Ust Izhaja ođ oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — L* A KRANJ — SOBOTA, DNE 9. JANUARJA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 2 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K (J C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Priprave na izdatki za zdravstvo volitve v polnem . 1 razmahu SC DOttO povečali 8. Januarja Je Ml v Kranju delovni razgovor vseh članov občinskih volilnih komisij, ki se ga. je udeležila tudi predsednica okrajnega odbora SZDL Francka Str-mole. Sestanek in razprava sta potekala v najkonkretnejših vprašanjih v zvezi s pripravami na volitve. Uvodno razpravo pa so podali predsedniki občinskih volilnih komisij. Na Jesenicah se je komisija že dvakrat sestala in analizirala dosedanje delo ter ugotovila nekatere slabosti in sprejela določene smernice za v bodoče. Premalo aktivnosti Je bilo opaziti v delovnih kolektivih. Prav zaito so nastale težkoče pri kmetovalcih, ki nameravajo zanje organizirati posvet. Obravnavali bodo perspektivo kmetijstva ter davčno politiko. Ker so se obrtniki počutili zapostavljene, bodo vsem poslali ankete, ker bo imel vsak posameznik možnost napisati oziroma predlagati kandidata. Do sedaj so na Jesenicah zbrali 64 predlogov. Predsednik volilne komisije je tudi obravnaval problem slabe udeležbe volivcev na zborih volivcev. Po njegovem mnenju so k temu doprinesli nekateri odborniki, ki so ljudem marsikaj obljubili, ne oziraje se ina materialne možnosti občine. Tako Je pri volivcih nastalo nezaupanje. Zato bo imela volilna komisija na Jesenicah polne roke dela in bo skušala poži-•tK predvolilno aktivnost. Predsednik občinske volilne ko-»ifaije Kranj je poročal, da je bilo flo sedaj v občinski skupščini ?3 Cena, mandatna doba pa po tete sedaj 17 ženam. Pred nekaj dnevi Je občinski odbor SZDL organizl-ral posvet s predsedniki KO SZDL kler so ugotovili, da I.iudje z novim načinom evidentiranja niso dovoli seznanjeni In se težko prilagodijo. Do sedaj so dobili 90 predlogov od vega za republiško skupščino 14, samo 16 predlogov p* za žene. Zato je predsedstvo konference žena o tem razpravljalo in poslalo priporočilo naj bi podali vse predlogov za kandidaturo žena Zanimiva pa je ugotovitev, da do Isedaf od posameznikov ni še nihče poslal predloga. Sklicati nameravalo sestanek s predsedniki sindikalnih podružnic, kjer se bodo podrobneje pogovorili o predvol'lni aktivnosti. Glede a.n-ket'rani« p* v Kraniu menijo, da to ni najboljša oblika, saj z anketo občan ne more nakazati določenih problemov. Volilna komisija v Tržiču je na-rsdlia program dela in do sedaj sprejela 69 predlogov. Na sestankih s predsedniki KO SZDL so obravnavali vprašanje kreditiranja in ugotovili, da ljudje dvomijo o novih demokratičnih volitvah. Dosedanji predlogi vključujejo predvsem aktivne politične delavce, člane delavskih svetov in odbornike, ki so se do sedaj zavzemali za probleme svoje volilne ©note. Občinska volilna komisija v Tržiču je tudi ugotovila, da je sodelovanje s sindikalnimi organizacijami uspešno, saj so člani volilnih komisij do sedaj obiskali vse delovne organizacije v občini. Občinsko politično vodstvo in občinska skupščina pa je ob evidentiranju kandidatov ugotovila predloge naj bi nekatere razbremenili stevilnjh funkcij. V Tržiču bodo Za agitacijo predvolilne aktivnosti Uporabljali lokalno radijsko postajo in tovarniška glasila. Delovna je bila občinska volilna komisija v Skofji Loki. Povezala se je z ostalimi organizacijami in delovala v smislu tolmačenja evidentiranja kandidatov. Ugotovila Je, da zbor delovnih skupnosti ni bil najbolj uspešen v mandatni! dobi. V Skoffi Loki menijo, da občni zbori sindikalnih podaru$n'!/» delovanja in povečanja predvolilne aktivnosti na Gorenjskem. DRAGO KASTELIC Predvideno je, da naj bi v letošnjem letu za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju občine Kranj, škofja Loka in Tržič porabili 2 milijardi 382 milijonov dinarjev. Finančni načrt je komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj pripravil za zasedanje skupščine, ki bo v torek, 12. januarja. Skupni izdatki bodo za okoli 20 odstotkov višji kot so bili letošnji, kar gre predvsem na račun predvidenega zvišanja števila zavarovanih oseb za 3 odstotke, večjega obsega dela in zmogljivosti zdravstvenih zavodov in povečanih cen zdravstvenih uslug zaradi višanja osebnih dohodkov in naraščanja cen zdravstvenega materiala. Pomembna združitev Na eni izmed prihodnjih sej bo občinska skupščina Kranj med drugim obravnavala in sklepala tudi o predlogu, da se Zavod za organizacijo dela v Kranju združi z Zavodom SRS za produktivnost dela v Ljubljani. Po predlogu naj bi imel nov zavod naziv »■Zavod za produktivnost in organizacijo dela v Ljubljani«, ki naj bi imel svoj sedež v Ljubljani. Akt o združitvi obeh zavodov bo sprejel tudi IS skupščine SR Slovenije tkot ustanovitelj zavoda SRS za produktivnost dela v Ljubljani. Ker je skupščina občine Kranj že leta 1963 prevzela v svojo pristojnost Zavod za organizacijo fiela v Kranju, skupno s tem zavodom pa je prevzela tudi so-ustanoviteljske pravice do Višje kadrovske šole v Kranju in ker se ta zavoda sedaj nameravata združiti, bo občinska skupščina morala v zvezi s tem Sprejeti nekatere ustrezne sklepe. Pobudo za združitev je dal kranjski zavod. Največji porast izdatkov priča kujejo pri stroških zdravljenja \ bolnicah. To posebno velja za skupnost Kranj, kjer bo v kratkem začela .poslovati nova bolnišnica za ginekologijo in porodništvo. Zmogljivost se bo tako dvignila za prek 100 odstotkov, to je od 42 na 90 postelj, cena oskrbnega dne pa od 6700 v letu 1964 na predvidenih 10.800 dinarjev. Seveda zaradi povečanih zmogljivosti zavoda ne moremo pričakovati večjega števila porodov, pač pa bo podaljšana ležalna doba, ki je bila sedaj prekratka. Precej se bedo dvignili tudi stroški za ambulantno zdravljenje ter izdatki za splošno in specialistično zdravljenje ter zdravljenje v dispanzerjih. Zdravniški pregledi in storitve se bodo podražili. Predračun za skupnost Kranj predvideva celo povečanje od 30 do 60 odstotkov. Ambulantna zdravstvena slhžba na območju skupnosti Kranj je takoj za skupnostjo Ljubi jana-Center najbolj razvita v Sloveniji. Za zdravljenje v zdraviliščih ni več potrebna odobritev zdravniške komisije, ampak bolnika lahko pošlje v zdravilišče lečeči zdravnik. K'iub temu ne pričakujejo bistveno večje število takih primerov zdravljenja, pričakovati pa je ponovno zvišanje cen. Pri zobozdravstveni službi ima skupnost Kranj spet prvenstvo v naši republiki. Zato naj bi zmogljivosti te službe povečali le v Tržiču. Za zboljšanje zdravstvenega stanja zavarovanih oseb bo porabljenih za polovico več kot lani ali 40 milijonov dinarjev. Sklad zdravstvenega zavarovanja namreč vedno z večjim deležem sodeluje pri neobveznih cepljenjih zavarovanih oseb (gripa, BCG). iz teh sredstev bodo plačevali tudi storitve zavoda za zdravstveno varstvo, pomoč pri okrevanju otrok, pomoč pri zdravstveni prosveti, ki jo opravlja organizacija RK itd. Med največji Zavarovalnica Kranj dosegla milijardo vplačanih premij Tako kot skoraj vsi kolektivi delovnih skupnosti je tudi kolektiv zavarovalnice v prijetnem razpoloženju proslavil zaključek starega in začetek novega leta. Pravijo, da je na dobro voljo v veliki meri vplivala tudi zavest, da jim je kljub številnim težavam (predvsem zaradi neplačevanja dobnih premij tako v družbenem kot tudi v zasebnem sektorju) uspelo izpolniti dokaj visoko zastavljeno nalogo. Zavarovalnica je namreč dosec' i predvideno milijardo vplačanih premij in se tako med 14 slovenskimi zavarovalnicami v naši republiki uvrstila na peto mesto. Lani se je najbolj povišalo število zavarovanj avtomobilov in premičnin in nepremičnin proti požaru. Leta 1963 je bilo premij za okoli 800 milijonov dinarjev, v letu 1965 pa se bodo prizadevali, da bi dosegli 1 milijardo in 200 milijonov dinarjev. Pomembno je, da lani niso povečevali število notranjih uslužbencev, povišanje pa so dosegli kliub nespremenjenim premijam. Na povišanje v letošnjem letu pa bo brez dvoma vplivala tudi sprememba (v glavnem povišanje) premij. Selška dolina praznuje Prebivalci Selške doline te dni praznujejo obletnico hudih bojev med Cankarjevim bataljonom in okupatorjem. Do sedaj je bilo že več športnih in kulturnih prireditev, danes pa bo ob 10. uri komemoracija pri spomeniku padlih borcev v Železnikih, nato pa slavnostna seja krajevne skupnosti Železniki. Ob 11. uri bo smučarsko tekmovanje, ob 17. uri pa nočni slalom. V nedeljo bo fazen športnih prireditev ob 10. uri v Dražgošah komemoracija pri spomeniku in na pokopališču. Ob 15. uri bodo v Dražgošah uprizorili dramo, ki jo bodo izvedli člani DPD iz Škofje Loke. D. K. Jubilej prvega delavskega sveta Kranj, 8. januarja — Danes dopoldne je bila v Kranju slavnostna seja delavskega sveta tovarne gumijevih izdelkov »Sava« Kranj. Sklicana je bila v počastitev petnajstletnice izvolitve prvega samoupravnega organa v podjetju. Delavski svet, ki 80 ga izvolili 7. januarja 1950 pa je bil hkrati tudi prvi v naši republiki in drugi v državi. Slavnostne se je so se poleg članov sedanjega delavskega sveta in drugih samoupravnih organov in clru<:beno političnih organizacij podjetja udeležili tudi člani prvega delavskega sveta in številni gostje. V imenu skupščine občine Kranj je predstavnike kolektiva pozdravil in jim zaželel še večje uspehe ob poglabljanju samoupravljanja predsednik Martin Košir. Predstavniki tovarn TAM Maribor, BOROVO, TIGAR Pirot, REKORD Rakovica. RIS Zagreb, Iskre Kranj in drugih p« so ob čestitkah izrazili tudi zadovoljstvo pad uspešnim sodelovanjem s »Savo« Predstavniki TAM in Borovo so delavskemu svetu izročili lepi darili. Nadaljevanje _ na 2. strani * „Odeja" Šk. Loka prehaja na 42-urni teden Na prihodnji seji obč. skupščine škofja Loka bo med drugim tudi predlog komisije za skrajšani delovni čas pri občinski skupščini Skofji Loki, da bi industrija odej in tapetništva Odeja iz škofje Loke prešla na 42-urni teden. Iz elaborata, ki ga je tovarna predložila komisiji za skrajšani delovni čas, je razvidno, da so rezultati Odeje v primerjavi s sorodno industrijo v Jugoslaviji da-'eč največji. V letu 1963 je znašal neto produkt, v Odeji 1,911.000 dinarjev na zaposlenega, v sorodni industriji r>a 1,135.000 din, tako da je višina v Odeji za 68 odstotkov večja. Delež osebnih dohodkov je v Odeji znašal 65 odstotkov, v sorodni skupini pa ker 78 odstotkov. Izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega so v Odeji 1. 