena 8000 DEM. to (061)453-894.	6802
OPEL KADETT 1,3 S, letnik 1981, prodam za 4800 DEM. Stane Rožman, Pavlova vas 6 c, Pišece.	6805
SAMARO 1300, letnik 1988, in ja-maho XT 600, letnik 1986, ugodno prodam. to 87-136.	6806
ALFO ROMEO 33 prodam ali zamenjam. to 27-015, dopoldan, ali ogled popoldan pri Starič, Gradiška 34, Straža.
6809
GOLF JX, nov, neregistriran, 5 vrat, 5 prestav, rdeč, prodam ali menjam za cenejši avto. to 22-548.	6811
KADETT KARAVAN, letnik 1979, in novo peč Emo central 25 prodam. ® (0608)70-137.	6812
HYUNDAI LS, 5 vrat, letnik 1991, prodam ali menjam z doplačilom za cenejši avto. V centru Novega mesta oddam v najem leseno garažo, to 26-772.
6814
126 P, letnik 1987, 15.000 km, prodam. to 20-247, popoldne. 6817 Z 750, letnik 1978, zelo ugodno prodam. to 27-802.	6820
JETTO JX, rdečo, letnik 1987, v dobrem stanju, prodam. n (068)44-168.
6821
KOMBI 850 K prodam. ® (068)43-736.	6824
GOLF DIESEL, letnik 83/84, prodam za 5.700 DEM ali menjam za novejši tip. to: (068)85-838.	6827
Z 101 SKALA, letnik 1988, prodam ali menjam za cenejši avto. to 26-434.
6828
ŠKODO FAVORIT 135 L, lešnikove barve, staro 6 mesecev, še v garanciji, prodam. ® (068)45-162.	6829
R 4 TU, letnik 1983, prodam. Anton Zorc, Zloganje 16, 68275 Škocjan.
6830
126 PGL, letnik 1989, prodam. ® 22-629.	6831
GOLF DIESEL, letnik 1988, in citroen GS, letnik 1978, oba avtomobila sta registrirana do konca leta 1992, prodam, to: 23-976.	6832
GOLF JXD, letnik 1986, registriran do 11 /92, prodam, to 85-450.	6834
JUGO 45, bel, star 8 mesecev, prodam. 'to 21-727 int. 226.	6835
JUGO 45, letnik 1990, registriran za celo leto, prodam, /o: 24-720, od 8. do 17. ure, ali 73-639, zvečer.	6836
126 P, letnik 1978, Z 750, letnik 1979, ugodno prodam, to 42-575.	6838
126 P, letnik 1987, registriran do 9/92, prodam, to 84-538.	6839
JUGO 45, registriran do 8/92, prodam za 1.500 DEM. to (0608)60- 217, Gor. Prekopa 26, Kostanjevica. 6840 JUGO 55 KORAL, 10/89, brezhiben, odlično ohranjen, z. veliko dodatne opreme, prodam, to: (0608)79-748.
6841
Z 750 LC, motor 1980, karoserija 1984, dobro ohranjeno, prodam c 65-391.	6849
R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 10/92, prodam, to: (068)23-311, interna 773, med 7. in 8. uro zjutraj. 6850
posest
ZAZIDLJIVO PARCELO (750 m2), na Dolenjskem v Marinči vasi, brez dokumentacije, prodam. Asfalt, elektrika, vodovod ob parceli. :< (061)218-784.
6688
PRODAM zidanico na mirnem kraju na Trški gori. ® 068/23-585 po 20. uri
VINOGRAD (950 m2) z vinsko shrambo, elektrika v shrambi, z možnostjo nadgradnje vikenda, v okolici Novega mesta prodam, to (064)82-269.	6689
NJIVO (3352 m2) v Smolcnji vasi in gozd (4680 m2) na Cikavi prodam, to (061)576-302.	6690
VINOGRAD z njivo na Dobravi prodam. Kupim starejšo hišo ali zazidljivo parcelo. Možna zamenjava. ® 25-001.
6691
V	KAMNJU pri Šentrupertu prodam
kmetijsko zemljišče (8600 m2). ‘to: (064) 83-285.	6692
ZIDANICO z vinogradom na Trški gori prodam. ® (061 )107-437.	6702
ZAZIDUIVO PARCELO, z vso dokumentacijo, na lepem gričku, 5 km iz. Novega mesta, prodam, to' (068)85-668.
6705
KOMUNALNO urejeno parcelo na Otočcu prodam, to (068)47-156. 6706
V	ZABUKOVJU pri Mirni Peči prodam več parcel (njiva, gozd, vinograd, travnik). Nekaj parcel je primernih za vikend. to (068)45-242, zvečer. 6710
DVOSTANOVANJSKO HIŠO, možna obrt, in njivo (52 a) na Otočcu prodam. ® (068)28-547.	6712
HIŠO — VILO v Vinici, ob glavni cesti, prodam. Cena 53000 DEM ali po drv govoru, to (061)812-389.	6715
ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, takoj vseljivo, v bližini Kočevja, prodam, to: (061)851-561.	6717
ZELO UGODNO prodam 1,67 ha njive na Gomili pri Dragi. ® 23-245.
6719
VINOGRAD, gozd, klet, skupaj 70 arov, na Tolstem vrhu (Bičevje), prodam na licitaciji 30. novembra ob 10. uri. ;■ (061)52-095.	6720
NJIVO (65 arov) in travnik v Gotni vasi oddam v najem.‘ai 21-632.	6724
PARCELO, veliko 2603 m2, leseno hišico in vinograd prodam najboljšemu ponudniku. Jerman, Naklo 1, Črnomelj.
