^DininiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiJiniiiiiiniiiiiiiniiiimim
H B

H Subscription:
j§ $2.00 a year H

§j $1.00 half year j

I   a

1  ' |

SS Issued every H

H 'S

g — Thursday g

Baiiaa iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinmiiimiiiiiiiiiiiiiMiiBiI

NAŠ

TIH!

Milil®

Ilustrcvan tednik za izobrazbo, gospodarstvo
in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki.

Entered as second class mattcr March 12, 1324 at the post office at New York, N. Y., undcr the A

of March 3. 1379.

Address:

H 261 East IOth St.
New York, N. Y.

| -

1 Tel.:

'"'-chard 0140

J  C .N

o

j  O
a/

Letnik — Volume II.

<New Ycs*k, N. Y. April 16. —16- aprila 1825.

AT

&

ATENTAT NA
KRALJA

DE1ANTNA POROKA

A' >- N7
A o

A> ^

No. — Št. 16

Pui * V ITALIJI

Bolgarski kralj je bil napaden. -
Dva pribočnika ubita. — Nje—
gov šofer ranjen. - Boris je
nepoškodovan.

Zofija, Bolgarija,- Dne 14. a-
prila je skupina komunistov na¬
padla bolgarskega kralja Bori¬
sa, ko sc je z avtomobilom vo¬
zil v Zofijo. Dva kraljeva pri¬
bočnika sta bila pri-, tem ubita,
šofer pa ranjen. Kralj ni bil za¬
det. Vojaštvo zasleduje napa¬
dalce-

Zvečer je bil vstreljen bivši
poveljnik bolgarskih čet gene¬
ral Džordžev. Kmalu po vojni
je izstopil iz armade in je bil
pozneje izvdljen. za narodnega
poslanca. Leta 1923 je zastavil
vse svoje sile v to, da je bila
strmoglavljena 'vlada Stambo-
liskega.

- Fašisti in komuni s ii c-e stre*
ljajo po ulicah. — Nemiri v. .
mnogih mestih- — Več faši¬
stov in komunistov ubitih. . .

Rim, Italija. Nad celo Dali¬
jo visi težko'politično obzorje,
zlasti v mestih Faenza, Bari in
Capua. Po mestih so se spo¬
padli fašisti in komunisti. Ti
spopadi so posledica umorov v
Bologni, kjer je bil ubit en fa¬
šist in en komunist.

Najbolj je resen položaj v Fa
enzi, kjer sta bila ubita dva fa¬
šista, grof Bonvenuto Zauli Nal
di pa težko ranjen. Zaprte so
vse trgovine, razim lekarn in. tr
govin z živili. V Capui je bil
ubit en fašistovski železniški de¬
lavec. V Bari je bil en fašist
nevarno ranjen. Po ulicah so
se streljali fašisti in. komunisti-

-o--

MARCONI SE ŽENI

-—-—o-- - -

KRONANJE JUGOSL KRA¬
LJA

Bclgrad, Srbija. - Svečanost
kronanja kralja Aleksandra se
«e bo izvršila v Zagrebu, kot je
bilo javljeno v nekaterih listih,
temveč V Monastiru v južni Sr¬
biji, kjer so bili kronani srbski
kralji pred porazom na Kosov¬
skem polju.

- 0 --.

DRAGA PROHIBICIJA

Washington, D.C. -Kot je raz
vidno iz zahtev prohibicijskih u-
radnikov v državni zakladnici
za obrežno stražo in razne pro-
hibicijske urade, namerava vla¬
da Združenih držav za izvedbo
prohibicije izdati letošnje leto
56 miljonov dolarjev- Nova voj¬
na, katero bo vodila obrežna
straža na vseli obrežjih Združe¬
nih držav, jc izdatke za izvedbo
suhe postave zelo povišala.

PATRIARH TIHON UMRL

Moskva, Rusija. - Bivši patri
arh vseh Rusov dr- Tihcu je u-
mrl 8. aprila v neki privatni bol¬
nišnici za davico. Bolan je bi'
tri dni.