1963 znašali 413.000 din, v sorodnih industrijskih podjetjih pa le 301 tiSOČ dinarjev. Zmanjšanje delovnega časa za 15,4 odstotka pri uvedbi 42-urae-ga tedna bo Odeja dosegla z naslednjimi ukrepi: Žičnica na Voglu, ki Je do sedaj v obe smeri prevozila že blizu 90.000 ljudi, bo veliko pripomogla k bogatejši zimski turistični sezoni v Bohinju Foto: Frane Perdan Uvedena bo tretja izmena, s ci toer bo podjetje lahko zaposlili tudi 23 odstotkov dodatne delovne sile. Povečanje se, v prvi vrst nanaša na delavce za tretjo iz meno in na novo zaposlene mehanike, ki bodo zmanjšali zastoj« na strojih za približno 40 odstotkov. Tretja izmena bo z večjo pro duktivnostjo povzročila večje angažiranje sredstev. V letu 1963 j« bilo ustvarjeno na 1000 din angažiranih sredstev 5518 din celotnega dohodka, v letu 1965 pa pod-ieiic predvideva, da bo ustvarilo 7011 din celotnega dohodka. Fizični obseg proizvodnje — merjen v kv. metrih — je v letu 196."i znašal 6009 k v. metrov, za leto 1965 pa predvidevajo 9984 kv. metrov. Na enega delavca predstavlja to povečanje proizvodnje za 26 odstotkov. Del tega povečanja bo podjetje doseglo z znižanjem normativov, drugi del pa z vsakoletnimi ukrepi za povečanje produktivnosti. Glede taksnih ukrepov se bo celotni dohodek dvignil s 769 milijonov v letu 1963 na eno milijardo v letu 1965. Razporeditev delovnika v proizvodnih obratih bo 6 krat 7 ur tedensko v treh izmenah tako, da bo delala tretja izmena od 19. do 2. ure in bo trajalo nočno delo le 4 ure. V delovni enoti »uprava« pa bodo uvedli prosto soboto z dežurno službo. — Z. P. SOBOTA; 9. januarja 1965 Kako naj pokažem svoje veselje Letošnje silvestrovanje sem želel preživeti v znanem gorenjskem turističnem kraju in pričakoval, da bo vsakdo, ki bo silvestroval v tem kraju, prišel z namenom, da bi kar najbolje pričel novo leto: Dokaj pa je človek presenečen, ko ugotovi, da je zašel med ljudi, ki jim ni za kulturno obnašanje, zdravo veselje in tovariško pričakovanje novega leta. Niti polnoč ni minila, že so nekateri pričeli trgali zelo okusno dekoracijo, ko pa je" minila polnoč, se je ponekod celo omizje zagnalo v dekoracijo, trgalo, teptalo, skakalo po mizah in počelo vse prej kot tisto, kar zasluži ime sproščeno veselje in dobra volja. Neko omizje skoraj stotih gostov z nekega jugoslovanskega mesta je v nekaj minutah povsem oplenilo velik del dvorane, kamor je bilo vloženo nešteto ur vestnega in potrpežljivega dela. Posamezni udeleženci so odhajali s polnimi rokami raznobarvnih zvezd, snežink in vseh mogočih drugih okraskov, kot da bi jih nekdo pripravil samo zanje in ne tudi za tiste, ki so prišli s povsem drugačnim namenom. Poleg godbe, ki je neumorno igrala za ples, pa sem videl nekoga, ki je skrbno, niti ne preveč prikrito, odvijal okrašene žarnice z; novoletne jelke in jih spravljal v svoj žep. Resnično menim, da takšno In podobno početje( ne moro biti znak veselja novoletne sproščenosti in dobre volje, temveč je vso podobno nekulturnosti, nevzgojenosti ter v celoti pomanjkanju takta in občutka odnosa do okolja in soljudi1. Menim sicer, da je to bolj edinstven kot. splošni primer s silvestrovanja, v vsakem primeru pa je vreden vse graje in obsodbe. — Z. P. Deset dni pred drugo zaprisego ameriškega predsednika JohnSOfla lahko pomirjeno in brez pretiranih skrbi razlagamo njegovo zadnjo poslanico o stanju ameriške unije. Razen nekaterih čudnih točk glede nadaljevanja ameriškega vmešavanja v vojno v Južnem Vietnamu, daje zadnja poslanica obilieo upanja, da se vzvodi ameriške politike pod vodstvom John-sona ne bodo skrivili. Ameriški predsednik, ki bo čez nekaj dni drugič* prisegel na ameriško ustavo brez običajnega črnega cilindra, knt je bilo do sedaj v navadi, obljublja v svo.H mandatni dobi premišljena in razumna dejanja, ki ne bi smela pos'abšatl storjenega napredka v mednarodnih odnosih predvsem z vzhodnimi državami. Ta težnja je prišla povsem do izraza v zadni] poslanici ameriškega predsednika, ki je v imenu vlade povabil nove sovjetske voditelje na obisk v ZDA, da bi se s tem bolj spoznali in utrdili stike med obema ljudstvoma. Na dlani je, da je bila ta ponudba dana vzajemno, tako da bi tudi Ponedeljkova in torkova tribuna v januarju Ponedeljkova tribuna v Radovljici in torkova na Bledu sta že ustaljeni obliki izobraževalno dejavnosti delavske univerze v Radovljici. Program teh srečanj z občinstvom za mesec januar je zanimiv zilasti za obiskovalce, ki želijo spoznavati, tuje dežele, njihove posebnosti in način življenja. Navedimo nekaj takih večerov, na katerih bodo udeleženci raznih ekspedicij ali obiskov posredovali svoje vtise. Janez Teran bo pripovedoval o> svojih doživetjih s poti po Indoneziji in Kitajski. Branko Perico bo govoril občinstvu na Bledu ter v Radovljici o potovanju po Indiji, dr. Ivo Va-lič pa bo spregovoril v obeh krajih o nedavni turneji alpinistično odprave v Bolivijske Andi?. Predavatelj Jože Kregar bo v svojem izvajanju prikazal znamenitosti Dunaja s temo Dunaj in njegovo cvetje. ; Vreme za danes in naslednje dni Danes pooblačitev in pozneje od feahoda manjišo padavine, deloma idež, deloma sneg. Mraz bo popustil, nevarnost poledico. Najnižje močne temperaturo od —3 do —6 (Stopinj, dnevne pa 1 do + 3 stopinje Celzija. Izgledni vremena za naslednje 1 dni V nedeljo še nestalno, nato ponovno suho vreme, v nižinah žanri egl eno. ameriški predsednik našel čas za obisk v Moskvi. Johnson bi bil tako prvi ameriški predsednik, ki bj obiskal Sovjetsko zvezo. Z obvezo, da vrne obisk je bil resda že vezan prejšnji ameriški predsednik John Kenncdv, ki pa imu je riških tovarnarjev, ki so ji v najboljšem moskovskem hotelu postregli z ruskim kaviarjem in krimskim penečim vinom. Pa tudi sicer je bilo vzdušje na razgovorih zelo prijetno. Ameriške tovarnarje je presenetila velikost ru- ne na račun ameriških dobav vojaške opreme In orožja. To je takšen pravni zadržek, zaradi katerega je nemogoče sprostiti trgovino med obema državama. Sovjetska vlada je sedaj predlagala, da bi vladi uredili sporno zadevo Poslanice in povabila smrt preprečila, da bi obljubo izpolnil. Most za nove stike voditeljev obeh držav jc z Johnsonovo in v Moskvi so ta del poslanice z poslanico tako«zopct vzpostavljen odobravanjem prebrali. Tudi na gospodarskem področju kaže, da se bodo stiki med ZDA in Sovjetsko zvezo popravili. Do napredka naj bi prišlo predvsem v vseh oblikah trgovinske •izmenjave. Do sedaj so čudni zadržki preprečevali trgovino med Ameri-sceem pa je prišla v Moskvo na obisk skupina 90 vplivnih amc-ko in Sovjetsko zvezo. Pred rae- skih nakupov. S predstavniki te skupine se je sestal tudi predsednik sovjetske vlade Kosi gin, ki si je prizadeval, da bi odstranili stare ovire za večjo trgovinsko izmenjavo. Ameriški tovarnarji so imeli za trgovinske posle precej razvit komercialni čut. Toda njihove roke so za sedaj še vezane. Nek stari ameriški zakon namreč prepoveduje ameriški izvoz v države, ki imajo z ZDA neporavnane dolgove. Tak primer je tudi s Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza namreč še ni odplačala vseh vojnih dolgov iz druge svetovne voj- na ta način, da bi Sovjetska zveza odplačala vojne dolgove z neko simbolično vsoto, ameriška -vlada pa bi sprostila izvoz v Sovjetsko zvezo in dovolila uvoz iz te države. Videti je, da velikost kupčij s Sovjetsko zvezo vzpodbuja ameriške tovarnarje, ki si zdaj pri ameriški vladi prizadevajo najti ustrezno rešitev. Na drugem področju, kar zadeva plačilo stroškov za vzdrževanje »modrih čelad« pa za sedaj v medsebojnih razgovorih še vedno niso našli rešitve. Neizpolnjevanje finančnih obveznosti do OZN je pustilo tudi neprijetne sledove na delo letošnje generalne skupščine OZN. Sovjetska zveza ima resne pomisleke, da bi plačevala stroške za vzdrževanje mednarodnih čet tam, kjer ne odobrava njihovega nastopa. Sporni so predvsem stroški v Kongu in še v nekaterih drugih primerih. Vendar pa vse kaže, da tudi tukaj še niso rekli zadnje besede. O tem govorijo stiki med predstavnikoma Obeh vlad na sedežu Združenih narodov. Tedni sta sovjetski in ameriški predstavnik v OZN navezala stike zopet v VVashingtonu. Za rešitev te zadeve so sicer stiki še prem,alo, toda tudi brez njih si rešitve ne moremo zamisliti. Poklicni interesi mladine \Tadaljeva.nje s 1. sireni Strokovno službe za poklicno usmerjanje pri zavodu za zaposlovanje v Radovljici so izvedlo med učenci,' ki so lani zaključili osemletno šolsko obveznost, anketo o izbiri poklica. Anketa je imela pravzaprav širši namen; z njo so hoteli dobiti nekakšen vpogled v učenčevo osebnost in v njegovo sposobnosti in spretnosti. Pri izvedbi ankete so sodelovali psihologi, pedagogi in tudi učitelji, ki so anketirane učence poznali več let. Anketa je zajela 520 učencev vseh šol radovljiške občine. Akcija je bila zasnovana zelo na široko, pri tem pa so uporabili preizkuLŠcne teste, ki so dali nekatere prav zanimive rezultate glede na otrokove poklicno željo in možnosti, pogojene s socialnimi in poklicnimi prilikami staivrv ankotarinah učencev od 15. do 17. leta. Glede poklicnih želja so učenci izrazili največje nagnjenje do dela s kovinami, in sicer 17%, z blagom 12%, za delo z otroki (vzgojitelj, učitelj) se je izrazilo 10% anketirancev. Največ je bilo torej želja za poklic tehnika, mehanika, šiviljo in krojača, trgovca, itd. Različni so interesi otrok, ki na nižji stopnji zaključujejo osemletno obveznost od onih, ki so jo zaključili v osmem Odkrili bodo spominsko ploščo Zima je prinesla veselja naj mlajšim Voglje — Krajevna organizacija ZB NOV Voglje je imela minulo soboto v gasilskem domu letno konferenco. Kljub slabemu vremenu je hila udeležba izredno velika. Na žalost pa se je verjetno zaradi slabe ,j>oti, ni mogel udeležiti zastopnik Občinskega odbora ZB NOV Kranj. Odbor je podal izčrpno poročilo o delu te krajevne organizacije v preteklem letu. Na podana poročila jevbila nato živahna razprava, v kateri so obravnavali aktualne probleme, ki tarejo posamezne borce. V razpravi so poudarjali, da naj imajo vsi borci enake pravice, pa naj bodo to kmetje, obrtniki, delavci ali intelektualci, ker so se pač tudi v borbi za svobodo borili vsi enako. Spomnili so se tudi, da je v teh dneh triindvajseta obletnica dneva, ko je odšlo iz Vogelj (3. januarja 1942. leta) 12 fantov in mož v partizane. Za bodoče delo so določili, da bodo za 20-letnico osvoboditve odkrili spominsko ploščo padlim borcem na gasilskem domu Prcbačcvo Hrastje. Po končani razpravi so soglasno izvolili dosedanji odbor, v katerega imajo Člani popolno zaupanje. Za tem so imeli preživeli borci in ostali udeleženci konference v gostilni pri Slavcu prijeten družabni večer. — V. A. razredu. Razumljivo imajo drugi tudi precej več možnosti za nadaljnje šolanje. Poklicne želje otrok na tej stopnji so že precej nerealne, odvisne pač od poznavanja poklicev in od stopnjo zrelosti za presojanje. Precej pa so razumljivo pogojeno tudi z možnostmi, ki pač obstajajo v nekom določenem kraju za nadaljnje šolanje oziroma za vključevanje v uk. Učenci, ki so z manj kot z osmimi razredi zaključili osemletno šolanje, se želijo večinoma takoj zaposliti 35%, večji del pa namera va jo nadaljevati šolanje. Učenci z izpolnjenimi osmimi razredi pa v večini želijo v srednje šole ter v uk. Take želje so močno pogojene z možnostmi, ki jih kandidati na določeni stopnji imajo glede na število opravljenih razredov, in seveda tudi glede na končni uspeh. Različno so tudi odločitve za poklice pri vaških otrocih kot pri mestnih ali pri delavskih, usluž-benskih oziroma kmečkih. Otroci iz vasi se približno enako odločajo za srednje šole kot njihovi vrstniki iz mesta, medtem ko je več kandidatov za uk v vaseh kot v mestu. Med otroki, ki prihajajo iz različnega socialnega okolja ni bistvenih razlik glede odločitev za poklice. Nekako več pa se odločajo za nadaljnje šolanje v srednjih šolah otroci iz družin uslužbencev kot delavcev ali kmetov, medtem ko se za uk odloča največ učencev iz delavskih vrst. v Sicer pa velja za dejansko poklicno odločitev učencev v preteklem letu v primerjavi s poklicnimi željami, izraženimi v anketi, da so se te želje uresničile nekako za polovico, medtem ko velja za ostale, da so se odločili za drug poklic, kot pa so Izrazili v anketi. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da poklicni interesi, nagnjenja in .spodobnosti kandidatov niso primarni motiv za dejansko poklicne odločitve, velik vpliv na odločitve imajo tudi materialni pogoji. S štipendiranjem jc bila ta ovira pri marsikom odpravljena, vendar pa bodo v politiki štipendiranja potrebne .še nadaljnje reforme. Sploh pia so pogoji za šolanje v srednjih šolah za mlade kandidate v radovljiški komuni zelo težki, saj so prisiljeni, da hodijo vsak dan na Jesenice ali v Kranj, ali da se šolajo v Ljubljani ali drugod. Tako v Radovljici kot na Bledu ni nobene srednje šole, marveč so le tri poklicno šole: vajenska v Radovljici, gostinska na Bledu ter kmetijska v Poljčah. Celotna radovljiška komuna nima nobeno srednje šole, zalo morajo vsi, ki se odločajo za &6le druge stopnje, na šolanje v sosednje občine. To pa je zelo težavno in naporno, seveda pa tudi precej več stane. Zato bo v bodoče potrebno resno proučiti možnosti Za ustanovitev kako šo- le druge stopnje tudi v radovljiški občini. Lo s tem bi se izpopolnila močna verzel v šolskem sistemu, ki seveda precej otežko-ča nadaljnjo šolanje velikega števila mladine, katera je z uspehom zaključila osnovno šolanje. Te dni na letališču Brnlkl 1 Jubilej prvega delavskega sveta Ob tej priložnosti so podelili spominsko darilo tudi bivšemu direktorju te tovarne Maksu Mikušu. ki ima nemalo zaslug za uspešen začetek in razvoj delavskega upravljanja v tej gospodairski organizaciji. Iz izvajanj na slavnostni seji in na novinarji konferenci pred njo je bilo razvidno, da je samoupravljanje v »Savi« neločljivo povezano z njenim razvojem in ima tako nemalo zaslug zato, da Je podjetje danes skoraj v vseh pogledih med najboljšimi. Zato ga bodo tudi v prihodnje razvijali in utrjevali kot eno najbolj trdnih poti do dobrih gospodarskih uspehov. SREČANJA Z LJUDMI Nepopisno čudovit in lep razgled se nam je razprostrl z Vrha Vogla do bohinjske kotlino pa tja do sosednih gora, že ko smo se vzpenjali z žičnico, smo doživljali in občudovali naravo v teh zimskih dneh. šele takrat smo razumeli ANDREJA SEŽUNA, nekdanjega kmetijskega delavca-agronoma, zakaj je presedlal k Transturistu, in postal šef obrata v Bohinju. Ko smo se pogovarjali o turizmu, smo opazili na njegovem obrazu živahnost in nasmeh, ki jc razodeval zadovoljstvo. Poslušal nas je s posebno vnemo in na vprašanja odgovorjal premišljeno. Zadovoljni z dosedanjim prometom žičnice na Voglu? — Zadovoljen. 3. julija 1964, ko je bila otvoritev žičnice pa do konca leta, smo v obe smeri prevozili kar 89.286 potnikov. Domačih turistov 59.204 — tujih pa 30.092. Največji dotok tujih turistov? — Julija in avgusta. Takrat jc bila žičnica zasedena 53 odstotkov s tujimi gosti. Bohinj je znano turistično letovišče in so gostinske zmogljivosti v glavni sezoni več ali manj zased'ene s tujimi turisti. AH lahko potrdite, da Je bila gradnja žičnice na Voglu ekonomsko upravičena? — Na vsak način! žičnica je bila v glavnem zgrajena, da podaljšamo turistično sezono od. 3 na 9 mesecev. Do sedaj smo dosegli že okoli 24 milijonov dinarjev prometa. Kdaj bo žičnica amortizirana? — O rentabilnem poslovanju nihalke lahko govorimo vsaj po enoletnem obratovanju. Znano pa jc, da nihalne žičnice, mislim kot objekt, niso rentabilne. Če pa upošte- Z vsem srcem pri zicmci varno povečanje prometa v gostinstvu, trgovini in drugod, ki nastane zaradi žičnice, potem nam je slika o rentabilnosti kmalu povsem jasna. Vplivi na obisk na Vogel? — Vreme. V septembru (polovica meseca lepo, ostalo dež) smo zabeležili na žičnici okoli 19.000 potnikov, v oktobru (mrtvi mesec) 6500, v novembru 5200 in v decembru (sneg, možnost smučanja na Voglu) pa 7300 potnikov. Kaj pričakujete v prihodnosti? — Vsaj takšen obisk na žičnici, kot je bil do sedaj. Kaj nam bo letos zima prinesla, ker jc na Voglu možnost smučanja do konca maja, pa bomo že videli. Vaš osnovni poklic? — Agronom brez diplome. Zakaj ste se odločili za nov poklic? — Rad imam gore. Turizem pa me je že od nekdaj privlačil, od tod moja odločitev. Bistvo mojega dela pa je ekonomika in organizacija investicijske izgradnje. Posebno doživetje v zadnjih mesecih? — Obisk maršala Tita, njegove soproge, Kardelja, Marinka, Mačka in njegovega spremstva 1. septembra lani. Kljub slabemu vremenu So se povzpeli z žičnico. Obiskale so nas tudi številne tuje delegacije. Domačin? — V Bohinj sem »prirajžaJ« pred osmimi leti iz Ljubljane. Kdaj ima po vašem mnenju človek največji občutek svobode? — Planinec se počuti povsem svobodnega v planinah. To je pravzaprav $mlsel vsega, kar človeka vedno znova vabi in vleče v planine. Na Voglu je sedaj tri metre snega in hotel, ki bo predvidoma dograjen letos. Torej so realne možnosti nadaljnjega porasta zimskega športa in turizma. DRAGO KASTELIC Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun & Tz naših komun # Iz naših komun • w-*Mn ^mun • Iz naših komun PRIPRAVE NA 22-LETNICO V Britofu pri Kranju jc bila prva redna seja krajevne organi-zacije Britol' po minulem rednem letnem občnem zboru. V glavnem so obravnavali zaključke in priporočila občnega zbora. Na tej OSI) -vi so imenovali iz vrst članstva družbenopolitičnih organizacij in oblasti poseben odbor, ki bo imel nalogo, da bo organiziral in i/vedel krajevno proslavo, posvečeno 20-letnici osvoboditve. Program bo zelo obširen, saj bo zajemal številne kulturne, športne in druge prireditve. Vas Britof je bila že od prvih dni okupacije leta 1941 močan organizator odporniškega gibanja in imela že leta 1941 svoj odbor OF. Temu primerno bodo poskrbeli tudi za prus'avo 20■!-:•: niče osvoboditve. BOLJ SMOTRNO GOSPODARJENJE Nekatere službe in zavodi se v Kranju že nekaj če a ukvnr\ .> z vprašanji, na kakšen način in kako najbolje gospodariti s stanovanjskim fondom, ki ga imamo v območju občine. Ta fond namreč ni majhen, saj predstavlja vrednost okoli 10 milijard dinarjev, zato jc vsekakor potrebno, da se s temi sredstvi smotrneje in na-črtneje gospodari kot doslej. I Družbeni stanovanjski fond v občini tvori pomembno družbeno premoženje, s katerim je treba skrbno in načrtno gospodariti. S tem so po letu 1960 gospodarili hišni sveti. Zanimiva je ugotovitev, da je bilo leta 1960 v občini Kranj 2619 družbenih stanovanj v vrednosti 6,303.000.000 din. Od tega leta dalje do konca leta 1963 se je število družbenih stanovanj zvišalo za 950, vrednost pa za 3 milijarde 905 milijonov dinarjev. To premoženje sedaj opravlja 334 hišnih svetov. Za vzdrževanje hiš imajo hišni sveti na razpolago sredstva hišnih skladov, ki se formirajo iz stanarine. Ta sredstva pa letno znašajo okoli 60 milijonov dinarjev. Za boljše in na-črtnejše izkoriščanje It) vzdrževanje stanovanjskega fonda priprav Ijajo nekatere predloge, o katerih bo razpravljala in sklepala tudi občinska skupščina. POGOSTILI SO UPOKOJENCE Svet delovnega kolektiva občinske skupščine Kranj je za letošnje praznovanje konec leta pripravil za uslužbence majhno slovesnost, na katero so med drugim povabili tudi vse upokojene uslužbence, ki so bili zaposleni na občini v zadnjih letih. Ob tej priložnosti so tistim, ki imajo najnižje pokojnine, podelili enkratne denarne nagrade, ki so jih bili upokojenci zelo veseli in so se za pozornost kolektivu iskreno zahvalili. Prav je, da so vsaj enkrat na leto tudi drugod spomnijo tistih, ki so upokojeni in so tudi ti svoj delež doprinesli pri izgradnji domovine. ODLOK, VAŽEN ZA KMETE Na eni izmed prihodnjih sej bo občinska skupščina Kranj obravnavala in sklepala o odloku in odškodnini, ki jo plačajo kmetijske in druge organizacije za zemljo, pridobljeno po odloku o kmetijski oskrbnini. s Predlagani odlok, če bo sprejet, bo zelo pomemben glede tega, da sc kmetijske oskrbnine plačajo iz kmetijskega sklada, v katerega se stekajo tudi odškodnine za zemljišča, ki so dodeljena kmetijskim in drugim organizacijam, so pa pridobljena od zasebnih lastnikov na ime kmetijske oskrbnine. Pravilno je stališče, da naj ta zemljišča tvorijo neke vrste rento za izplačilo kmetijske oskrbnine. V TOREK PREDAVANJE V torek, 12. januarja, bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine Kranj spet planinsko predavanje, spremljano z 200 barvnimi diapozitivi, ki ga prireia Planinsko društvo Kranj, predaval pa bo znani predavatelj, profesor Ciril Hubad iz Ljubljane. Tokrat bo sledilo predavanje na temo »Lepa si zemlja Slovenska«. Predavatelj bo poslušalce seznanil in jih popeljal vseh važnejših krajih Slovenije s posebnim poudarkom na'Štajersko in-Savinjsko pogorje, Kamniške planine, Karavanke in Julijske Alpe. Predavanje bo zelo zanimivo ne samo za planince, pač pa tudi za šolsko in srednješolsko mladino kakor tudi za vse ostale ljubitelje planin in narave. Vlečnica v Bohinju Gorenjska zdravi Bolniki v zdravilišču Staneta Žagarja v Bohinju se tudi v mrzlih zimskih dneh ne dolgočasijo. Zabavajo se vsak po svoje. Zelo veliko bolnikov jc že iskalo zdravja na Gorenjskem. Veliko jih je prišlo v dom Staneta Žagarja v Bohinj. Mnogi s potrtimi obrazi in malo upanja ... Domov k družini ali na delovna mesta pa so sc vrač;:!i nasmejani in ohrabreni. Sprememba okolja in zrak jih je pozdravil, tako vsAJ menijo nekateri. V resnici je pa res, da je k njihovemu zdravju veliko pripomoglo prijetno počutje v domu. V domu resnično utriplje pozornost, ki jo uprava doma posveča slehernemu bolniku. To smo se prepričali, ko smo obiskali dom in so pogovarjali z nekaterimi pocienti. Zanimive so njihove izjave, ki potrjujejo našo ugotovitev. STANE FABJAN (41) je prišel !