6731
I HA GOZDA v Gabrijelah pri Krmelju prodam, to: 49-642.	6770
TRAVNIK (34 a) na Vrhu pri Raki prodam za 2300 DEM. to: 42-874.
6771
VINOGRAD z zidanico na Ljubnu prodam, to 27-129.	6779
STAREJŠO HIŠO na Uršnih selih ugodno prodam. Jože Klobučar, Ulica talcev 8, Straža.	6790
NJIVO (3748 m2) v Dobrniču Preska prodam, to: (061)346-643, od 8. do 14. ure, razen nedelje.	6807
MEŠANI GOZD (60 a) v bližini Otočca prodam. Možen je takojšnji delni posek. Cena 10000 DEM. "to: (068)44-647.	6808
MEŠANI GOZD v Podturnu (1,90 ha) prodam. » (061)852-215.	6815
PARCELO 14 a z brunarico in sadovnjakom na Kamencah prodam. Drago Vasič, Pod vinogradi 6, Straža. 6823 NOVO HIŠO v Črnomlju prodam, o 27-297.	6845
prodam
•••••
NOVOTEHNA
•••••
TAKOJŠNA DOBAVA VOZIL
YUG0 45, YUG0 55, ŠKODA, VVV-GOLF
tel. (068)25-088
PRAŠIČA (150 kg) in smrekove plohe (5 cm) prodam. ® 27-807.	6747
KRAVO SIMENTALKO, brejo, prodam, to 76-528.	6755
OLJNI GORILEC CTC in barvni televizor Grunding ugodno prodam, to (068)22-844.	6757
UGODNO PRODAM dvometrsko delikatesno vitrino in elektronsko blagajno, tehtnico in še ostali trgovski inventar. to 85-142.	6758
PUJSKE, stare 9 tednov, prodam, to 78-323.	6773
SPALNICO in pralni stroj poceni prodam, to 23-273.	6783
ZARADI SELITVE ugodno prodam garderobno omaro in pograd, o 23-979.
6786
BREZŽIČNE TELEFONE vseh dometov prodam, to 25-259 ali 21-079.
6788
BUKOVA DRVA prodam. ® 28-706, po |6. uri.	6794
PRAŠIČE, srednje težke, prodam. * (068)76-474.	6795
SKRINJO (2101), plinsko peč in ITT barvni televizor prodam, c 25-707.
6797
BARVNI TELEVIZOR Fisher, ekran 66, nrodam. to: 84-554.	6799
ŠTEDILNIK (2 in 2) in kucppcrbusch prodam, o 28-370.	6803
KOZE poceni prodam. Stane Rožman, Pavlova vas 6 c, Pišece. 6804 VOZIČEK za dvojčke in enojnega ter nov šivalni stroj Brother prodam, to 27-434.	6813
VOZ, zapravljivček, prodam, to (0608)32-187.	6816
RAČUNALNIK Commodore 64 s priključki prodam. » 26-301.	6826
30 m2 lamel hrastovega parketa ugodno prodam, to 27-586.	6833
PRALNI STROJ GORENJE ugodno prodam, to 21-813, po 16. uri.
6837
HLADILNO OMARO 2101 in trajno žarečo peč prodam, to 20-486.
6847
NAJAMEM delavnico (40 m2) za tiho obrt v okolici Novega mesta, 'at 85-648, po 15. uri.	6792
PROSTOR za skladišče v bližini Novega mesta oddam v najem, o 25433. po 15. uri.	6801
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. ® (068)22-481. 6810 V NAJEM VZAMEMO prostor z* trgovino, možnost adaptacije. Površin* najmanj 80 m2, lokacija v ali blizu večjih krajev na Dolenjskem. Možno parkiranje in možnost telefonskega priključka. Šifra-»TRGOVINA«	6819
MLAJŠA UPOKOJENCA sva p«: pravljena pomagati bolni ali starejši osen1 ter vzdrževati vašo posest, pod pogojem, da sva dediča po vaši smrti. Ostalo po dogovoru. *(0601)71-619.	6844
službo dobi
obvestila
DIMNIKARSTVO Marjan Mihelčič, Dol. Težka Voda 31, opravljamo meritve dimnih emisij (izgorevanje) in popravilo ter servisiranje gorilccv. ■» (068)43-736.
6825
IMEJTE SVOJ BIZNIS! Detajlna navodila za dober zaslužek na domu. Naročila pošljite na naslov: Agencija Pins. p.p. 13,62107 Maribor.	6632
IŠČEMO POTNIKE za prodajo tekstila na terenu. Lasten prevoz, dober zaslužek. to 23-640.	6741
DVE DEKLETI za strežbo v bistroju zaposlim. Prednost imajo dekleta z delovnimi izkušnjami, to 22-516, od 8. do 16-ure.	6777
IŠČEMO PRIDNE in vztrajne ljudi za zastopstvo na podeželju. Zaslužek cca 650 SLT na uro. to (0608)79-474.