Patriarh Tihon, ki je bil star
60 let, je bil v Ameriki dobro
poznan., ker je bil kot nadškof
8 let poglavar ruske ortodoksne
cerkve v Ameriki, najprej v San
Francisco in nato v Ncw Yorku.
K’jegovo posvetno ime je bile

Vazilij Belarin. in je bil rojen
v Pskovu kot sin ruskega du¬
hovnika. Bil je zelo nadarjen
in je v šobh naglo napredoval.
Z 32. leti je bil imenovan za
škafa v Lubinu in leta 1898 je
bil poslan v Združene države.
Leta 1907 je bil pozvan nazaj v

Mr. in Mrš. William M. Wilson iz Staples, Milin., sta pred
kratkim obhajala 75-lelnico svojega zakonskega življenja ali
demantno poroko. VVilson je meteran državljanske vojne in je
star.93 let, njegova žena pa 92 let. Imata 9 otrok, 39 vnuko-v
in 53 pravnukov. Zadnje poletje s*a z avtomobilom potovala
800 milj daleč-

Rusijo in je postal škof v Ja¬
roslavu- Šest let pozneje je bil
izbran za nadškofa v Vilni. Le
ta 1917 je postal metropolit v
Moskvi in v novembru istega
•dta je bil vstoličen v kremlin-
ski katedrali. Po carjevem
padcu je pričel patriarh Tihon
veliko kampanjo proti boljševi-
kom- To je tudi povzročilo, da
so sovjeti v maju leta 1922 na¬
znanili. da se je Tihon odpove
dal patriarhatu. (Kmalu nato
jc b;l aretiran. Izpuščen je bil
zopdt leta 1923.

Moskva, Rusija. - Akp ne bi
bili boljševiki v posesti Krem¬
lja, bi bilo truplo patriarhaTiho-
na položeno v veliki in veliča¬
stni cerkvi Vnebovzetja v Krem
linu, kjer so bili kronani ruski
carji in pokopani vsi ruski pa¬
triarhi. To cerkev je sovjet¬
ska vlada premenila v muzej.
Patriarhovi prijatelji so izbrali
za njegovo počivališče najmanj¬
šo pa najstarejšo cerkev v Don-
skoj samostanu. Tihon jc kot
svoje naslednike imenoval v svo
ji oporoki metropolite Agafange
la iz Jaroslava, Cirila iz Tambo
va in Tetra iz Moskve- Z a  se¬
daj se ne ho imenoval noben na¬
slednik umrlega patriarha. In
ortoksno cerkev bodo, vodili od
Tihona imenovani metropoliti.

———o-

MINISTERSKA KRIZA V
FRANCIJI

Pariz, Francija. - Iver je poslan
ska zbornica dala francoskemu

kabinetu nezaupnico, je Herriot
s svojimi ministri podal ostavko.
Predsednik Doumergue je pove¬
ril sestavo novega ministerstva
bivšemu ministerskemu predsed¬
niku Briandu. Ko pa so to iz¬
vedeli socjalistični poslanci, so ob
vestili Brianda, da ne marajo sto
piti v njegov kabinet, vsled česar
je Briand obvestil predsednika,
da odklanja poverjeno mu nalo¬
go za sestavo novega kabineta-

Pariz, Francija. - Prejšnji mi
nisterski predsednik Herriot
namerava s-biskati Združene dr¬
žave morebiti v juniju. Herrio-
tovi prijatelju zatrjujejo, da se
je Herriot vedno zelo zanimal
za Ameriko in upa, da bo na
svojem potovanju imel počitek,
ki mu je zelo potreben. Na svo¬
jem potu bo obiskal pacifično
obal in Kanado.

---o-

ŽITO ZA RUSIJO

Baltimore, O. - Od 7 miljonov
bušljev rži, kaitero je kupila ru¬
ska vlada od baltimorskih agen¬
tov, je bilo odpeljanih iz tega
pristanišča en miljon bušljev-

Ostalih šest miljonov bušljev bo
odpeljanih proti koncu tega me
seča. Največ žita je bilo po¬
slanega v črnomorska, pristaniš¬
ka

- - o--

KOLIKO PIJO ANGLEŽI

London, Anglija. - Predsednik
angleške narodne teinperenčne

London, Anglija. —Dailv Ex-

* v#

press naznanja, a bo v kratkem
naznanjena zaroka izumitelja
brezžičnega brzojava, Gugli-
e1mo Marconija /-  Elizabeto
Murcissa Pfcynter-i Mi.ss P.avn--
ter jc stara 18 let in hči pol¬
kovnika George Camborne Be-
auclcrk Paynterja iz Bosjuen-
na v Cormvallu, ki je velik
prijatelj Marconija.