/. Kamnika, na zdravljen ju pa je že drugič. Ravnokar je končal S pisanjem 23. razglednice. Povedal nam je, da sc človek v okolju, kakršen jc v domu, počuti prijetno in da si čas krajša z izleti. ANICA ALF.KSA ($7) iz Kopriv-niče — Podravina je na zdravljenju prvič. »Lepo je tu, vselej naiđem kakšno zabavo. Odlično se počutim, hrana je dobra, zlasti osebie v domu je vljudno in po-strežljivo. Predvsem pa je upravnica doma zelo pozorna do nas,« je izjavila. STANKO LOZAR iz Maribora občuti znatno zboljšanje zd in je prav tako nadvse.zadovoljen s (počutjem v domu. ROZIKA PERNER (27) It Prišla Pa zdravljenje iz Krškega. Zdravstveno se bolje počuti, vendar pravi, da ji jc po sinčku in možu nekoliko dogčas. Ustreza ji z;ak na Gorenjskem. FANI ERŽEN (58) na Bledu dobro poznajo, saj" je spomeničar-ka in na roki nosi zlato uro darilo maršala Tita. Že več mesecev je v zdravilišču. V dom je prišla skoraj z zadnjimi močmi. Zdravniki in ostalo osebje v domu so se prizadevali in uspeli. Sama pravi, da danes ne pozna same sebe, tako je napredovala z zdravljenjem- Prcsenečni pa smo bili, ko s nam je predstavila ANA SElAN (56) doma iz Bohinja, pa - je. V domu zdravila. Zaupala nam je, da ima stalno nrebivali-■ v Dobrovi, da pa kljub temu Gorenjske še ni pozabila. Tu pozna ljudi iz borbe in internacije. In tudi svojo mladost je preživela v domačem kraju. Sedaj, ko jo ie zdravje sorlfro »ml ion i a v življenju zapustilo, ga ie šla iskat v svoj roistni kraj. Meni pa, da se |1 zdravje ne bi tako hitro povrnilo, če ji ne bi bila uoravivoa doma dob'-a kot mati. Počutje pozornosti ji vliva novih moči in potnima. V. domu Staneta žavtHl se /dr.-viio ljudi" tj P*eh krnW Ju-iWavije. MTHATIO RAKO^E-VIĆ, se ie nrinelial iz Crn" »mre i u ves srečen le v domu. Boli ga 1<*. da ncknte'-; nncienti ne upoštevalo vseh dobrin in včnvh nc-onravičeno godrniajo. Navdušuje na '-Ta unrnvnic-i doma, ki no uicpovem mnenui nozorng do sleherne stvari V domu in do vsakega bolnika. IVANKA BTŽAN (32) iz Maribora je na živcih zbolela zaradi težav v življenju. Zadnji dan je bi- la v domu, pa se je kar bala vrniti v okolje, ki jo moti. Zdoma bo sicer odšla ozdravljena, vendar je vprašanje, če se ne bo zopet vrnila. Se in Še bi lahko naštevali iz- ,» jave bolnikov. Toda ni treba. Res- i niča je samo v tem, da zaslužijo i zaposleni v domu, zlasti pa uprav- i niča, javno zahvalo. Mislimo, da i to izražamo v imenu vseh pacicn- f tov, ki so bili v domu in odšli f domov ozdravljeni. Drago Kastelic Radio Jesenice oddaja od torka j dalje Pred novim letom so tri dni oddajali poskusno, in sicer so prenašali glasbo ter čestitke za kolektive. Z redno poskusno oddajo pa so pričeli v torek, 5. januarja, ob 15. uri. Oddaje bodo „ vsak torek, četrtek in soboto od (f 15. do 16. ure 15 minut, v nedeljah pa od 11. do 13. ure, in sicer na srednjem valu 202 m. V začetku prve oddaje se je glavni in odgovorni urednik v imenu iniciativnega odbora zahvalil vsem kolektivom in posameznikom, ki so denarno, z delom in v materialu prispevali k ustanovitvi oddajnika. Za nadaljnje delo so uslanovili svet kolektiva, za sestavo programa pa umetniški odbor. „Dražgoška republika" Kdo ne pozna te prijetne go- . renjske vasice? Ljudje so zvedeli zanjo v času velikih borb za svobodo. Dnevi od devetega do enajstega januarja 1942. leta so zapisani v zgodovini partizanskih bojev. V-njej bodo zapisani tu-' di vasčani te znane vasice nad Selsko dolino. Na mestu velikega boja za »dražgoško republiko« stoji spomenik vsem žrtvam, ki so darovale svoje življenje za osvoboditev Dražgoš in vse naše domovine. Nepopisna herojstva borcev Cankarjevega bataljona poslušamo vsak dan z večjim spoštovanjem. 180 borcev pod vodstvom Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča se je borilo tri dni v največjem mrazu in snegu na življenje in smrt s stokratno*gestapovsko premočjo. Boj je vse Dražgošanc strnil v eno, v pristaše NOV. Skupno so se borili za isti in edini cilj — svobodo. Kolikšno je bilo trpljenje prebivalcev te vasi, ko 60 morali v tisti najhujši zimi zapuščati svoje tople domove in odhajati na Jelovico. V boju je padlo nad 700 sovražnikovih vojakov, partizanov pa le podam. Ker niso mogli uničiti hrabrega Cankarjevega bataljona in zaradi prevelikih izgub so sovražniki v zverinskem besu uničili Draž-goše do zadnje hiše in se zverinsko maščevali nad vaščani, ki so jih zatekli v vasi. Ko gre človek sedaj proti vasi, mora pomisliti na tiste januarske dni, ko ' je sovražnik po večdnevnih bojih postrclil vse moške, ki so mu prišli v past in kasnoj1"! podminiral hi-£e, da ni ostal ver kamen na kamnu. Prav zato jo danes vas komajda mogoče prepoznati. Po vojni so skupaj »zagrabili« in to se je tudi kmalu poznalo. Treba jc bilo zgraditi cesto, apnenico, žago. veliko hiš, zadružni dom, gasilski dom pa šolo, ki je ena najlepših v Sloveniji. Vse to je plod marljivega in vestnega dela in želie po čim-lenšem in bolidom življenju v svobodi, za katero so tudi sami žrtvovali vse, kar so mogli. V spomin na drsŽROtke boje vsako leto pripravijo zimsko športno prireditev -PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE«. Istočasno se srečajo preživeli borci to bitke. Tedni praznuje spomin na tisto dni vsa Selška dolina. — J. J. Na kranjski avtobusni postaji Ob uri gneče Z dograditvijo vlečnice na pobočju Peči v Fužini, so Bohinju odprte nove možnosti za razvoj zimskega turizma. Novozgrajena vlečnica bo predvidoma pričela obratovati jutri, 10. januarja. Za ta pomemben dogodek so zlasti zainteresirani smučarji, ki bodo ne samo uživali v smukih, temveč tudi v lepih zimskih pejsažih, ki jih jc v Bohinju na pretek. Investitor vlečnice, klimatsko zdravilišče Stane Žagar in hotel Jezero, sta v gradnjo vložila okoli 5 milijonov dinarjev. Pri gradnji vlečnice so se izkazali zaposle- ni v zdravilišču in hotelu, sni so prispevali kar 420 delovnih ur. Z gradnjo vlečnice v Fužini so pričeli 12. novembra luni. Vlečnica je dolga 220 metrov, nabavili pa so jo iz tujine. Kolikor bo novozgrajena vlečnica močno zasedena, jo nameravata investitorja podaljšati oziroma vzporedno dograditi šc eno. Iniciativa zdravilišča in hotela pri gradnji vlečnice je vsekakor zanimiva in hkrati krepak prisne-vek k razvoju domačega in tujega zim^ega turizma na tem področju. D. K. Pozor! Pozor! Avtobus v smeri Kranj — Radovljica — Bled — Bohinj ima odhod. Potniki vstopite, prosim! Potnikom in voznemu osebju želimo srečno in udobno vožnjo. Smo na avtobusni postaji v Kranju. Ponedeljek, 4. januarja ob 14. uri. Potnikov jc čedalje več. Prišli so iz tovarn, šol, ustanov in trgovin. Mudi se jim domov. Zjutraj se jim je mudilo na delo. »Oh ti avtobusi! Kako bi bilo lepo, ko se mi ne bi bilo treba voziti z avtobusom domov ali v službo.« Marsikdo jc že izrekel te besede. Žene se pogovarjajo z znankami o kosilu, o otrocih, o pranju in še o marsičem. Moške pa čakajo razni sestanki, pripravljanje drv, premoga in druga hišna dela, ki jih navadno opravljajo. Cas jc zlato! Vsakomur se mudi. Pa naj bo od daleč ali od blizu. Avtobusi prihajajo in odhajajo Postajališče postaja že skoraj premajhno. Komaj še sprejema vse avtobuse, ki se na njem zaustavljaj. Avtobusna postaja M je razširila že od tovarne SAVA do Koroške ceste. Med gnečo sem opazil tudi šefa avtobusnega in tovornega prometa podjetja SAP PE Gorenjska tovariša KALANA. »Poglejte, koliko ljudi še čak i na avtobus« mi je mimogrede pripomnil tovariš Kalan. Stopila sva v pisarno avtobusne postaje, kjer sva se takole pomenkovala: Koliko aVtobUSOV pa imate sedaj za prevoz po'ni kov? — Odkar sti se SAP in AVTO-PROMET iz Kranja združila, imamo v Kranju kot PE GORENJSKA nad sedemdeset avtobusov. Res, da to število ni majhno, vendar je avtobusov še vedno premalo za tolikšno število potnikov. Zjutraj in zvečer so vsi na vožnji, vsekakor pa so v tem času potrebe še večje. Pri vas imate razen rednih prog tudi precejšnje število delavskih. Zanima nas, koliko jih imate in kam vse vozite delavec naših podjetij? — Na delavskih progah vozi 44 avtobusov. Vozijo pa V Šenčur, Smlednik, Mavčiče, Tržič, Golnik, Naklo, Preddvor in drugam. Vsak dan prepeljejo okoli 2200 delavcev. Mi lahko poveste, koliko ljudi dnevno potuje skozi kranjsko avtobusno postajo? — Vseh potnikov je povprečno okoli 12 tisoč. Pri vašem podjetju že dalj časa izdajate mesečne vozovnice. Koliko jih imate sedaj v prometu in ali je ta način vozovnic praktičen? — Sedaj je v prometu okoli sedem tisoč mesečnih vozovnic, čeprav ta način ni najbolj praktičen. Ljudje so vedno poskuša jo izkoristiti priložnost, da ne bi bilo treba oddati »kupona«. Vsled tega pripravljamo novo obliko meseč- nih vozovnic. Predvidevamo, da bodo kmalu v prometu. Kljub temu, da se urni kazalec pomika proti tretji uri, je zunaj še vedno polno ljudi. Hladno je. Ljudje bi radi vstopili v čakalnico, a kaj, ko je premajhna. Tovariš Kalan ml je glede prostorov povedal naslednje: — Že dalj časa se pogovarjamo, da bi celotno stavbo, v kateri je sedaj avtobusna postaja, odkupili. V njej bi uredili tudi upravne prostore, istočasno pa bi izboljšali tudi čakalnico. Upam, da bo to kmalu mogoče urediti. Koliko mesečno prevozijo vaši šoferji? — Različno. V enem mesecu več, v drugem manj. Povprečno prevozijo okoli šest tisoč petsto kilometrov. Mnogo pritožb jc bilo že napisanih ali izrečenih na račun spre-vodniške službe. Kako imate vi to urejeno? — Z veseljem ugotavljamo, da na račun naših sprevodnikov dobivamo iz dneva v dan manj pritožb. Ce pa katero dobimo, jo seveda pregledamo in prizadetega sprevodnika tudi primemo kaznujemo. Tega se vsi naši delavci zelo dobro zavedajo. Ni nam vseeno — kakšno mnenje imajo potniki o podjetju. Končal sem enotirni obisk na kranjski avtobusni postaji. S tovarišem Kalanom sva se poslov i-la. Zunaj je bilo šc vedno veliko ljudi. Opazoval sem sprevodnike avtobusov. Bili so utmjeni. Zakaj tudi ne? Marsikateri sc že več ur ni utegnil odpočiti. V zimskem času pogosto beremo v časopisu, kje vse je obtičal avtobus, v snegu. Tudi tu sta sprevodnik in šofer piva, ki bosta morala rešiti avtobus in ga spraviti na cesto. Tudi ta služba ni lahka. Ko sem zapuščal postajo, se je večina delavcev že odpeljala domov. Ostali pa so tisti v sivih oblekah, ki ne poznajo osemurnega delavnika. — J. J. Vsakdanji prizor na avtobusni postaji v Kranju ROBOTA",' 9. Januarja 1965 KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KU1 TURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTL Shockin Upravičen obstoj Ob razstavi del Marka Pogačnika V Britofu pri Kranju je bil pred kratkim 1. redni letni občni Moderna umetnost je stara pri- je zdaj prvič zavestno in hote iz- zbor prosvetnega društva. Dru- bližno sto let. Ena poglavitnih zna- postavila kritiki javnosti — torej štvo je upravičilo svoj obstoj. V čilnosti moderne umetnosti — ka- široke množice, ki so reagirale od- sestavu imajo pevsko sekcijo, ki kor jo imenujemo — je dejstvo, klonimo in umetnostna zgodovina je ^jja dosiej najbolj delovna in da razburja javnost. S poimeno- zadnjega polstoletja je včasih po- izved,a yrsto ^nast doma . vanjem »moderno« je tesno pove- dobna 'kroniki škandalov. , ., . Bana tudi predstava o razpoki, ki Približno ravno tako petdeset let na drugih odrih. Aktiven pa je zeva na razstavah med razstavlje- je minilo od Picassovih poizkusov tutu klub, ki je bil ustanovljen nimi deli in razumevanjem ob- v kolažu ali v sestavljanju raznih septembra lanskega leta. V okviru činstva. Do tega je prišlo hkrati predmetov v samostojne plastike kluba deluje tudi izobraževalna z nastopom moderne umetnosti, ki in približno toliko od