6793
VABIMO K SODELOVANJU sposobnega poslovodjo za vodenje prehrambene trgovine na drobno in debelo in trgovko. Pisne ponudbe oddajte na naslov: Dol. Kamence 90, Novo mesto, to* 20-406.	6818
POTREBUJEMO AKVIZITERJE za prodajo zanimivih artiklov, o (068) 28-651, po 19. uri.	6842
GOSTILNA ZLATA GOS nudi redno zaposlitev prijaznemu dekletu. c (0608)60	199.	6846
DELOVNE IZKUŠNJE niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z' vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Jolanda Saje, Ul. Majde Šilc 21, Novo mesto. 6848
ROVOKOPAČ BN 79 SKIP, letnik 1984, malo rabljen, prodam, o (068)52-666. 6681 KRAVO prodam. Avbar, Goriška vas 6, Mirna Peč.	6684
ŠTEDILNIK KALOREKS PLUS, s pečico, nov, in zamrzovalno skrinjo (210 1) prodam, to (068)28-287.	6694
KLAVIRSKO HARMONIKO prodam. ® 23-170.	6696
NOV BARVNI TV NORDMENDE, ekran 42, prodam, to 21-972.	6703
ZAMRZOVALNO SKRINJO (100 I), staro eno leto, ugodno prodam, c 26-714.	6709
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (2,25 KW) prodam. » 21-051.	6714
GLASBENI STOLP Nesco MC 50 in štedilnik (4 in 2), rabljen, prodam. '3 85-326.	6716
KIPER PRIKOLICO (4,51) prodam. ® 56-583.	6718
ZAMRZOVALNO SKRINJO (210 1), novo, prodam za 10 % ceneje, to' 40-351.	6729
KRAVO in prašiča za zakol prodam. Papež, Jablan 17, Mirna Peč. 6734
NOVOTEKS
V prostorih svoje restavracije vam nudimo izredno prijeten ambient in vse gostinske storitve za novoletna praznovatija.
Če se želite poceni zabavati, pokličite informacije na telefon 23-030.
stanovanja
razno
UČIM KLAVIR, tudi teorijo. Pogoj je starost 8 let. Prijave na - (068)23-014, dopoldan, Rozman.	6732
DOBRO UTEČEN gostinski lokal v centru Novega mesta (Kidam : 20-274.
6743
NARODNOZABAVNI DUO se priporoča za igraifje na silvestrovanjih, zabavah. n 85-814, 43-555.	6789
VSEUIVO HIŠO prodam, .•j (068)73-663.	6682
VINOGRAD z opremljeno zidanico (sodi, preša, mlinček, brente) ter sadovnjak in gozd, skupaj 30 arov, v Straži pri Novem mestu prodam za 9000 DEM. to (061)342-512.	6687
ZAHVALA
Delo, trud in trpljenje tvoje je hib življenje.
Bolečine hude si prestala, zdaj hoš v grobu mirno spala.
V 71. letu nas je zapustila naša draga žena, ljubljena mama, stara mama, sestra in teta
i r
ANGELA PRIJANOVIC
iz Tribuč
Ob boleči izgubi naše mame se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivom Belt in M-Kmetijski zadrugi Črnomelj. Najlepša hvala vsem tistim, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje in ostalo, sc v tako velikem številu poslovili od pokojne. Posebna zahvala družini Pavelka in Bučan ter kirurškemu oddelku Bolnice Petra Držaja iz Ljubljane. Prav tako se zahvaljujemo pevcem za zapete pesmi, Mariji Prijanovič za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni

OPREMUENO IN OGREVANO
sobo oddam dvema študentkama ali zaposlenima v Krki. o 25-951.	6699
SOBO, s souporabo kopalnice, v Novem mestu ter klet, primerno za trgovina (Kidam v najem, c 24-397.	6707
PROTI NAGRADI odstopim v takojšen odkup dvosobno stanovanje s stanovanjsko pravico. Šifra: »NAD MLlNj"
ODKUPIM pravice za družbeno stanovanje v Novem mestu. Šifra: »PROTI- . NAGRADA«	673»
STANOVANJSKO PRAVICO odkupim. to 25-259.	6787
ženitne ponudbe
PRAZNIKI SE BLIŽAJO, ne praznujte jih sami! Pokličite AFRODITO ženitno posredovalnico v Kranj, * (064)324-258 ali (064)51-245, do 22-ure. Ženske posebej vabljene. 6686
AVTOMEHANIKA JOŽE ŠUŠTERŠIČ,
Smolenja vas 11 b, Novo mesto,
tel. (068) 22-160
Prednost imajo vsa RENAULTOVA VOZILA.
Se priporočam!
POSAVSKI MUZEJ BREŽICE Muzejski svet
razpisuje
prosta dela in naloge
RAVNATELJA POSAVSKEGA MUZEJA BREŽICE
Kandidat mora izpolnjevati splošne in naslednje pogoje:
' — da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri s področja dejavnosti muzeja in najmanj pet let delovnih izkušenj v muzejski ali sorodni stroki;
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: POSAVSKI MUZEJ BREŽICE, Muzejski svet, Cesta prvih borcev št. 1,68250 BREŽICE.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa.
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta
FRANCA LUZARJA
iz Gabrja 109, Brusnice
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, posebno dr. Čehovi in dr. Stariču, gospodu župniku iz Brusnic za tolažilne besede in obred, vsem gasilcem, pevskemu zboru iz Gabrja, vsem vaščanom, posebno še g. novinarju Kuljaju za poslovilne besede na grobu. Iskrena zahvala tudi d. Anici Korasa za nesebično pomoč.
Žena Ana, hčerka Ana, sinovi Božo, Marjan, Franc z družinami in 9 vnukov ter 11 pravnukov
Zaposlimo
1.	gradbene delavce (delovodje, tesarje, zidarje, železokrivce, betonerce, žerjaviste)
2.	tesarje za ostrešja in adaptacije podstrešij.
Prednost imajo delovodje-gru-povodje s svojo skupino delavcev ter z izkušnjami na delu v ZRN.
Ponudbe pošljite na naslov:
TWT, d.o.o., Neubergerjeva 23, Ljubljana
/ / L I A
TEHNIČNA TRGOVINA, SERVIS GORILCEV Bršljin 21, Novo mesto, tel: 27-197
radiatorji JUGOTERM
ves tehnično-instalacijski material, keramične ploščice, barve- laki, telefoni, motorne žage na obročno odplačevanje.