Signora Marconi je lansko,
leto na Reki dobila ločitev zako¬
na od Marconija, ki je star 51
let. Kmalu pč> ločitvi se je pr¬
va Marconijeva zeha poročila
'z  markijem di Moritecorona.
-o-

ARMENCI PRVI KRISTJANI;

Mo.skva, Rusija- - Iz Eriva-
na v ruski Arrmcniji se poro¬
ča, da je bilo tam napravljeno
odkritje Veljke važnosti, s ka¬
terim bo skoraj g</,ovo doka¬
zano, da so bili Armenci prvi
narod, ki ,so sprejeli krščan¬
stvo. Dri vasi Dovin ob vzno¬
žju gore Arar a t je bila najdena
glava kipa nekega aitnenskega
kralja v naravni velikosti-Na gla
vi ima krono, v ušesih pa uhane
z znamenjem križa. Iz tega se
sklepa, da je bil kralj kristjan
Kip, ki je iz belega pečšenca,
je bil najden blizu begunskega
tabora, kateremu načelujejo A-.
merikanci-. Vse je sedaj pri¬
pravljeno, da se z izkopava¬
njem nadaljuje, ker se pričaku¬
je, da bodo našli še ostali del
kipa in morebiti celo kako va¬
žno listino.

__r

lige J- Gray Matheson je na za¬
plojeni kongresu lige izjavil, da
Angleži popijejo na leto opojnih
pijač za poldrugo miljardo do-
•larjev-

fe

Stran 'A

NAS DOM

^:n!Hni!t!n!Ki)i!!iiii!i!tiiiani!uuiiitU!ntmitiiuiiiUU!iiftttmuiiuiuai


IZ NAŠIH NASELBIN

inf!i. : :iin!inn![i:RflHm;iitttiuniiiiiiHUiii

New York, N. Y. - V nedeljo
19. ' aprila vprizori slovensko
'dekliško tamburaško društvo
“Slovenka” igri “Strahovi” in
“V posredovalnici" na 62 St.
Marles Pl., New York, N. Y-
Zadetek je ob petih popoldne..
Pred igro in po igri nastopijo
tamburasice v narodni noši ter
bodo igrale . nekaj prav lepih
slovenskih pesni.i ki so se jih
zadnji čas naučile- Po igri bo
prosta zabava...

Brooklyn, N. Y. - Slovensko
pevsko društvo Slovan priredi v
.soboto, 2. maja svojo prvo pomla¬
dansko veselico v Grove Hall,
1820 Grove St., Ridgewood, L. I.

Enumclaw, Wash. - Pošiljam
Vam $6.00 z a  tri celoletne naroč
jiike. ■ — “Naš Dom” je vsem pri
ljubljen in vsak ga rad čita. Le
tako naprej naj bo "Naš Dom”
na sedanjem stališču, ne ozi¬
raje se na posamezne stranke,
ker edino s tem mu bo pot še za
naprej gladka. List je zelo do
bro urejevan; prinaša mnogo
slik in človek se iz njega dosti
nauči. Vsakikrat beremo več
navodil za vrt, kuho in bolezen
ter druge potrebne stvari, ki so
koristne za delavca. Kar se¬
daj počenjajo drugi listi, to ni,
da bi človek čital, ker ni drugega
kot prepir- In s tem si sami de¬
lajo pogubo in ne napredek.
Ljudje se jim smejejo in brijejo
iz njih norce. Povem Vam, da
lepe poveste in dober pouk vsak¬
do rad bere in bo rad podpiral
list s tako vsebino. Povedati
moram tudi, d a  se naše gospo¬
dinje zelo zanimajo za gospodinj¬
ski kotiček. Sporočite mi tudi,
ako dovolite, da se v “Našem
Domu” objavi tudi kak dopis, ker
se ljudje zelo zanimajo za lepe do
piše. (Vsak dopis nam je do¬
brodošel, zato samo pišite! Op.
uredn.) Sporočiti Vam hočem tu¬
di, da imamo zelo toplo vreme.
Cvetje po drevju se že odpira in
kaže se prva pomlad. Drugič kaj
več- Joe Richter

N®w Ycrk, N.. Y. V soboto,
18. aprila priredi slovensko bol
niško’ podporna društvo veseli¬
co v Arlington Hall na St.
Marks Pl. v New Yorku v prid
doma za slepce, ki se ima zgra¬
diti v Ljubljani. Pri tej veselici
bod 0  sodelovala večinoma vsa
slovenska društva Greater New
Yo.rka.