nastopa da- sekcija, ki je organizirala in iz- so se zredčjli naročniki, torej »kro- daizma, a komaj pred pol leta, se vedla že vrsto predavanj, tečajev gi«, ki so imeli najtesnejši stik z je v javnosti (domači) prvič po- -m semmarjev §0]0 za življenje umetnostjo. Ne torej »krogi«, ki javila oznaka pop-art za najnovej- Ud> Poseben 'poudarek so dali so imeli najtesnejši stik z umet- se stilno strinjanje. Umetnik nič ,. .. - nostjo. Ne, javnost! Umetnik ni več ne ustvarja! Sedaj samo še tucu .nvlmu in v ta namen organi- bil več odvisen od njih, temveč razne predmete sestavlja v med- zira'i že 7 predavanj, ki jih je iz- zgolj od Ustvarjalne sile; odslej sebojne odnose. In tu srečamo vedel Osrednji filmski klub iz je bil »svoboden«. V ateljejih so Mairka Pogačnika! To je shock! Kranja, se kopičila dela, moral si je po- Namen razstavljenih del je gle-iskati kupca, opozoriti nase. Tako dalca udariti v obraz, ga šokirati, je prišlo do razstav. Umetnost se To ni ne plastika in ni slikarstvo. Ce njegov izdelek ne zmore lastne govorice, je popisan in tak naj bi bil filozofija. Morda prej to, kakor pa umetnostna ustvaritev. In doslednost? Zakaj odlivati peril-nik, zakaj ne razstaviti kar popi Z razstave Marka Pogačnika Študentje v kulturnem življenju Kranja svojem lastnem okviru. Tako Na ta način iskati poti iz zagate jal najboljša in najbolj popular- bodo mladi prej ali slej razgibali moderne umetnosti nima smisla, na dela sodobne plesne in zabav- zatišje in s svojim delom prisilili Razstaviti nekaj poizkusov tudi ne glasbe. Na večeru bodo nasto- odnos ne. To je svet oboi j c, ne pa trdo pile tudi tri mlade pevke iz Kra- delo, katerega sad je umetnost. nja: Berta Ambroš, Sonja Ga- Pogačnik Jože A. PAVLOVEC brovšek in Metka Stok. Kulturno življenje v Naklem Plesni orkester v Trzicu Delavska univerza Tržič je po-sanega originala? Po isti logiki" in pestrila svoj program predavanj z istim tehnološkim procesom pa ob sredah tudi z zabavnoglasbeni-z mero pazljivosti lahko odlijemo mi prireditvami. V sredo bo go-v mavcu žarnico, lahko se posta- stoval v Tržiču veliki plesni orke-vimo pred domača vrata (ali pa ster iz Kranja, ki ga vodi prvi . . . . zaradi šoka pred tuja), zarišemo pozavnist radijskega orkestra Ze ob formiranju kluba kranj- upodabljajočo umetnost Marko je mišljen kot delovno srečanje nekaj srednješolskih glasilih, se svoj obris in ga iz/agamo Dobimo Franc Puhar. Za Tržič bo to zo-skih študentov so si ti zadali za Pogačnik in s tem nekako nefor- amaterjev, katerih hotenja niso bodo lahko odslej oblikovale v kar dve stvaritvi- negativ in po- pet lep večer, da prisluhnejo re-osrednjo nalogo v letošnjem letu malno pričel z vrsto prireditev, omejena samo na »družinske okviru skupine, ki nastopa, v zitiv. Zakaj pa ne' nomiranemu orkestru, ki bo izva- popestntev kulturnega življenja ki jih pripravlja študentski klub. posnetke«. Festival bo verjetno mladih v Kranju. S svojim prvim V zadnjem letu je vse kazalo, da prinesel nekaj novih oblik v večjim nastopom — Tribuno o so se mladi popolnoma umaknili filmskem izrazu, saj organizator- kranjski kulturi so načeli pereč iz kulturnega življenja, kajti kon- ji pričakujejo udeležbo tistih, ki ostale"*da spremene" svoj problem ustvarjalnosti mladih, certi, nastopi pevskih zborov, v svojem iskanju ne ostajajo ša- do okolja in dogajanja, njihovih hotenj in mentorstva, gledališke predstave so ostajali blonski in površni. Kolikor mi je Pri tem so uveljavljali koncept prazni. Da pa je morda za mlade znano, pripravlja Naško Križnar samostojnega nastopanja in pred- bolj, od kvalitete in razumljivo- (na jugoslovanskem festivalu stavljanja posameznih avtorjev, sti, zanimiva atraktivnost (in se- amaterskega filma je sodeloval z študentov ali srednješolcev, ki so veda nenavadna mladost razstav- Nadstavbo) poizkus filma resnice širši javnosti še neznani, čeprav ljalca) je pokazal obisk pri otvo- v obliki ankete, kar bo festivalu imajo kvalitete, s katerimi bi ritvi razstave. Morda bodo prire- gotovo dalo posebno dimenzijo v lahko bistveno vplivali na obliko- ditve kluba študentov vrnile kul- oblikovanju. vanje kulturne situacije pri nas. turnim dogodkom tisto zanimi- Trenutno je v programu kluba Minuli redni letni občni zbor ga občnega zbora zabeležili kar žena itd. Koncem prejšnjega me-Vendar pa pri tem niso jemali vost in privlačnost, ki so io imele ^e koncert slušateljev Akademije kulturno umetniškega društva 1800 obiskovalcev, največ 65 na- seca pa so pripravili tudi klub-ozkega okvira samo študentov, te prireditve še pred nekaj leti. za glasbo, vendar se obenem že »Dobrava« v Naklem pri Kranju enkrat, najmanj pa 8, ali povpreč- ski večer ruskega pisatelja Solo-marveč so bili pripravljeni spre- prj tem ne mislim na slabo kva- pojavlja hotenje po uprizoritvi ni bil dobro obiskan. Bil pa je no 34 na dan, kar je lepa števil- hova. Ta večer so pripravili na jeti v okvir svojih prireditev sle- Kteto, kot vzrok slabih obiskov, gledališkega komada enega mo- kljub temu zanimiv in sprejeli so ka. Obiskovalci so si v klubu željo Prosvetnega servisa, kako hernega mladega ustvarjalca, pri marveč predvsem na dokaj mo- dernih avtorjev. S tem naj bi smernice za nadaljnje delo. lahko posluževali revij in časo- izgleda klubski večer v izvedbi čemer jč edini kriterij kvaliteta, notono ponavljanje v okviru stal- zaključili poseg v kulturno živfje- Društvo ima v svojem sestavu pisov, poslušaili so radio m gledali amaterjev. Tako je v torek otvoril svojo ,njn organizatoriev. Gre namreč za nje letošnje sezone, kar pa vse- klub, divamsko sekcijo, knjižnico, televizijo, igrali šah in drugo. V Na občnem zboru je bilo izred-razstavo študent Akademije za dejstvo, da se je s kulturnim živ- kakor ne bo predstavljalo slovesa izobraževalno, pevsko in likovno klubu so organizirali tudi rese- no veliko govora o delu dram- ____ ljenjem Kranja, več aH manj, — obratno, pričetek pestrejšega sekcijo. Osrednja in izredno plod- vanje križank in se je tak način sko sekcije. Pripravili so le nekaj stalno ukvarjal^ ena in ista sku- kulturnega življenja, ki ga je do na dejavnost se je v društvu od- dela, zlasti med mladino, zelo pri- predstav, ki jih je izvedlo Prešer-wr i • i i pina ljudi, ki je v svoiem priza- sedaj marsikdo pogrešal. Težnje vijala preko kluba, ki je odprt ljubil. V klubu pa so redno orga- novo gledališče iz Kranja in neka- JlClRl jDOfl.0 devaniu počasi postajala vse bolj mladih po izražanju in oblikova- dvakrat tedensko, po potrebi pa nizirali klubske večere: o Pre- tera druga društva. S pomočjo •" osamljena. Ravno ta »brezkonku- nJu, ki so do sedaj životarile po še večkrat. V klubu so od zadnje- šernu, literarni večer ob dnevu šolsko mladine in starejših igral- cev bodo naštudirali nekaj dramskih del in se z njimi predstavili občinstvu. V Naklem imajo dvakrat tedensko kino predstave in je verjetno tudi to delni vzrok, da so dramska oz. gledališka dela neobiskana. Da v kraju ni toliko zanimanja za dramska dela kot za izživljanje v klubu je verjetno več vzrokov, nedvomno pa je tudi ta, da ljudje raje zahajajo v gledališče v Kranj in Ljubljano. Po ugotovitvah občnega zbora so svojo vlogo uspešno odigrale tudi izobraževalna sekcija, likovna in pevska. Z velikim uspehom pa je delo zaključila tudi knjižnica. Pred kratkim so napravili tudi analizo o individualnem kulturnem in zabavnem življenju ljudi Na-kla in okloiških vasi. Po zbranih podatkih je v kraju kar 344 radijskih sprejemnikov. Izredno veliko pa je tudi televizijskih sprejemnikov, saj jih je samo v vasi Naklo kar 58. Poskrbeli so tudi za podatke, koliko je naročnikov na časopise in revije. Največ jih je naročenih tna Glas 252, dnevnih časopisov je okoli 100, ostalih časopisov je še 375 in 275 revij. Veliko zanimanje jo tudi za Našo ženo. ij bodo dobili dvorano renčnost« je lahko bila povod za upadajoče zanimanje. Nabito polna galerija v Prešernovi hiši ob Nedavnemu občnemu zboru /a"tavi pa vzbuja upanje, DPD Svoboda Šenčur je priso- da 1^° Studentovske prireditve stvovalo več predstavnikov druž- "*g»bale publiko in # s tem osve-beno-političnih organizacij in kra- Zlle ,tu,turn0 z,v,lenle-jevne skupnosti. Težave, s kate- Kot drugo, v svojem dokaj ob-rimi se Svoboda ukvarja, so pre- sežnem programu, s stališča no-cejšnje in jih bodo premagali le vitet prav tako zanimivo oriredi-s skupnimi napori in pomočjo lev. bo klub pripravil Večer po- %m^M-' občine. V Šenčurju nimajo prepo- ezije, ki bo nekje proti koncu |^^*^ trebne dvorane. Staro je pred januarja v baročni dvorani C,o-3 leti porušil sneg, nova pa še ni reniskega muzeja. Večer naj bi dograjena oz. se gradi že preko prikazal ustvarjalnost mladih, ve- m*mm**>>~.. 12 let. Čeprav že pripravljajo na- činoma še neznanih študentov in črte, ni izgledov, da bi Šenčur srednješolcev. Pri izvedbi bi so- f kot središče delovne sile za Kranj, delovali študentje Akademije za dobil kaj kmalu prepotrebno gledališče, film in TV. Predsta- " dvorano, ta dvorana bi bila po- vili se bodo. poleg Francija Za- m t robna tudi zaradi razvoja turiz- goričnika in Iztoka Geistra, ki sta || ma in novega letališča na Brni- že objavljala, še Pavel Lužan In B kih ki zaposluje precej delovne Jasna Trbovič z gimnazije ter E sile1, pa se tudi ta nima kje izziv- Maks Jeza s svojimi teksti. Ob- | 1 j a t i. enem s pripravami na večer poe- M Delo šenčunfke Svobode se od- zije pa se skupine in posamezni-vija le preko kluba, ki pa je šele ki, ki iščejo svoj izraz v Tiltnd. v zadnjem času dobil vsaj delo- pospešeno pripravljajo na prvi M ma primeren prostor in opremo, kranjski festival amaterskega fil- | Sklenili so, da obnovi delo, ne- ma, ki naj bi bil koncem febru- 1 kdaj dobro znane šenčurske god- arja in ga bo študentski klub H be in pa šenčursikega okteta, ki pripravil v sodelovanju z Osred ga vodi Janko Golob. njim filmskim klubom. Festival Zimski klobuki aH...? MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Večer je ležal nad mestom in se redčil ob modrikasti plinski razsvetljavi. Dišalo je po morju. Mraza nI bilo In mestnii vrvež je bil živahen. Naglo topotajoče konjske korake je dušil tramvajski trušč. Obšla jo je majhna nečimrnost ob misli, da jo bo mož videl, da se ni pripeljala s tramvajem, ampak s kočijo. Naj vida, da si lahko privošči tudi tako razkošje. Ko je kočijaž ustavil, je otroka pustila v kočiji, sama pa stopila v tiskarno in vprašala po možu. Res je delal in, ko jo je zagledal, se začudil. »Ti?« je razširil roke in jo hotel objeti. Odmaknila se je in rekla, da ga ne namerava zadrževati. Samo otroka mu je pripeljala pokaizat, preden odideta v svet. »Toda, Stefi?« jo je osuplo pogledal. »Ali nisem v teh mesecih brez tebe in otroka že dovolj pretrpel?« In ko je rekla, naj ne izgubljata po nepotrebnem besed, da je otrok v kočiji, če si ga hoče ogledati, jo je začel prositi, naj mu odpusti. Veliko hudega ji je storil, zaveda se svoje krivde, zato naj ostane vsaj en dan še pri njem, da se ji bo izpovedal, ker je spoznal, da je edina, ki... »Ze prav,« ga je prekinila. »Ce hočeš videti otroka, ga poglej,« je rekla. Ko je stopil za njo, je z zadoščenjem opaaila, da 6e ga otrok ni razveselil, kakor da ga ni prepoznal. Samo zajokal je in prosil: »Mama, njat!