Možnost montaže in brezplačnih prevozov ter SERVIS GORILCEV
taj« i
”©q ©tara©'"
TRETMA
Kitajska metoda ozdravljenja brez zdravil in brez bolečin
PRIJAVE IN INFORMACIJE TER STROKOVNA NAVODILA
Litijska 51, 61000 Ljubljana Tel. (061) 101-301 Telefax: (061) 101-335
DVOR d.o.o.. Dvor S3A, Tol., Fax 068/87-470
vas vabi na
OTVORITEV NOVIH POSLOVNIH ENOT
MESNICE na D^oru v PETEK, 29.11., ob 9. uri SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE Z MEŠANIM BLAGOM (živila) v Mirni Peči, Postaja 31, v SOBOTO, 30.11., ob 9. uri
UGODNA AKCIJSKA PRODAJA posode EMO in sedežnih garnitur TOM (imitacija usnja) po 32.000 SLT.
Pridite in prepričajte se o ugodni ponudbi!
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 59. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in zet
BRANKO KOVAČ
s Sinjega Vrha pri Vinici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, predvsem dr. Fortun — Tomažičevi, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnika v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Sinji Vrh za organizacijo pogreba, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Štefka, hčerke Nevenka, Štefka in Katica z družinami, tašča, brat Matija ter sestri Milka in Hermina z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, tašče, babice in prababice, sestre in tete
ANE LUKŠIČ
iz Podgrada
se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala g. župniku za opravljen obred. Hvaležni smo vsem sosedom za vso nudeno pomoč.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, tašče, stare mame, prababice in praprababice
MARIJE
NUSSDORFER
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so izrazili sožalja, darovali cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti in počastili spomin nanjo. Posebna zahvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevkam za zapete žalostinke.
Vsi njeni
Kočevje, 20.11.91
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremljali na njeni zadnji poti našo drago mamo, ženo in staro
mamo
MARIJO KUZMA
rojeno Rožman
iskrena hvala. Zahvaljujemo se še posebej dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in za vsestransko pomoč.
Žalujoči: mož Jože, otroci Marjja, Anica, Tone, Jožica, Jože, Lojze, Stane z družinami, Ciril in Metod
ZAHVALA
Delo, trud in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine hude si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
Na pragu 61. rojstnega dne nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric
ANTON
BECELE
iz Gor. Lakovnic 15
ZAHVALA
V 83. letuje utihnilo utrujeno, plemenito srce naše
ZOFIJE
GRIL
Fajfarjeve mame
iz Kočevskih Poljan pri Dol. Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga obiskali v času njegove hude bolezni, zlasti kirurškemu oddelku Novo mesto za lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Hvala obema govornikoma za tolažilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala za tako številno spremstvo pokojnika k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
Beseda HVALA je mnogo preskromna za vse, ki ste bili z nami, za vse, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih z besedami, dejanji, cvetjem in svečami. Naj nam bo dovoljena posebna zahvala v njenem materinem jeziku: DANKE VER AUS! (HVALA ZA VSE) v času zdravljenja in slovesa.
Njeni: Marica, Zofka, Avgust, Joži, Tinka, Anka, Ciril ter vnuki
ZAHVALA
Tvoje truplo zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš.
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in svak
MARKO MALEŠIČ
iz Radovič 21 pri Metliki
Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih, za darovano cvetje in izrečeno ustno in pisno sožalje ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Komet, ZZB Rosalnice, GD Rosalnice ter govorniku Marjanu Vidicu za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerki Mimica in Nada z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 55. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče,
stric in svak
MARJAN LIPOVEC
Nad mlini 44, Novo mesto
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem bloka 44 in nekdanjim sodelavcem Mehanske 1MV Novo mesto za izrečeno ustno in pisno sožalje ter za podarjeno cvetje. Hvala Društvu invalidov Novo mesto za spremstvo, patru Luki za lepo opravljen cerkveni obred in vsem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji
poti.
ZAHVALA
Ljubila si svoj dom. ljubila travnike in polja, ljubila vse ljudi, razdajala dobroto si.
za ANO JANŽEKOVIČ
roj. Vraničar
iz Radoš pri Metliki
Kakršno je bilo tvoje življenje, takšno je bilo slovo od nas vseh — tiho in spokojno. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in darovali cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Prisrčna hvala vsem sorodnikom in znancem, g. Slavici za ganljive besede pri odprtem grobu, pevkam za zapete žalostinke, g. župniku za opravljen obred, g. Ivanu Slobodniku in g. Kapušinu. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
Vsi njeni
s
%
*
*
*
s
*
s
s
I
s
5
!
s
>
N
H
S
5
s
*
h
$
*
s
N
N
S
S
V
s
*
s
s
5
N
Rafko Kapš
Dosedanje življenje mladega novomeškega zdravnika specialista dr. Rafka Kapša sta usmerjali dve njegovi temeljni zanimanji: na eni strani učenje, pridobivanje znanja oziroma študij, na drugi pa atletika. Morda bi bilo treba ta dva sklopa zapisati v obratnem vrstnem redu. Gotovo pa ne moremo zgrešiti, če rečemo, da sta bila tesno prepletena in povezana. Rafko je že kot mladenič spoznal, da brez resnega dela, truda, odpovedovanja, premagovanja šibkosti in tudi bolečine ni uspeha ne pri atletiki ne pri študiju. Res pa je tudi, da je Rafko za eno in za drugo nadarjen: bister, zvedav, vztrajen in vzdržljiv, skratka pravi tekmovalec, ki se veseli uspehov, zna pa moško prenašati tudi poraze in padce.