-o-

OTROCI ESKIMOV

V ledeni severni deželi pride
otrok v življenje, ki pa je prej
zadušeno, predno da od sebe pr¬
vi glas. Njih življenje je zelo
poceni, ako se tehta z dragoce
nim živežem. In tako, Eskimi,
ki se morajo borjjti s krutim pod
nebjem, pomorijo veliko množi¬
no novorojenih deklic, da ostane
tem več živeža za že živeče. Ta
ko nam poroča danski razisko¬
valec Knut Razmussen, ki je ve
cino svojega življenja prebil

med Eskimi v njihovi ledeni do¬
movini ter proučaval njih živ¬
ljenje in navade. Dr. Rasmus-
sen je bil ro.jen v malem Inestu
na zapadnem obrežju Greenland-
ske. Naučil se je jezika Eski¬
mov in zadnjih 21 let je preiskal
notranji del Greenlandske in naj
severnejše kraje Kanade in A-
laske. Rasmussen se je o Bo¬
žiču vrnil z ekspedicije, ki je
vzela tri leta in pol in se sedaj
nahaja v New Yorku na pova¬
bilo kanadske vlade, ki je izve¬
dela, da Eskimi pobijajo svoje
novorojenke in želi od njega do
biti nasvejt, kako bi se odpra¬
vila ta navada;

Dr. Rasmussen pravi, da je
živež v arktičnih pokrajinah
najbolj važna stvar- Dasirav-
n.o, živi v Kanadi komaj 3 do 4
tisoč Eskimov, je vendar komaj
dovolj živeža za nje. Deček je
vreden življenja, ker s svojo iz¬
urjenostjo kot lovec in ribič mo.
re skrbeti za svoje stariše, ko
onemorejo. Deklica je vse kaj
drugega. Med Eskimi j e  na¬
vada zaročiti otroke, predno se
rode. Ako pride deklica, pa
nima obljubljenega moža, bo
najbrže postala družini breme.
Zato jo oče takoj po rojstvu li¬
mon. To se zgodi tudi zarad'
tega, ker eskimska žena doji si¬
na tri leta. Pretežj mora troje
let, da more dobiti drugo, dete,
dečka seveda kot upa- Povpre¬
čno ima vsaka žena 11 otrok,
toda med temi je dovoljeno ži¬
veti samo petim otrokom.

Ako mladenič ni bil rojen z
zaročenko, si jo mora priboriti.
Poročnih opravil Eskimi ne po.-

BIL JE LINČAN

V aprilu leta 1918 je ljudska
druhal v CollinsviUe, 111. lin¬
čala Roberta Paula Pragerja,
ki je bil nemški podanik in ki
se je izognil vojaški-službi tekom
svetovne vojne. Pragerjev pri¬
letni oče toži državo Illinois za
odškodnino pet tisoč dolarjev,ker
je s svojim sinom izgubil vso
pomoč na starost- Zadeva pride
v nekaj dneh pred sodišče.

znajo. Ako je bila zaroka
sklenjena pred rojstvom, in sta
deček in. deklica dosegla starost
od 12 do 14 let, prime deček za¬
ročenko pod pazduho in jo pelje
na svoj dom,- To nadomestil -
je vsako po.roko. Prvih dvo¬
je let je mož glavar družine, že¬
na pa je kot sužnja. Po prveh
letih dobi žena svojo pravico in
opravlja gospodinjstvo.

V posebno rodovitnih letih se
dovoli tudi deklici živeti, četudi
nima še določenega ženina. Mir¬
no, raste v krogu svoje družine,
pa za njo se zanimajo mladenči
po 200 milj daleč. Mnogi si
jo žele za ženo- Kdo jo bo od¬
peljal na svoj dom, mora odlo¬
čiti borba s pestmi. Rasmus¬
sen ima v svoji zbirki fotogra-
jfijo izvanredno lepe eskimske
(deklice, za katero so umrli trije
mladeniči v takem boju. Po-
lyandria, to. je, da im a  žena več
jiož, je pri Eskimih v navadi.
Tudi polvgamija, da ima en mož
več žen, se najde sem pa tam,
toda bolj redko, ker pri tem pri¬
de v poštev živež.