« »SI slišala, Stefi,* je pokazal na otroka. »Ne muči tiboščka!« Svojo sobo imam. V njej lahko pr©spita. Njega tako ali tako ne bo. Delal bo vso noč. Ce Stefi ne želi, da se po delu ob petih zjutraj vrne. jo bo počakal v kavarni hotela Balkan, da se bosta lahko o vsem, kar ju teži, pogovorila. Rad bi ji povedal o sebi vse, morda bi ga potem razumela in mu oprostila. Ako bi ne mogla, potem te ne bom zadrževal. Storila boš po svojem srcu in pameti.« Ker je otrok jokal in ker ni vedela, ali bodo pri Bajberlovih imeli prostor za njiju (lahko so sobo že oddali in tudi ladijski strojnik je lahko doma, je pomislila), se je naposled vdala moževemu moledovanju. Stopil je v tiskarno in povedal, da se v pol ure vrne, potem so se odpeljali k njemu. Ko je položila otroka na posteljo, se je nežno sklonil k njemu in ga rahlo poljubil na čelo. »Kako lep otrok,« je vzdihnil. Ko je približal svoj obraz otrokovemu, je opazila med njima nenavadno podobnost ali pa se ji je ta trenutek samo zazdelo, da je otrok bolj podoben njemu kakor njej. »Iti moram«, je rekel, ko se je odtrgal od otroka in jo prosil, naj ne odide pred sedmo zjutraj, ko se bo vrnil iz tiskarne. »Saj boš ostala?« jo je pogledal. »Pojdi! Mudi se ti!« »Obljubi!« »Da, da,« je rekla naveličano, da bi ga ne zadrževala. Ko je šel, je ugasnila luč in legla k otroku. 3 Ulica globoko pod oknom je postajala čedalje bolj tiha. Petje mornarjev jo je opozorilo, da so kavarne in gostilne že zaprli. Spomnila se je noči, ko je aprila prav v tem mestu vso noč pričakovala Franca. Tudi takrat je imel dobro službo, a jo je pustil. Morda bo nekoč tudi sedanjo? Zakaj neki razmišlja? Raje bi zaspala, kakor pa razmišljala o sebi in o njem. Ali je ni že takrat v Grazu, ko je bil ljubosumen na vsakogar, ki je z njim v restavraciji Rosenhof govorila, nekaj odbijalo od njega? In tista neučakana naglica, s katero jo je silil k poroki, ali je ni svarila, da je premalo resen? Ali ni oklevala, ker se je čutila premlado in ker je še premalo poznala ... Zakaj ni takrat poslušala sebe? Danes ve, da so bili njeni takratni pomisleki upravičeni. Ko bi ne nasedla njegovemu prigovarjanju in se tako naglo ne poročila, bi morda njeno življenje potekalo popolnoma drugače, kakor poteka. »O, seveda bi,« je vzdihnila, a se je takoj zgrozila pred to mislijo, ko je slišala mirno otrokovo dihanje poleg sebe. Ko bi se ne zgodilo, kakor se je, potem bi ne imela prav tega otroka, ki je ležal poleg nje in ki ji je pomenil življenje. In tega otroka ji je dal prav on, ki ga je dolžila, da ji je dajal samo zlo, razočaranja, gorje in nesrečo. Ali ni vse to ničevo proti sreči, ki jo občuti ob otroku. »Kaj vse zlo, gorje in nesreča? Otrok je sreča vseh sreč!« Ali ni potem njen odnos do moža krivičen? -Mu ni nehvaležna, ker noče več živeti z njim? In sebična, ker hoče imeti otroka, ki ni samo njen, samo zase? Seveda je, si je odgovorila. A kaj, ko se boji, da bo nekega dne mož zopet pozabil na svojo odgovornost do družine in se bo njeno aprilsko doživetje ponovilo, da o drugih razočaranjih zaradi moževe nepremišljenosti niti ne razmišlja. Tri leta bosta prihodnji mesec poročena in v tem času je begala za možem iz Graza v Trst, iz Trsta v Innsbruck in zdaj, ko je že dvakrat prodala in izgubila opravo, hoče zopet postaviti svoj »nomadski šotor« v Trstu. Ali ni bil tak nestalnež že prej, preden sta se poročila? Ali ni že prej zapustil zaradi potepu.ških nagnjenj Bavarske in se preselil v Salz-burg ali se ni potem nerazumljivo naglo naveličal tudi Salzburga in se preselil v Graz? Morda bi, ko bi kako leto odlašala s poroko, odšel tudi iz Graza brez nje in bi ne mislila, da si je izbral Trst zato, ker je uganil njeno hrepenenje po tem čudovitem mestu ob morju. Tako bi ji prihranil vsa razočaranja, ki jih je ob njem doživela in ki jih bo najbrž še, če bo ostala. Kaj bo imel otrok, ki se k sreči sedaj še ne zaveda okolja, ki v njem živi, od takega očeta, ki ga žene neka neznana sila iz kraja v kraj in ki nima nikjer obstanka dalj kakor loto dni. Pomlad je bila, ko si je zaželel spremembo iz Graza v Trst. In pomlad je bila, ko se je brez vsakega vzroka naveličal Trata, pozabil na družino in se odpeljal v Benetke in iz Benetk v Meran, dokler ni bil primoran kakor izgtulbtjen in prestradart potepuh prijeti za slabo plačano delo v Innsbrucku, v mestu, ki je bilo edino, ki ga je moral pod silo razmer zapustiti. Tu v Trstu je prišel na boljše (tako dobro plačanega mesta nikoli še ni imel), a bogve, če ne bo na pomlad zopet vse skupaj piustil, kakor je v minulih dveh letih že dvakrat in se zopet znašel v bednem položaju kakor v Innsbrucku. JOBOTA, 9. Jamiar.Ta lflffl Prodam 130 kg težkega prašiča za zakol — Po/cnk 3, Cerklje 51 Prodam prašiča, 230 kg tej in motorno slamoreznico. — Vo-Povlje št. 13, Cerklje "* 52 Dva arabska konja prodani, stara 8 let ter uporabna za nošnjo in vožnjo — Zg. Besnica 5/ . -53 Prodam konja, starega 6 let. — Naslov v ogl. oddelku 54 Prodam opremo za dve dnevni sobi. — Ogled vsak dan razen nedelje in srede od 16. do 18. ure. — švara, Titova 25 a II. nadstropje, Ljubljana 55 Prodam dve ovci — Naslov v oglasnem oddelku 56 Prodam 4 pujske, stare po 6 tednov — Luže 12, Šenčur 57 Prodam dva prašiča y,x zakol — Kranj, Jezerska cesta 2 58 Prodam skoraj novo »Tempo« slamoreznico s puhalnikom — Zg. Brniki št. 26 59 Prodam divan — Begunjska 3. I. nadstropje desno 60 Prodam 125 kg težkega prašiča — Zg. Bela 19, Preddvor 61 Lepe suhe macesnove In smrekove plohe prodam — Franc So-*llč, Lom 17 pri Tržiču 62 Prodam kravo, 8 mesecev brejo ali s teletom — Voglje 49 63 Prodam več le število znamk — Polde Kune, Trojarjeva 30, Kranl 64 Prodam vola, 550 kg težkega, dober za vožnjo — Jane/. Mlinar. Papirnica /, p. škofja Loka 6" Prodam kravo s teletom aH brez — Trstcnik 10, Golnik 66 Prodam 10 tednov brejo svlnio — Zg. Brniki 7 67 Prodam 7 pujskov, 7 tednov stare — Štefanja gora 11, Cerklje 68 Prodam prašiča, 150 kg težkega — Suha 4, Kranj 69 Prodam primo, 150cctm— Vre- Ček, Možjanca 5, Preddvor 70 Prodam kravo s teletom — Loka 22, Križe 71 Prodam češkoslovaški granw fon — Naslov v ogl. odd. 72 Prodam 10 let starega konja, 450 kg težkega ali Izamenjam za goved — Klane 9, Kranj 73 Prodam dva prašiča za zakol Po 140 kg težka — Staretova 2& Cirče 74 PEKARNA KRANJ zaposli takoj snažilko Ponudbe poslati na upravo podjetja, Kranj, Dražgoška 8. Trgovsko podjetje »Agraria« Kranj razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJA prodajalne na Jesenicah Pogoji: kvalificiran delavec trgovske stroke s poslovodsko prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. , Ugodno prodam moped Colibrl na zaganjač, v dobrem stanju, prevoženih 6000 km, za 110.000 dinarjev. Stager, Koroška cesta 49) Kranj 75 Prodam štedilnik lobi, namizni električni kuhalnik s tromi Krtici in otroško stajico. (Asterman Angela), Ul. 31 divizije 56, I. nad. 76 Prodam kravo po teletu. Nasl. v oglasnem oddelku 77 PfOdSiti moped T 12. dvosedež- ni. Podobnik Vinko, Holemožc 41 78 Predam G pujskov, fi tednov starih in enega debelega, 120 ker. Vogle 91 79 lord taiinus l.")00 aH Opel Rc-COrd 1500, letnik 65, barva in dodatnu oprema po želji, prodam. Ponudbe pod gotovina — marec 80 Prodam prašiča za zakol tudi po izbiri. Jezenska 101, Kranj f!l Prodam kravo, dobro mlekarico. Mlaka 21, Kranj 83 Prodam televizor RR Niš, ekran 59 ali zantenjam za gradbeni material. Ugodna prilika. Zbilje 36, Medvod« 83 Prodam dobro ohranjeno zakonsko spalnico, kuhinjsko opravo, opremo za jedilnico, hladilnik »Obod in« z garancijo. Ogled vsak dnn od 15. do 16. ure popoldan. Naslov v oglasnem oddelku t 84 Prodam prašiča za zakol. Jez. r-eka c. 92, Kranj 85 Prodani dva prašiča, nad 200 kg težka. Sp. Otok 22, Radovljica 86 Novo hišo, takoj vseljivo, primerno za vikend prodam v Poljanski dolini. Ponudbe poslati pod 4,000.000 96 Prodam zelje v glavah. Hraše 52 p. Smlednik , . I 106 Trodam 150 kg težkega prašiča za zakol. Voklo 8, ficnriir 107 Kupim rabljene deske za betoniranje in colarce za napušč. Naslov v oglasnem oddelku 17 Prodam dva dromeljna 11 col. Stražiška 15, Kranj 87 Kupim dober salonski klavir. Ponudbo poslati na ogl. oddelek pod »Gotovina« 88 Kupim enovprežno kosilnico. Gtrašli, Kokrica 57, Kranj 89 Prodam nedograjeno, dograjeno hišo ali enodružinsko stanovanje. Ponudbe poslati pod »Plačljivo« 90 Kupim tri pujske, 6 — 8 tednov stare. Jezerska 44, Kranj 91 Kupim uporaben kolovrat. Gro- han Dunja. Stošičeva 4, Kranj 92 Vikend zidan kupim kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod »Lop razgled« 93 PRODAMO karambollrani osebni avtomobil Zastava 750, leto izdelave 1964, s prevoženimi 1837 km. Izklicna cena din 550.000.— Ogled vozila je možen vsak dan pri Skofic Ivanu, Brezje 68, Radovljica. Pismene ponudbe sprejema ZVAROVALNICA Kranj do torka 12. 1. 1965 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Komisija za delovna razmerja pri Kinematografskem podjetju Kranj razpisuje prosto delovno mesto blagajnika obrata (prodajalka vstopnic) Pogoji: Najmanj končana osemletka, z dvoletno prakso kot blagajničarka. Nastop službe po dogovoru. Delovni čas deljen. Vozači ne pridejo v poŠtev. Osebni dohodek po pravilniku o razdeljevanju OD. Ponudbe sprejema komisija. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kupim 3 200-Iifrske pločevinaste sodovc. Poizve se v oglasnem oddelku 94 Kupim mizarski kombiniran stroj 40 cm. Nasl. v ogl. oddelku 9£ Sobo nudim istruktorju matematike in nemščine za učenca 8. razreda. Naslov v oglasnem oddelku 97 Za dopoldansko varstvo otroka nudim opremljeno sobo in hrano. Naslov v oglasnem oddelku 98 Zlato zapestnico (obroček), zgubljeno 20. 12. od Prešernovega gaja do gumarske šole, vrnite proti nagradi na naslov: Svigelj, Gregor-e;rcva .'i, Kranj 90 Iščem sobo, opremljeno aH neopremljeno v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Soba« 100 Iščem inštruktorja za poučevanje nemščine -za začetnika. Ponudbo pod »Dobro plačam« 101 Aktiv ZiVIS Rritof priredi dne 10. 1. 1'I65 ob 15. uri v kulturnem domu Prcdosljo PLISNI VENCEK. Vabljeni. 102 Seknelu Milanu čestitata k uspešno opra\djeni diplomi ing. strojništva. Jakopič Franc in Marija 103 Trgovina SIPAD Kranj išče primerno skladišče pohištva v Kranju. 