Rafko izhaja iz »medicinske« družine. Njegov oče, znani novomeški zdravnik specialist dr. Peter Kapš, je bil eden redkih študentov medicine, ki je študiral ob delu in ob skrbi za veliko družino in se je, otrok iz odmaknjene in pozabljene obkolpske vasice, skozi življenje od rosnih mladeniških let prebijal sam. Mati je bila višja medicinska sestra. »Oče je morda vplival name pri izbiri študija s tem, da sem ta poklic pač bolje poznal. Vendar me za medicino ni navduševal, pač pa mi je realno prikazo val težke, pa tudi lepe plati tega poklica. Med lepe je uvrščal predvsem priznanje in hvaležnost ljudi, vendar me je opozarjal, da od tega zdravnik nima in tudi ne sme imeti materialnih koristi. Za to da je plača, ta pa kljub vsem govoricam v zdravstvu pri nas ni bila nikoli kaj prida,« pripo veduje Rafko, ta 31-letni fant asketske postave in mladeniškega videza.
V šoli ni imel Rafko nikoli težav. Soseda ga je pri petih letih naučila brati in pisati, zato se je v prvem razredu dolgočasil in — nagajal Od prvega razreda do
zadnje gimnazije je bil odličnjak. Na fakulteti je vse izpite vsako leto opravil do konca junija, in to predvsem zato, da je imel potem tri brezskrbne mesece počitnic. Od trinajstega leta starosti do 3. letnika medicinske fakultete je ves svoj prosti čas porabil za atletiko. Bil je uspešen tekač na srednje in dolge proge, vseskozi član Atletskega kluba Novo mesto. »Moja generacija je bila ena najboljših mladinskih atletskih ekip v Jugoslaviji, pa tudi v članski konkurenci smo se izvrstno kosali z najbolj znanimi klubi. Takrat smo se mladi atleti zbirali okoli Janeza Pence, zglednega atleta in požrtvovalnega trenerja. «Dve leti je bil Rafko član državne mladinske reprezentance, dvakrat je nastopil na balkanskem mladinskem prvenstvu v krosu.
Ko se mu je študij prevesil v drugo polovico, tega tempa časovno ni več zmogel, je pa do danes ostal zvest teku kot rekreaciji in se redno udeležuje tudi tekaškega tekmo vanja slo venskih zdra v-nikov, kjer je že trikrat premočno zmagal Diplomiral je dva tedna po začetku absolventskega staža, in to kot tretji v letniku; prvi njegov kolega je opravil diplomo tri tedne prej. Takoj po opravljenem zdravniškem stažu se je zaposlil v novomeški bolnišnici, tik pred dopolnjenim 30. letom starosti opravil izpit za specialista internista in še isto leto vpisal postdi-plomski študij iz kardiologije na zagrebški medicinski fakulteti V okviru interne medicine je njegova ožja usmeritev tako imenovana intenzivna nega.
Zadnji čas pa je dr. Rafko Kapš širši javnosti znan kot podpredsednik slo venskega sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Pravzaprav dr. Kapš zaradi odsotnosti predsednika dr. Šikov-ca, ki je na strokovnem izpopolnjevanju v tujini opravlja funkcijo predsednika. Širša javnostje za ta sindikat, ki ima okoli 1600 članov, slišala ob oktobrski stavki zdravnikov. »Obljube, na podlagi katerih smo stavko prekinili, vlada do sedaj ni izpolnila, zato je razumljivo, da člani sindikata z rezultati stavke niso zadovoljni Za neuspeh stavke je krivo tudi močno vmešavanje politike in političnih strank v delo stavkovnega odbora. Materialni položaj zdra v-stva pa je vse slabši, isto velja tudi za plače zdravnikov. V zdravstvu vse bolj odloča politika in vse manj široka,«je razočaran mladi zdravnik.
A. BARTEU
Miklavževa opereta na Glavnem trgu
ZA IZKOPAVANJE NE BO DENARJA

da bo za plačilo arheološkega izkopavanja potrebno najti sofinancerje.
>Halo, tukaj je bralec Dolenjca!«
Bomo ob travnik? — Moteče zabavišče — Lastninjenje brez upokojencev? — Trd sladkor — O kapelicah, penzijah in travi — Manjvredne čistilke?
Pred tednom je dežurni telefon zvonil kot ponorel. Prva je poklicala P. Z. iz okolice Škocjana. Skrbi jo, ali jim bodo zdaj vzeli travnik, ki gaje bil tast kupil od ženske, ki gaje dobila po vojni. Najbolje bi jim vedeli na konkretno vprašanje odgovoriti na občini. Bralka je tudi dejala, da bi ona tiste, ki imajo doma grunte, ne le krpo zemlje, dala iz tovarn. Zanima jo, kaj bo s tistimi, ki bodo ostali brez služb ob vračanju zadružne zemlje. Moti pa jo, da so naši predsedniki in ministri vsi tako zaraščeni. Po drugih državah so lepo obriti in tudi naši bi lahko bili, meni.
Stevo Puljak iz Črnomlja je poklical, ker ga moti, pa ne le njega, predpotopno javno zabavišče, ki že nekaj časa spet stoji v Črnomlju na robu delavskega naselja Čardak. »Le kdo in zakaj dovoljuje, da to postavijo, da nam otroci pulijo še zadnje tolarje iz žepov, pa še prehladijo se, ko zmrzujejo na teh napravah? Poleg tega ne moremo spati, saj cele noči laja pes, ki ga imajo ti zabaviš-čniki s seboj,« se je jezil. Zelo ga tudi moti, da se ljudje, ki nas kličejo, skrivajo za inicialkami.
V imenu upokojenk Jutranjke nas je poklicala gospa M. Vodilnim in tudi predsednici sindikata v Jutranjki sporoča, da so upokojenke presenečene nad izjavami, da upokojenci nimajo več nobenih pravic do podjetja. »Sporočamo jim, da se lastninili ne bodo brez nas!« je bila huda gospa M.