Eskimova žena je preveč za¬
poslena z borbo s priročnimi si¬
lami, da bi mislila na še neroje¬
no dete. Ko pa je dete rojeno,
ga mati pogleda brez sočutja
kort na mladega psa ali na ribo.
Ako je nezaželjena deklica, jo
mati kratkomalo obsodi na smrt
Ako pa ji je dovoljeno živeti, se
je mati oklene z vso, svojo lju¬
beznijo kot sina.

Zena severne pokrajine je zve
sta družica svojega moža. Po¬
zimi potuje družina od kraja v
kraj, iskaje živeža. Ker zara¬
di pičle hrane ne morejo držati
več kot tri pse, zato pa žene vle
če Jo, sani na dolgih potovanjih.
Protii noči zgradijo možje hišo
iz snega, žene pa kuhajo večer¬
jo nad ognjem kitove masti. Sko
zi devet mesecev, ko je po¬
krajina pokrita s snegom in le¬
dom, je življenje zelo težavno.
Tri poletne mesece, ko majhna
družinica potuje v notranjost
dežele, kjer je dovolj srn in rib,
imajo žene brezskrbno življenje
in le malo dela. Eskimi ne žive
dolgo. S petdesetini leti je Es
ki m o že star. Vsled dolgo¬
letnega bqja s priročnimi silami
ui aoij OAodsfu 0[nqni>uu af as

ostra zima mu je vzela moč- Es- j
kimi imajo tudi slabo navado, j

da pri vsaki stvari rabijo zobe-
Z zobmi trgajo kože za podplate
in vrvi z a  ribe. Pri tridesetih
letih imajo zobe do polovice iz¬
rabljene, pri pedesetih letih pa
še komaj gledajo iz čeljusti.
Vsled tega ne morejo prežvečiti
mesa, ki je njih edina hrana in
nastopi zaprtje, vsled česar uimr
je večina Eskimov. - Zelo huda
kazen doleti onega, ki je zape¬
ljal ženo drugegga. Ko, se preva
rjeni mož vrne iz lova, mora za¬
peljivec mirno stati, ko ga pre-
varjeni mož tepe, da se oči
vsled otekline zapro. Taka ka¬
zen je preveč sramotna, da bi
krivec še v drugo kaj takega
storil.

-o--

DVE SOBI

prostrani, svetli in zračni se od-
daste v najem. Cena $ 15 na
mesec. Vprašati vsak dan po 6.
uri zvečer, ali v soboto popol¬
dne in v nedeljo. - Mrs-. Smith,
2817 Mvrtle Ave. , Glendale,,
Ridgeivood, L. I.

DENARNE POŠILJATVE

v Jugoslavijo in Italijo

Naše cene za pošiljanje dina¬
rjev in lir so bile včeraj, skupno
poštnino, sledeče:

500 Din . $ 8.80

1000 Din . 17.25

2500 Din . 43.00

5000 Din . 85.50

10000 Din . 170.00

100 Lir .. $ 4.90

200 Lir . 9.45.

500 Lir . 22.75

1000 Lir .. .......  44.25

Pri pošiljatvah nad 10.000 Din.
ali nad 2000 lir, poseben popust.

Ker se cena denarju čestokrat
menja, dostikrat do-cela nepriča¬
kovano, je absolutno nemogoče
določiti cene vnaprej. Zato se po-
šiljatve nakažejo po cenah onega
dne, ko mi sprejmemo, denar.
Dolarje pošiljamo mi tudi v Ju¬
goslavijo, Avstrijo, Italijo in
druge Evropske države in sicer
po pošti kakor tudi brzojavno
Vse pošiljatve naslovite na:

SLOVENSKO .BANKO
ZAKRAJŠEK &  CEŠARK

70-9th /. ve. New York, N. Y.
med 15. in 16. ulico


m

NAS DOM

Stran S

DVA PRIJATELJA

....  (Resnična zgodba )....

Piše J- M. Detroit Mich.

Joško in Lojze sta bila
dolgoletna prijatelja. Še v domo
vini sta si bila najboljša tovari¬
ša. Skupaj sta vedno hodila v
šolo in iz šole ter tudi na iz-
prehod. Zaradi nekega manjšega
pregreška sta bila iz šole iz¬
ključena. Ta nesreča ju je še
bolj zbližala. Imela sta sočutje
eden do drugega in . pogumno
prenašala to nesrečo. Zaoblju¬
bila sta se, da se ne bosta nikdar
pozabila. Toda kaj naj storita?