104 Svetu delovnega kolektivu ob-č'nske skupščine Kranj, se bivši uslužbenci upokojenci prav iskreno zahvaljujemo /a izkazano pozornost — pogostitev in nagra-licilacijsko Kolektivu želimo v letu 1065 mnogo uspehov pri njihovem delu. Upokojenci očinske skupščine Kranj 105 Upokojenko za pomoč v gospodinjstvu med 8. in 15. uro iščem. Pogoji ugodni. Informacije vsak dan med 17. in 19. uro. Rebolj, Kranj. Mlakarjeva 2 (pri vodovodnem stolpu) 108 Oddelek za notranje zadevo pri občinski skupščini Kranj objavlja na podlagi navodil o najdenih predmetih (Uradni list FLriJ, št. 93/49) naslednji RAZGLAS Pri oddelku za notranje 'zadeve so v hrambi spodaj navedeni najdeni predmeti: 1. moško kolo, znamke »Partizan«, št. okvirja 266535, črne barve 2. moško kolo, znamke »Exsbra« št. okvirja 102555, črne barve 3. moško kolo, znamke »Schon-horf«. št. okvirja 23594, črne barve 4. moško kolo, znamke »Mifa«, št. okvirja 637801, zelene barve 5. žensko kolo, neznano znamke, št. okvirja 48136, 6ive barve \ 6. žensko kolo, neznane znamke, št. okvirja 1126f>Q,8, črne barve 7. moško kolo, neznane znamke, neznane številke okvirja, zeleno barve 8. moško kolo, neznano znamko, neznano številke okvirja, rdeče barve 9. moško kolo, znamke »Tou-ring><, §t. okvirja 258063, črno barve 10. moško kolo, neznano znamke, št. okvirja 01503, črne barve 11. moško kolo, neznane znamke, neznane številke okvirja, zelene barve 12. ogrodje mošk. kolesa znamke »Rog«, et. okvirja 120433, zelene barvo 13. moško kolo, črne barve, št. okvirja 114210 14. otroško žensko kolo »Cotur«, svetlo modro barvo 18, Seoski prstan Skrb za divjad pozimi Ko se v jeseni poleže vroča svatovska kri jelenjadi in srnja-di, se živali umaknejo. Prihajajo v dolinske gozdove in vdano pričakujejo najhujše zimske dneve. Dobri in pošteni lovci ali lovske družine se bodo tedaj potrudili, da bodo divjadi olajšali težko zimsko življenje. Povsod po svetu uredijo posamezni lovci ali celo ,lovske družine posebna mesta, kjer se divjad lahko nahrani. Kljub temu, da je srnjad še posebno ' plaha žival, se v zimskem času zaupno približa človeškim bivališčem. Navadno polagajo naši Ibvci ali lovski čuvaji hrano v gosto porasle gozdove, kjer je snega nekoliko manj in se žival lahko svo-bodneje giblje in tudi topleje ji je. V tem času — posebno januarja in februarja — je divjad mnogo bolj izpostavljena »divjim lovcem« in raznim roparicam. Napol zmrzli sneg ji rani noge. Žival prične pešati in hirati. Ranjena navadno obstane v snegu in zmrzne mi pa pride v »kremplje« divjemu lovcu aH roparici. Lovci najpogosteje uredijo preproste jasli. Zanje poklada jo deteljo ali podobno krmo. Prav tako krmo prevežejo okoli drevesa, da jo vsaj za silo obvarujejo vlage. Ce je sneg visok, lovci napravijo dp krme zasilno gaz,' da živali lahko pridejo do hrane. Lovci krmijo tudi divjo porjad, kot so jerebice, fazani in podobno. Najprimernejša hrana za prve je mešanica žita in ajdovih plev, za druge pa koruza, najbolje na storžu. Pripomniti moramo, da se fazani radi posladkajo tudi z zmletim mesom. Vsak lovec je vesel, ko vidi, kako uspešna je bila njegova pomoč. Sicer pa dobremu lovcu niti pozimi ne primanjkuje priložnosti za dober lov. Lovčeva dolžnost je uničevanje roparic, pri tem pa je njegov trud dobro poplačan. Dobri lovci ne skrbijo za divjad samo s tem, da ji dajejo hrano. Varujejo jo tudi s tem, da uničujejo njihove preganjalce, zankarje in roparice. Sicer pa jc pri nas to do neke mere kar dobro urejeno, in je stanje jelenjadi že kar visoko. Vsaka huda zima tudi pri na-močno razredči stalež divjadi. Kljub temu, da je nekatera divjad zelo plašljiva in se boji človeka, se muSr stiski popolnoma zaupa in se ne ustraši niti lovca. V njem vidi-dobrega prijatelj* in rešitelja. Seveda žival zelo dobro sluti, kdo ji namerava pomagati in kdo jo hoče pokončati. Znto poskrbimo vsaj v teh dveh mesecih, ko je najhujši mraz, za našo divjad. Vsi vemo, da imamo od nje mnogo več koristi kot pa škode, ki jo od časa do časa napravi na polju. — J. J. Pozabljeni Rdeči križ 16. ženska denarnica, rdeče barve z gotovino. Lastnikr navedenih predmetov naj se z dokazili o lastništvu zgla-se na oddelku za notranje zadevo občinske skupščine Kranj, v sobi št. 185/11, sicer bodo predmeti po preteku enega leta prodani na javni dražbi. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve občanske skupščino Kranj NOVI PLESNI TEČAJI v delavskem domu v Kranju se začnejo v ponedeljek, 11. januarja (nadaljevalni tečaj), in torek, 12. januarja (začetni tečaj), ob 18. uri 30 minut. Zveze /. avtobusi ugodne. Prijavite se čimpreje. OBVESTILO Vsi potrošniki, ki o naročili oziroma kuplil premog tai svoja gospodinjstva od L aprila do 30. septembra 1964 ter ga prejeli šele od 1. do vključno 9. oktobra 1964 so upravičeni zahtevati, da sc jim vrne 15 % od vrednosti plačanega premoga. Zahtevki se izplačujejo pri blagajni »Kuriva« na podlagi predloženih potrdil o vplačilu do vključno 23. januarja 1965. Zahtevkov po tem datumu ne bomo mogli upoštevali. Trgovsko podjetje »KURIVO < Kranj, tel. 21-92 Osnovna ©realizacija HK Radovljica je pred novim letom sklicala letno konferenco in je v ta namen razobesila lepake na oglasnih deskah, razen tega pa je poslala Viscm članom vabila. S tem smo mislili/da smo naredili vse, da bo udeležba vsaj tolikšna, da bo občni zbor mogoč. Vendar ni bilo tako. Ze pred devetnajsto uro sem kot predsednik pripravil vso potrebno in pričakoval, da bodo začeli prihajati člani na občni zbor. Todh ob 19. uri je bilo v sejni dvorani šele pet ljudi. Povedati moram, da je že članov odbora, obeh aktivov in nadzornega odbora skupaj 28. Od odbora sva bila navzoča samo dva, od aktivov dva, od nadzornega odbora pa nihče. Vprašujem se, kaj bi morali napraviti, da bi bila na občnem zboru udeležba večja. Mislim, da je nezainteresiranost ljudi zelo velika, kar pa je mogoče opaatti tudi pri udeležbi drugih prireditev in letnih konlerene v Radovljici. Na letni konferenci krajevne organizacije 8ZDL Radovljica, ki ima 1600 olnnov, je bilo le okoli 60 ljudi. Tako ni čudno, da se je na naši konferenci nabralo le 13 ljudi. Zaželeno bi bilo, da bi nam občinski, okrajni ali celo republiški odbor RK pomagal, kersenezani-manje za to organizacijo opaža že več let. Na občnem zboru v marcu 1964 nas je bilo le 18, a so bili navzoči vsaj člani odbora in nadzornega odbora, da smo lahko delali po dnevnem redu. Letos pa ni bilo niti enega člana nadzornega odbora, da bi poročal o poslovali ju odbora in da bi lahko izglasovali razrešnico. — H. A. Za večjo varnost po zamrznjenih jezerih ČISTILKO — KURIRKO sprejmemo v zaposlitev za nekaj ur dnevno. Ponudb.' sprejema podružnica CP DELO KRANJ Zahvala Ob težki izgubi dobre žene in mame Marije Kristane roj. Pajcr se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, darovalcem vencev, prijateljicam in prijateljem ter duhovščini. Iskrena hvala tudi trgovskemu podjetju ELITA Kranj in kolektivu ISKRA Kranj ter vsem tistim, ki nas niso zapustili v naših težkih urah. Žalujoči: mož, sin France in hčerka Anica Šenčur, 5. januarja 1965 Občinska skupščina Kranj razpisuje na podlagi pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev JAVNI NATEČAJ o sposobnosti izvajalcev za graditev Osnovne šole v Cerkljah, Osnovne šole Preddvor, Osnovne šole v Kranju na Zlatem polju in Galerije Dolinar. Skupna vrednost investicijskih objektov je 1,285.000.000 din. Dela bodo oddana na podlagi zbiranja ponudb najugodnejšemu ponudniku. Pričetek del je 1. marca 1965, konec pa 1. avgusta 1967. Zainteresirane gospodar ske organizacijo naj pošljejo ponudbe o strokovnem kadru, izkušenosti pri^graditvi podobnih objektov in mehanizaciji 15 dni po tej objavi na občinsko skupščino Kranj. sievilka-t 06-051/1964 Datum: 8. januarja 1965 Občinska skupščina Kranj V zvezi z urejanjem režima po Blejskem ter Bohinjskem jezeru so pristojni upravni organi sprejeli že več ukrepov. Vendar pa se je vedno znova kazala potreba, da se zagotovi red glede uporabe čolnov in glede varnosti za gibanje oziroma za vožnje po zamrznjeni površini jezer. Zategadelj je skupščina občine Radovljica pripravila za obravnavo in sprejem odlok o registraciji vseh plovnih objektov po jezerih in odlok o varnosti na zamrznjenih jezerih. Po tem odloku bo moral imeti vsak čoln plovno dovoljenje in registrsko tablico. Ta zahteva pa ne velja za tekmovalne in regatne čojne, za kajake, kanuje in druge čolne, ki jih za kratek čas sezone uporabljajo izletniki, letovi-ščarjl in tekmovale?. Vožnja z motornimi čolni pa po Blejskem in na Bohinjskem jezeru ni dovoljena, razen, če so za to upravičeni in nujni razlogi. Potrebno pa je posebno dovoljenje za krajši čas (med veslaškimi regatami). Drugo vprašanje pa je, kako zagotoviti večjo varnost na zamrznjenih površinah jezer. Zlasti na Bledu je bilo v zimskem času že vrsto nesreč in neprijetnosti, bodisi zaradi neprevidnosti in neupoštevanja opozoril, deloma pa tudi zaradi neurejenih razmer. Zategadelj novi predlog odloka prepoveduje vožnje po zamrznjeni gladini jezer, In to z motornimi kakor tudi z vprežnimi vozili. Predlog pa dovoljuje izredne vožnje za športne in druge prireditve, če je nriredifelj zagotovil varnost ljudi in premoženja. Peš hoja ln zadrževanje ter drsanje po jezeru jc dovoljeno z omejitvami, da vsi prizadeti upoštevajo navodila in opozorila, nameščena na urejenih dostopih na jezero. Posebno nevarna so tista mesta, koder so izsekane površine, od koder odvažajo led za raz- lične namene iri potrebe. Vnaprej pa je sekanje in odvažanje ledu prepovedano. Dovoljeno je sekati in odstranjevati led le okrog obale, da se s tem zavarujejo obalne naprave. Vsa izsekana mesta pa bodo morali označiti z opozorilnimi obvestili in s smrekovimi vejicami."Le na ta način bo varnost na^ zamrznjenem jezeru zagotovljena, kajti hoja in igro po zamrznjenem jezeru so zelo priljubljene, zato jih nI mogoče omejevati. Kdo je bil pravzaprav kaznovan? V torek, ob 7.40 izpred bolnice ni hotel odpeljati šofer lokalnega avtobusa bolnica — Koroška Bela, ker ni bilo sprevodnika in je ta čakal avtobus na prvi postaji pri »Cufarju«. Odpeljal Je šole, ko so je neka mamica preskrbela kondukter ja od avtobusa Kranj—Jesenice, ki je pripeljal ob 8.10, da je le-ta pokasiral. Otroci so vsi zamudili šolo in razumljivo so jokali in z vsem mogočim priganjali šoferja naj odpelje, a vse zaman. Ostal je trden ln neomajen ter, s tem, ko ko je hotel maščevati sprevodniku, kaznoval prav tiste, ki za to niso prav hič krivi. — B. B. GLAS v vsako hiš* 'zdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-1M-135. Telefoni: glavni In odgovorni Urednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Gozdno gospodarstvo Kranj - obrat Tržič bo Imelo 13. januarja 1965 licitarijsko odprodajo dveh konj s pripadajočo opremo Prodaja bo v Jelendolu nad Tržičem s pričetkom bb 9. uri. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije in drugi uporabniki družbenega premoženja. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ TRANSPORTNI OBRAT razpisuje prosti mesti DVEH KVALIFICIRANIH MEHANIKOV za delo v transportnem obratu. Samsko stanovanje zagotovljeno. Osebni dohodki- po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe poslati na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, transportni obrat. GLAS 58. Edina sprememba na dolgi, 40 dni trajajoči poti so bile poštne kočije, ki so se vračale z zahoda ali prehitevale popotnike, namenjene proti zahodu. Le-ti so prenočevali večinoma na prostem, samo če so prispeli do postaj, ki so jih postavila v preriji na vsakih 15 milj prevozniška podjetja za poštne ko ije, so se ustavili. Navadne lesene zgradbe teh postaj so sc zdele popotnikom kakor oaze v puščavi. Navadno so ostali dan aH dva, napajali so živino in počivali, najvažnejše pa je bilo, da so zbirali novice, ki so prihajale z zlatih polj. Vendar so bile te novice povečini zelo nezanesljive. 