Bralka S. G. iz okolice Dobrniča sc je obregnila ob nedavni krajši zapis v našem listu proti prižiganju sveč na vseh mogočih mestih, kjer je kdo bil ob življenje.
Alenko Kočevar iz Ljubljane, sicer
doma iz Sevnice, je zanimalo, od kdaj je telefoniranje priljubljen domač opravek. Tako je namreč napisal T. J. v uvodu zadnjega poročila o dežurnem telefonu. Misli, da stvar ni ravno duhovita.
Metličan je poklical, da bi izlil svoj gnev zaradi tega, ker se nekateri (s polnim imenom in priimkom je omenil uslužbenca novomeškega Cestnega podjetja, doma iz Metlike) s službenimi avtomobili vozijo v vikend, drugi pa še za plače nimajo. Polno ime voznika iz konkretnega primera bomo objavili, ko bo klicatelj toliko premagal bojazen pred posledicami, da bo vsaj nam v vednost zaupal svoje ime.
Bralka Mimi s Ceste herojev v Novem mestu ima več problemov. V Mercatorjevem Potrošniškem centru v »Plavi laguni« že nekaj dni prodajajo tako trd sladkor, da se g» ne da spraviti v manjše koščke. Tudi čez kruh ima pripombe. Kupuje soriškega, ki pa ima take brazde, da ga zelo težko režeš. Misli, daje dovolj drag, da bi v pekarni lahko pazili tudi na to. Gospa Mimi tudi misli, da bi lahko na železniškem postajališču v Centru naredili vsaj vetrobran.
A. H. iz Šentjerneja seje spotaknila ob poročilo o »pokojninski« svobodni katedri v prejšnjem Dolenjcu. Gospa Angela pravi, da kapelice zidajo reveži, tisti, ki jim gredo v nos, pa da so si uredili dovolj velike penzije. Če niti trave ne bodo mogli jesti, bo kriva njihova presi-tost. Pravi, da nam ni še nič hudega in daje ona z možem kljub majhni penziji pripravljena še prispevati za to državo.
Obrtnik Janez iz Bele krajine misli, da bi morala Komunala, še posebno pa Elektro, mnogo bolj uporabljati Studio
Pesniki in Barakuda proti mrtvili
Bosta ansambla Društvo mrtvih pesnikov in Barakuda zapolnila praznino, ki je| ______nastala po Rudolfovem in Drevoredu? — Jutri glasbeni spektakel
Veselemu decembru manjka še precej denarja
NOVO MESTO — Kljub časom, ki še zdaleč niso primerni za slavja in praznovanja, pri Zvezi prijateljev mladine menijo, da bodo tudi letos za novo leto naredili vsaj toliko, kot so prejšnja leta. Pravijo, da otroci za nastale razmere niso nič krivi, zato jim veselega decembra s pričakovanjem Miklavža, božička in dedka Mraza ne gre šteti v slabo. Ob njihovih doživetjih se bodo lahko poveselili tako mladi kot odrasli.
Velikost tega veselja je letos še v mnogočem odvisna od denarja. Pri Zvezi prijateljev mladine so šele pred dobrim mesecem zaprosili podjetja, ustanove in obrtnike za prispevek. Zbrati je potrebno kar največ denarja za nakup daril, saj bo dedek Mraz s svojim novoletnim kamionom tudi letos, v dneh od 23. do 27. decembra, obiskal prav vsa krajevna središča v občini in obdaril skoraj 9000 otrok v starosti od enega do osmih let. Doslej seje prošnji odzvalo le 30 podjetij, med katerimi je daleč največ prispevala Tovarna zdravil Krka.
Na Glavnem trgu bo veselo ves december. Že od ponedeljka, 2. decembra, in potem do konca decembra, bo na petdesetih stojnicah tradicionalni novoletni sejem. Tudi letos bo prvi teden v znamenju Miklavževega sejma. V četrtek, 5. decembra, bo trg obiskal Miklavž s spremstvom. Ob tej priložnosti bo prvič zagorela vsa mestna novoletna razsvetljava, glasbena skupina župnije sv. Lenarta (frančiškanski samostan) pa je skupaj s pevci iz Šentvida pripravila opereto »Miklavž prihaja«. Ta dan bo trg zaradi krasitve in prireditve zaprt med 7. in 19. uro. Večji in manjši nastopi se bodo na trgu vrstili ves december. Osrednja dogajanja bodo med 23. in 27. decembrom, ko bodo na velikem odru pred rotovžem nastopali znani slovenski ansambli, pevci in igralci. Tiste dni bo Glavni trg vsak večer obiskal tudi novoletni kamion z dedkom Mra-
NOVO MESTO - Dolenjska metropola se nikakor ne more pohvaliti z bogatim glasbenim življenjem, čeprav je bilo v zadnjih letih že nekaj poskusov, da bi se prebili iz omrtvičenosti. Bosta sedaj mrtvilo presekala ansambla Društvo mrtvih pesnikov in Barakuda?
Za jutri zvečer pripravljata v novomeški športni dvorani triurni glasbeni spektakel, ki naj bi pomenil nekakšno prelomnico in vzpon v novo novomeško glasbeno sceno, s katere sta svoj čas sestopila ansambla Rudolfovo in Drevored. Vodji obeh ansamblov: Društva mrtvih pesnikov, Borut Tiran, in Barakuda. Marko Zajc, si od tega veliko obetata.