V šolo nista smela, domov tu¬
di ne, ker jih je čakala palica.

Tako sta se napotila po svetu.

Kar peš sta jo mahnila v širni
svet. Hodila sta okrog cel me¬
sec, da sta strgala obleko in iz
čevljev so jima gledali prsti.
Slednjič sta sklenila, da gresta
vsak na svoj dom in se pokori
ta za svoje grehe. ,Očeta sta
obema nadebudnima sinovoma
vstrojila kožo, potem pa se ji¬
ma je jeza nekoliko polegla.

Lojze je moral v mesto, kjer
se je učil za lekarnarja. Joško
pa je ostal doma, pri očetu
in mu je pomagal pri njegovem
poslu, da je prevažal pa deželi
trgovske potnike. Joško pa je
bil zelo nagajiv ini oče gami
mogel krotiti. Dal mu je denar
m ga poslal v Ameriko. Imel
je hude čase, kajti, ako je hotel
živeti, je moral delati, kar mu
ni bilo posebno po volji. Ven¬
dar je živel udotyio ;  dasi skro¬
mno. Delal malo, pdstaval več.

Kadar mu je le preveč krulil
želodec, je prijel za kako delo.

Tako je šlo nekaj let. Zahotelo !
pa se mu je; po prijatelju Loj¬
zetu, ki je ostal v domovini in
mu je pisal, kako prijetno se
živi v  obljubljeni deželi- Lojze
je bil ves vesel pisma svojega
pobratima in odpravil se je na
dalnjo pot. Stara prijatelja sta delate,
bila zopet združena. -Živela sta
v zvestem prijateljstvu. Vedno
sta hotela biti skupaj. Kadar je
eden delal, si je takoj preskrbel
delo tudi drugi. Kadar je eden
nehal, je V svoji zvestobi ,do
svojega tovariša storil tudi dru¬
gi. In tako sa tekla leta in pri¬
šel je čas, da sta si poželela
domačega ognjišča. Do sedaj
sta si vse delila. Ako je zaslužil
eden, sta živela oba. Nikdar pa
še nista bila v taki zadregi, kot
sedaj, ka sta si hotela vstano-
viti svoj dom, kajti imeti oba
dno ženo, vendar le ne gre. To
da Lojze je bil prebrisan in re¬
če Joškotu: ”Joško, pojdi¬

va in poiščiva si vsak svojo ne¬
vesto, kajti, ni dovoljeno, da bi
dva imela eno ženo. Da pa bo
pri vsem tem tudi v najnem za
konskem življenju vendar le np-
kaj skupnega, glejva, da bosta
obe najni nevesti imeli vsaj is¬

to ime.“ In šla sta iskat neveste
polna vroče ljubezni. Posrečilo
se jima je. Oba sta našla ljube¬
znivi deklici, ki sta jima podari¬
li svoje srce. In obema je bilo,
ime Micka. Do tu je bilo tedaj
vse v najlepšem redu in po' vo¬
lji obeh.

Ob času žetnitve sta bila oba
zopet brez dela, oba brez denar¬
ja. Toda to jima ni delalo veli¬
kih skrbi- Lojze si je vedel
takoj pomagati iz zagate, med¬
tem ko je Joškotu bilo tesno
pri srcu. Lojze je --potolažil
svojega prijatelja, češ, da naj
celo zadevo prepusti njemu.

Odšel je tedaj' Lojze k; svoji
Micki in nato' k prijateljevi. O-
bema je dokazal, da je echno

pogodbo, da se bosta po dogo¬
vorjenem roku, ki ne sme biti
daljši kot 3 leta, mirno razšla,
ako se ne bosta razumela. V
treh letih se že moreta prepri¬
čati, ako sta za skupno živhe-
nje, ali ne.

Taka pogodba se glasi:
Ženitbena pogodba

4. marca, 1925
Jaz, Sergej *Ko\valenko, pri¬
stojen v vas Dubovka, okrožje
Novoseljansk, okraj Kalinsk,
sklenem danes naslednjo pogo¬
dbo z državljanko Ano Roma-
iienko in sicer v prisotnosti pri¬
če tovariša Karpekina:

h Jaz, Sergej Kovalenko, pri¬
stojen. v vas Dubovka, se zave¬
zujem, da vzamem v svojo hišo

pravo družabno stališče, ako pri 1  Ano Romanenko, stanujočo v

hiši dela samo eden, pa naj b,o
žena ali mož. Ako dva delata,
je hiša vedno v neredu. Kako
lepo je, ko p r ide oni, ki celi dan
trdo dela/ domov, pa najde ve¬
čerjo lepo, pripravljeno in stano¬
vanje vse lepo pospravljeno in
urejeno. In obe Micki sta delali
Cjbe ste vrjeli njegovim bese¬
dam, posebno še, ko jima je o.-
bljubil, da bosta tudi ona dva
pričela delati, ko bo'ste ženi po¬
trebovali počitka.

