To je smrt
1029
OCTAVIAN SEC.
Marjan Pungartnik
prosim trenutek pozornosti gluhe in pordele zaradi čakanja
pride pride zelen je njen obraz naravne matere zdaj čutite njeno mrtvo težo
prosim vas nikar ne plešite nikar ne plešite nikar ne starajte nikar se ne starajte
legel bom k njej
in razpustil
organizacijo svojih možganov
66   Sodobnost
Marjan Pungartnik                                                                                                               103C
II
hočem še vedno drdrati hočem še vedno ohlapniti hočem še vedno drseti
hočem še vedno preganjati jerebice v jerebiščnike drevesa v drevesnice potoke v potočnice apno v apnenice
hočem pričakati tita hočem biti rjavo prepečen
III
varnostna razdalja  je slepa
varnostna razdalja  je umazana
varnostna razdalja  je neumna
varnostna razdalja se gre otroke
IV
jevtušenka smo brali
v protju ob savi
njegovo početje se nam zdaj zdi
kakor da stoji na glavi
radovednost
brali spali
poznali dobra dekleta
in novgoroda in mesta penza
brali
ležali v protju
in peli si
katjuša mila moja nič več nam ni treba
brali spali
zvečer smo žalost zvedeli voda naplavila jevtušenka blizu litije
v
to ni bila vročinska kap niti občutek odgovornosti enostavno so nas preslepili
te zdolgočasene te pomečkane te obupane
dolge vrste
VI
pet lepih drznih letal vpadlo v naše kraje
kako lepi
vitki
ostri
prekaljeni
(o moškost)
so njihovi morilski nameni
izdelani z roko sladokusca industrijskega oblikovanja
dajte
pet sekund potrebuje
če hoče do nas
ali ni lepo
to letalo
z morilskimi nameni
VII
navsezadnje imam pet ljudi najraje
da nisem tako ravnodušen do drage
rekel sem že zdavnaj da human relations pojdite no dajte no
1031
Marjan Pungartnik
1032
do matere
rekel sem že zdavnaj
do metrese svojega smisla
(sem tudi dopovedal)
do ernesta na nekem robu zdaj dremljem in bi rad domov
do claudia ville
to pa je že sintetični humor
ropoče kot star avto
VIII
ropoša in kruci so uprizorili pogon
tja do lendave so prišli do razmontiranih naftnih vrtalcev
pa so se obrnili
in naredili še en krog
o bog
kakšna neumna gesla
so kričali
in podih svoje konje
ropoša je
recimo
zavpil za kakim vogalom
verujte           i
verujte v moč človeškega
neznanja