»K poslušanju v petek zvečer bi radi pritegnili čimveč publike različne starosti, saj je naša glasba namenjena vsem, od najstnikov do generacije naših staršev. Polovica predvajanih skladb v spektaklu so naše lastne stvaritve, več
tudi na tematiko Novega mesta, polovi-' isben
DECEMBRA OTROŠKI PEVSKI FESTIVAL
BREŽICE — Sedaj še ni znano, koliko otrok seje prijavilo in koliko jih je opravilo avdicijo za nastop na 1. otroškem pevskem festivalu, ki ga v Brežicah v soboto, 20. decembra, ob 17. uri v dvorani Zavoda za kulturo Brežice priredi Radio Posavje. Rok za prijave je potekel v soboto, 23. novembra, avdicija pa je bila v ponedeljek, 25. novembra. Razpis je bil namenjen otrokom v starosti od male šole do 12. leta; vsak kandidat naj bi prijavil po dve skladbi, nastopali pa naj bi s po eno bodisi s področja slovenske zabavne, narodnozabavne ali otroške glasbe. Prvouvrščeni pevec z brežiškega festivala bo nastopil tudi na republiškem otroškem pevskem festivalu.
ca pa iz svetovne glasbene zakladnice. Publiki želimo predstaviti svojo lastno glasbeno usmeritev, ki je neke vrste moderna pop in rock glasba, vendarle pa drugačna, težko opredeljiva, avantgardna,« pravi Borut Tiran.
Njegovo skupino sestavljajo srednješolci in študentje, vsi Novomeščani, v naslednji zasedbi: solo kitara Tomaž Koncilja, solo kitara in prvi vokal Borut Tiran, ritem kitara Alam Vitezič, klaviature Boštjan Kovačič in bobni Simon Žižek, v ansamblu pa gostujejo še kongoist Primož Žužek in pevki Irena in Leticija Yeboah. Ansambel ima od sedanjih mladih glasbenih skupin še najdaljšo življenjsko dobo, saj je skupaj že tri leta, nastopal pa je že v več krajih južne Slovenije pa tudi v Nemčiji in Italiji. Za kaseto je doslej posnel šest lastnih skladb; posneli pa so tudi videospot z naslovom Novomeški Robin Hood, katerega avtorje Jure Moškon.
Barakuda so povsem sveža glasbena skupina. Z delom je pričela letos junija,
pov, zadnjega je imel na. rock delavnic1 v Mokronogu, kjer je med petimi sku-1 pinami iz vse Slovenije zasedel prvi mesto.
Vodja ansambla Marko Zajc takole razlaga namenjutrišnjega nastopa: »Žf-leli bi pokazati, da tudi pri nas nekaj nastaja. Barakuda goji predvsem vse vrste rocka, všeč so nam rock balade, posegamo pa tudi na področje tuje rock muzike in starega rocka, kar bo vsem generacijam gotovo všeč.«
Novemu mestu se torej jutri obeta zanimiva glasbena prireditev. Zanimanje zanjo sta pokazali tudi kočevska; Oprema in Tovarna zdravil Krka, ki sta mladim glasbenikom primaknili nekaj za stroške ozvočenja, če pa sta s te® pripomogli tudi k novi novomeški glas-beni pomladi, bomo še videli.
T. JAKS£
SOBOTNI PLESI V TOPLICAH
V Zdra
sestavlja pa jo pet fantov v starosti od 17 do 19 let iz Novega mesta in okolice,
ki so se med sabo spoznali preko novomeške glasbene šole. Ansambel ima gnezdo v Straži, kjer tudi redno vadi v sestavi: kitare Miro Tomšič in Zlatko Petkovič-Koko, klaviature Mitja Bobnar, bas kitara Pavle Klobučar in bobni Marko Zajc. Štirje člani ansambla tudi pojejo. Kljub temu daje ansambel tako nov, pa ima za sabo že kar precej nasto-
DOLENJSKE TOPLICE vilišču Dolenjske Toplice ponovi uvajajo sobotni ples. V zdraviliški n stavraciji bo vsako soboto od 20. ui dalje za zabavo skrbel ansambel R dobje. Kot se za zdraviliško restavraciji spodobi, bo večino repertoarja zapolnila prava plesna glasba, kot so na primer Evcrgreeni; Trem fantom iz, ansambla pa seveda tudi sodobna pop glasba, country pa tudi narodno zabavna glasba niso tuje. Vsako soboto p* bodo na voljo tudi že priznane dobro® topliške kuhinje.
• Edino tri zveste stvari v življenju so: denar, pes in stara ženska.
zom.
Organizatorji pripravljajo še novoletno noč »Dobimo se na trgu«, ki bo letos bolj tiha in mirna, saj ne bo žive glasbe.	J. P.
METLIKA — Za arheološko izkopavanje na Mestnem trgu v Metliki, ki naj bi bilo predvidoma končano v prvem tednu decembra, bodo morali v Metliki odšteti okrog 250 tisoč SLT. Na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine pa so pripravili že predračun za izkopavanje na sosednjem Trgu svobode, ki naj bi se pričelo spomladi prihodnje leto. Metliko bi po sedanjih cenah to izkopavanje veljalo več kot 400 tisoč SLT, vendar so na izvršnem svetu opozorili, da občina sama teh stroškov ne bo zmogla, ker
DVA ANSAMBLA EN KONCERT — Ansambla Društvo mrtvih pesnikov (levo) in Barakuda (deno) bosta jutri v športni dvorani poskusila obračunati z novomeškim glasbenim mrtvilom.
O POPOTOVANJIH
DOLENJSKE TOPLICE - Jutri, 29. novembra, bo ob 17. uri v Malem salonu Zdravilišča Dol. Toplice svetovni popotnik Zvone Šeruga pripovedoval o svojih popotovanjih
£
studio
presegajo njene denarne zmožnosti ter ' ‘ plat
D in ljudi obveščati o daljših prekinitvah dobave vode in električnega toka. Za proizvodnjo, veliko ali manjšo, je nerodno, če po več ur ni toka, zlasti če tega ne povedo vnaprej.