59. Ob tej poti so videli ležati orodje ln opremo; oboje so lovci za zlatom odvrgli, da bi tako olajšali tovor upehanim živalim. Nekateri pa niso zdržali naporov in so se vračali. Mike si je zamišljeno gladil brado in rekel: »Morda smo bili res nespametni, da smo se odpravili na dolgo pot. Vse se mi tako zdi, da smo nasedli lažem.« »Jaz se ne bom vrnil,« je odločno izjavil BiH. Cc smo že prišli tako daleč, bi bili pač veliki norci, čc ne bi poskusili sreče.« Tako so prispeli do znamenitega Cherry-Creeka. Po njegovem koritu je množica ljudi marljivo kopala in izpirala zlato. 60. BiH je pristopil k najbližjemu človeku, ki je z loncem Izpiral zlato, in vprašal: »Kako uspevate, mister?« Kopač si je obrisal znoj s čela, se mukoma vzravnal in se porogljivo zazrl v Billa. Rekel je: »Zdi se mi, da ste tudi vi eden od tistih, ki je prišel sem, da izpod vsake korenine izvleče funt zlata na dan.« »Ne-e,« je odvrnil BiH, »tako nisem mislil. A nekateri so vendarle obogateli.« »Takih je malo. Večina prisluži komaj toliko, kolikor potrebuje za življenje. Pravijo, da so nahajališča pri Grcgorvju bogata, toda nimam dovolj denarja, da bi se mogel odpraviti tja.« Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Špo Zimski bazen slabo vzdržujejo MMen zaključek Zajca Prihodnji mesec bo minilo leto dni, odkar je bil v Kranju odprt zimski bazen. Ob otvoritvi so se ga najbolj razveselili kranjski plavalci, ki so bili prepričani, da jim bo omogočil treninge in tkmova-nja preko vsega leta. 2e sedaj pa ugotavljajo, da so se zmotili, ker bazen ni najbolje oskrbovan. Jeseni so morali najprej menjati proge, pred kratkim pa se je odlomil kavelj na katerega pripnjajo progo. Plavalni klub je nameraval v deembru izvesti več prijateljskih tekmovanj, vendar zavod za izgradnjo in vzdrževanje Športnih objektov in naprav, ki upravlja tudi z zimskim kopališčem, meni, da tega popravila ni dolžan opraviti. PK Triglav pa v ta namen nima dodeljenih sredstev in tako je bazen nesposoben za tekmovanja. Iz vrst plavalcev je slišati mnogo kritike na račun upravljanja zimskega kopališča. Najbolj se pritožujejo zato, ker je v vodi toliko klora, da odhajajo s treninga Z vnetimi očmi. S tem v zvezi postavljajo tudi vprašanje, koliko koristi oziroma škoduje plavalcem in kopalcem slab zrak, ki je nasičen s klorovimi hlapi. Plavalci še niso pozabili, da so precej žrtvovali pri gra4nji kopališča, zato se ne morejo sprijazniti s počasnim propadanjem objekta. Ce upoštevamo, da je bazen star samo 'eno leto, ne moremo razumeti, kako je prišlo do lega, da so v kopališču plesnive stene, da vrata razpadajo zaradi vlage in da s stropa kaplja voda. Ventilacijske naprave so zelo redko vključene, tako da se zrak segreje tudi do 29 stopinj, kar povzroča vlago. Običajno imajo zimska kopališča temperaturo zraka 23 do 25 stopinj, voda pa je vedno za stopinjo hladnejša. Taka kopališča so potem še po več letih lepo ohranjena. V kranjskem zimskem kopališču večkrat dobimo vtis, da smo prišli v finsko sauno (če odštejemo smrad, ki ga povzročata klor in znoj), ker je slabo prezračeno. Če varčujemo pri električnem toku s tem, da ne vključujemo ventilatorjev, bomo prihranili samo pri elektriki, dosegti pa veliko večjo škodo pri propadanju naprav. Ob ustanovitvi za,voda za izgradnjo in vzdrževanje športnih objektov je odbor PK Triglav pojasnil svojim članom, da je občinska skupščina ustanovila zavod zato, da se bodo v klubih lahko v večji meri posvetili le vzgoji in vključevanju novih članov, ker bodo rešeni skrbi okrog vzdrževanja športnih objektov. Pred kratkim so nekateri plavalci postavili odbornikom vprašanje, kakšna je razlika od takrat, ko je s kopališčem upravljal komunalni servis. Menijo namreč, da sedaj delajo^ četo v slabših pogojih kot preje (tu ne mislimo na korist zimskega baz.ena). Odgovora niso doibli. Kljub temu bi bilo zanimivo vedeti, ali je razlika res samo v tem, da se letno kopališče namesto »mestno« imenuje sedaj »športw>'<. Jelovica bo oživela V Selški dolini že ves teden praznujejo obletnico slavne draž-goške bitke pred 22 leti. Za zaključek prireditev so danes in Jutri na sporedu tudi tradicionalne športne prireditve. Danes dopoldne ob 8. uri bo v Selcah republiško mladinsko prvenstvo v sankanju, ob 11. uri bo v Železnikih republiško prvenstvo v biatlonu, ob 18. uri pa nočni slalom. Jutri ob 8. uri bodo v Selcah sankaške tekme za člane, članice in mladince s tekmovalnimi in navadnimi sanmi. V Železnikih bodo tekmovale v patruljnem teku mladinske ter članske ekipe. Poleg tega bo v Lancovem gorenjsko pionirsko prvenstvo v smučarskem teku, v Kropi pa bodo skoki. V zadnji tekmi novoletne nem-ško-avstrijske skakalne turneje je bil Jeseničan Ludvik Zaje spet odličen. Na 100-metrski skakalnici v Bischofshofenu se je uvrstil na izvrstno 6. mesto pred zmagovalcem turneje Brandtzaegom in nekaterimi odličnimi skakalci. Tako kot na prvi tekmi sta se tudi v zadnji preizkušnji Zajcu posrečila oba skoka, ki ju je izvedel v lepem slogu in tudi sorazmerno daleč. S tem zadnjim uspehom se je Zaje v skupni razvrstitvi plasiral na 11. mesto. Ce bi mu uspel še drugi skok na drugi aH tretji tekmi pa bi se lahko prerinil prav do četrtega mesta. Rezultati zadnje tekme v Bischofshofenu: 1. VVirkola (Norveška) 202.2 (94.5 m, 103 m), 2. Mo-teljek (CSSR) 217.6 (95 m, 104,5 metra), 3. Kirjukov (SZ) 210,8 (98 m, 94.5 m), 4. Subarev (SZ) 208,1 (94.5 m, 98 m), 5. Golser (Avstrija) 202,5 ( 96.5m, 97.5 m), 6. Zaje (Jugoslavija) 201.7 ( 95m, 94 metrov), 7. Brandtzaeg (Norveška) 199,5 ( 94 m, 95 m), 8. Muller (Avstrija) 199 ( 90,5 m, 93 m), 9. Lichtcnegger (Avstrija) 197,6 (94.5 metra, 94.5 m), 10. Conchcron (Norveška) 191,8 (94 m, 85 m) . . . 40. Oman (Jugoslavija) 164,7 ( 80,5 metra, 77 m), ... 49. Eržen 151.7 (72 m, 81 m). Končni vrstni red: 1. Brandtzaeg (Norveška) 869,5, 2. VVirkola (Norveška) 842,8, 3. Moteljek (CSSR) 839.7, 4. Subarev (SZ) 809.1, 5. Przvbila (Poljska) 803, 6. Muller (Avstrija) 800,7 , 7. Pukka (Finska) 798,7, 8. Eengan (Norv.) 792,2, 9. Kirjukov (SZ) 791, 10. Verteni-kov (SZ) 790,1, 11. Zaje (Jugoslavija 797,2,... 40. Oman (Jugoslavija) 689,... 47. Eržen (Jugoslavija) 635.6. Danes ln jutri se bodo kranjski vaterpolisti pomerili s Primorjem Danes in jntri vaterpolo Danes ob 19. uri ln Jutri ob 10. uri bosta v zimskem bazenu v Kranju srečanja meri članoma II. zvezne vaterpola lige, reškim Primorjem in domačim Triglavom. Obe moštvi sta kandidata za najvišji plasma v II. ligi, zato bo srečanje Se toliko bolj zanimivo. Oba dneva bosta predtekml med ljubljansko Ilirijo ln drugim moštvom ter mladinci Trlgla-glava. — P. C. Kratke proge Deseterice najboljših atletov Gorenjske — Sestavil Matjaž Kuralt MOŠKI Ce smo preteklo leto ugotovili, da so tekmovalci na kratkih progah zelo napredovali, pa moramo letos priznati, da je prav obratno. Res so nekatere izjeme, toda v povprečju so rezultati slabši. To gre predvsem na račun treh odličnih gorenjskih sprinter-jev: Marjan Galjot je prenehal z aktivnim nastopanjem, Nenad Protić se je po končanem šolanju vrnil v Maribor, kjer nastopa za tamkajšnji Branik, Janez Kleč pa je še vedno pri vojakih in bo letos močno okrepil vrste Triglava. Nasprotno pa je velik napredek zabeležen v teku na 110 m ovire in 400 m ovire, kjer so dosegli tudi nova gorenjska rekorda. Razveseljivo je, da so po vidnejših mestih posegli tudi atleti izven najmočnejšega gorenjskega kluba. Tekmovalci v tabelah so razdeljeni po najboljših rezultatih. V oklepaju je okrajšava za kiub, za njo pa se starostna skupina — P — pionir, MM — mlajši mladinec, SM — starejši mladinec, C — dan in označeni morebitni novi rekordi (GR —• gorenjski rekord, SR — slovenski rekord). Za primerjavo je na koncu vsake discipline še najboljši lanskoletni rezultat. 100 m 11,3 Pirjevec (T) SM 11.6 Udir (T) C 11.7 Kaštivnik (T) C 11.8 M. Galjot (T) SM 11,8 Arizanovič (T) SM 11.8 Kuralt (T) SM 11.9 Ambrožič (GJ) SM 11,9 S. Galjot (T) C 11,9 Roos (T) C 11,9 Podlipnik (J) SM 11,9 Cebašek (J) C 10 9 Protić (T) in Hočevar (B) 200 m 23,9 Kaštivnik (T) C 24.1 Pirjevec (T) SM 24.5 Arizanovič (T) SM 24.6 Kuralt (T) SM 24,9 F. Fister (T) MM 24,9 Ferjan (T) MM 25.2 Floriančič (T) MM 25,4 Cvirn (T) C 25.8 Milek (T) MM 25.0 Murnik (T) C 25.9 Konc (T) C_ "22.5 Prutić (T)" 330 m 38.2 Kuralt (T) SM Tiij'; najboljši gorenjski sprin terji — Pirjevec, Kaštivnik in lUllr 38,4 Slivnik (GJ) SM 38.4 Florjančič (T) MM 38.5 Kleč (T) C 38.6 Udir (T) C 38,6 Hafner (T) SM 39,0 štrumbelj (T) MM 39.0 Kaštivnik (T) C H9,2 Kapus (T) C__ ~36~6 Hočevar (B) 400 m 53.2 Udir (T) C 53.3 Kašiivnik (T) C 54.5 Florjančič (T) MM 54.6 Kuralt (T) SM 54.7 Halner (T) SM 55.1 Kapus (T) C 55.4 Strumbelj (T) MM 55.1 Cvirn (T) C 57.2 F. Fister (T) MM 53.4 Strojan (T) MM . ),9 Kleč (T) i i") m ovire i5,9 Pir.tvee (T) SM G F. 18.1 k;-.,i:\nik (Tj C 13.7 Arizanovič (T) SM •:u,i ivv.ic (T) c _ 16,6 Pirjevec (T) 400 m ovire 58.2 Kaštivnik (T) C GR »3,3 Udir (T) C__ .•1,2 Udir (i) ; 4 x 100 m 44.5 Reprezentanca Gorenjske 46,2 Triglav I. C 47.2 Triglav II. SM 17.3 Triglav III. MM t7,o ŽIC Jesenice , 43.2 Gimn. Jesenice 48.3 SCI Kranj -18,7 Herkules 48.8 Srednješolska rep 49,3 J. Peternelj Gimn. " 44,2 Triglav!. SM~ 4 x 400 m Jesenice, H — SSD Herkules — 3:46,2 Triglav C Gimnazija Kranj, K — Partizan 3:36,9 Triglav I. C Križe, KG — Partizan Kamna Go- V vseh nadaljevanjih bomo upo- rica, R — SD Radovljica, TSC —• rahljali iste kratice, ki pomenijo Tekstilni šolski center Kranj, N — klube, za katere nastopa ;o tekmo- Partizan Naklo, O — MSA Orehek, valci: T — AK Triglav Kranj, GJ Ž — Partizan Železniki, P — Par-— Gimnazija Jesenice, J — SD tiran Podnart Kranja Sk. Loka Najuspešnejši v lanski sezoni DUŠAN PIRJEVEC, 19-letni rezkalec v kranjski Iskri, sicer pa Tržlčan, si Je lani povsem opravičeno pridobil naziv najboljšega gorenjskega atleta. 179 cm visoki to 73 kg iežki atlet je navduSll predvsem na progi 110 m z ovirami, kjer je dosegel odličen čas 15,5 sekunde. Dvakrat je zastopal barve republiške mladinske reprezentance, prav tolikokrat pa tudi za državno mladinska reprezentanco. Na troboju Ju goslavlja — Poljrita — Romu nlja Je zasedel peto mesto na ovirah (15,8), na dvoboju Bol garlja <—> Jugoslavija v Sofiji pa tretje mesto. SIcer pa j-' Pirjevec tudi, odličen na pro gi 100 m, kjer Je solastnik go renjskega rekorda z rezultato 19,9. V novo sezono bo stn pil kot član in si zato ne p i stavlja previsokih ciljev, č-prav Je po svojih sposobn > stih zmožen poseči v vrh jugoslovanskih zaprekašev. DUŠAN PIRJEVEC /