Bralka D. je poklicala v imenu štirih snažilk ene novomeških osnovnih šol. Potožila je nad slabimi plačami, ki ne zadoščajo niti za položnice. Grozijo jih še znižati ali snažilke celo vreči na cesto. Kje je sindikat, se sprašujejo, kje je, ko zvišujejo normativ snažilkam na 1.200 m2? Imajo nas za trapaste, manjvredne, se jezijo in pravijo: »Naj prideta Vencelj in novomeški Brezovar na šolo, naj vzameta metlo v roke, pa bosta videla, kako stvar zgleda!«
V svojem in v imenu sosedov je poklicala Mirjana iz Brežic. Spomladi je bila namreč njihova hiša nenadoma zelo obljudena. Ko so se pozanimali, odkod toliko obiskovalcev pri Mihelčiče-vih, so zvedeli, da gre za popoldansko obrt, masažo ali nekaj podobnega. Zdelo se jim je čudno, saj ni nihče nikogar vprašal za soglasje. Ko so stvar raziskovali, so na občini prišli do dokumenta z žigom hišnega sveta, daje slednji na izredni seji dal soglasje za obrt. Nerodno je le, da o takšnem sestanku v hiši nihče nič ne ve, žig pa je pri obrtnikovih verjetno še od takrat, ko je bil glava družine predsednik hišnega sveta. Stanovalci so pričakovali, da bo odgovorna delavka na občini, Metka Budič, dovoljenje za obrt preklicala. Ker je bilo vse tiho, so jo na zadevo spomnili, a Budičeva jim je rekla, naj kličejo na inšpekcijo v Krško. Tam so povedali, daje na potezi Budičeva. Kaj zdaj, se sprašujejo ljudje, kijih še bolj kot sama obrt sosedov jezi in moti njihova aroganca.
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.

Lestvica narodnozabavne glasbe T % | ^ Studia D in Dolenjskega lista ■ ®
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado NATALIJI REPOVŽ iz Smarjete. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna:
1 (3) Dolenjska puška — MODRA KRONIKA 2(1) Zvezda, ki se utrne — SLAK
3	(2) Kje moj dragi hodi — NAGELJ
4	(6) Le sekaj, sekaj smrečico — T. VERDERBER
5	(4) Zdravica za vse nas — NAGELJ
6	(5) Žena je kriva — ANS. TONETA ŽAGARJA 7(10) Ljubezni v slovo — ANS. IVANA PUGLJA
8	(7) Gozdovi umirajo — SPOMIN
9	(8) Rad zapojem ti, Slovenija — MARELA
10(—) Pod semiško goro — ANS. SLAVKA PLUTA
Predlog za prihodnji teden: Spomini nate — ANS. BORISA RAZPOTNIKA
\A^yw\AAAAzwvwwwwwwwvv yvwvwv
»Š
s?
^ Glasujem za:
z
O Moj naslov:
3
'•rt Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto




:
••NMMtMMMMtMMMmNMMmMMtHNHMMmtmHtMHt
KOMUNISTI VAS GRDO RAZVADITI

m
:
.s
Fritz je bil tečen, da bi ga najraje spodil nazaj v Švabarijo.
— Ti biti nezadovoljen s plača.
— Res je, Fritz, glede na marko se mi je plača najmanj za pol zmanjšala.
— Sin ne dobiti štipendija.
— V Repičevi dragi so letos razpisali pet štipendij. V času komunistične straho vlade je samo Hitrotkal štipendiral 208 študirajočih.
— Veliko ljudi biti na cesti.
— V časopisu sem prebral, da je vsak mesec najmanj 2000 ljudi, ki ostanejo brez posla. Ko je vladalo enoumje, smo lahko izbirali zaposlitev po mili volji. Učitelji so zapuščali šole in se zaposlovali v podjetjih, ker so bile tam boljše plače. Brezposelni so bili v glavnem ljudje z dvema levima rokama.
— Zdaj dobiti čevelj tudi dobra
delavec.
— Še do pred kratkim so bili delavci lastniki tovarn, zdaj pa jih suvajo čez prag. Ko so vladali izkoriščevalski komunisti, je bil delavec zaščiten kot kočevski medved. Po tovarnah se niso mogli rešiti niti dela alkoholikov.
— Falk graditi hiše.
— V glavnem s posojili, Fritz.
— Jaz slišati, da biti oderuška obresti.
— Narobe si slišal Fritz. Ubijal-
vladajo več komunisti. Gospodarstvo je na tleh, zdravniki, šolniki, železničarji, tekstilci, kovinarji in ne vem kdo še — stavkajo.
— Vi lahko kupiti stanovanje.
— Trenutno razprodajajo družbena stanovanju, ja, toda krajani nimajo cvenka, da bi jih kupili. V sivih komunističnih časih so dobivali socialno šibkejši družbena stanovanja.
— Biti ljudje zadovoljni z nova oblast?
ske obresti na posojila so zdaj. Kodni
munisti so si zagotovili socialni mir z ugodnimi obrestnimi merami. Posamezniki še zdaj odplačujejo posojila za bajte. Mesečni obrok ni višji od vrednosti cigaretne škatlice.
— Komunisti povzročiti inflacija.
— Inflacija je tudi danes, ko ne
—	Rekel bi, da je prej nasprotno.
—	To biti krivi komunisti
— Fritz, saj komunisti ne odločajo več o člo veških usodah. Pri nas je večstrankarstvo in predvsem demokracija.
— Pa vseeno biti za nezadovoljstvo krivi komunisti Oni vas v preteklosti preveč razvaditi!
TONIGAŠPERIČ
Z. L.-D.