Vse je šlo po sreči. Deklici
zadovoljni, prijatelja pa tudi.

Kako je bil Joško vesel, ko
se je vrnil Lojze in mu spo¬
ročil, d a  sta obe zadovoljni. O- \ri imenovanem

ba sta se tedaj napotila k svo¬
jima izvoljenkama in ju prosila
za roko. Dobila sta povoljna
odgovora.

Obhajala sta skupaj ženitova-
nje in zdaj oba živita v srečnem
zakonu.

Sreča se jima še vedno sme¬
hlja, kajti dana jima je prilož¬
nost, Ua ostaneta zvesta svoji
mladostni obljubi, da. se ne bo¬
sta nikdar zapustila: skupaj se
vedno zabavata, ženi pa pridno

ZAKONI V RUSIJI

V Rusiji se pogosto zakon ne
sklepa več za celo življenje, tem
več se skupno življenje moža in
žene omejuje na določen čas.
Ako sta zakonska zadovoljna in
srečna, se zakon zopet obnovi
za gotovo število let. Ako se ne
moreta zastopiti, gresta po pre¬
teku pogodenega roka k kraje¬
vnemu sovjetu, predložita že¬
nitbena pogodbo, navedeta vzro
ke, zakaj na se pogodba več ne
podaljša in se razideta. Ako je
kaj otrok iz takega poskusnega
zakona, se mora mož zavezati,
da bo za otroke do. njih 17- leta
plačeval tretjino, svojega za¬
služka- Be ! a Rusija je bila prva
sovjetska republika, kjer je bil
vpeljan poskusni zakon. Ako
hočeta ženin in nevesta skleniti
zakon, morata pri krajevnem
predstojniku podpisati ženitbeno

Dubovki, da bom skrbel za njo
in bom ž njo postopal kot s svo
jo ženo. Pogodba stopi v velja¬
vo z današnjim dnevom in je
sklenjena za dobo treh let. Po
preteku tega roka morava pred¬
stojniku krajevnega sovjeta po¬
dati izjavo, ako hočeva sklleni-
ti pravi komunistični zakon, ali
pa ako hočeva razvezati skupno
zakonsko življenje.

2. Jaz, Ana Romanenko, pri¬
stojna v vas Duboivka, izjav¬
ljam, da sem pripravljena prev¬
zeti pravice in dolžnosti žene,
to se pravi pravice in dolžnosti
postavno poročene žene pri go-
državljan.u in
sicer za dobo treh let po vpisu
te pogodbe od strani pristojne
oblasti.

3- Jaz, Sergij Kovalenko iz¬
javljam, da bom pričenši z da¬

našnjim dnem, potem ko bo na¬
ša svobodna skupnost uradno
vpisana, državljanko An 0 . Ro-
manenko tekom treh . let sma¬
tra] za svojo ženo in da bom
ves ta čas za njo skrbel, kakor
to predpisuje postava postavno
poročenenuu možu-

Sergej Kovalenko, kot mož
Ana Romanenko, kot žena za
tri leta

Priča: Karpekin.

Veljavnost tega triletnega pos
kusnega zakona se uradno po¬
trjuje.

Prcdstpjhli,') krajevnega sov¬
jeta v Novoseljanku.

Goropenko
■-o--

NA PRODAJ

Zidana hiša na vogalu za dve
družini s trgovino in garažo.

V Ridgewood, L.I.

Cena . $21.000

Gotovine . 5.000

Prvi mortgage . 5.500

Drugi mortgage . 2.500

Taksa . 347

Vodna taksa .   47

Izdatki:

Obresti . $ 900

Taksa . 347

Vodna taksa .. 47,

Zavarovalnina . 2Q

Skupaj $1314

Dohodki:

Rent . $2464

Izdatki . 1314

Dobiček $1150

JOSEPH CESARK
42 Halleck Av e . Ridgewood,L.I.

^!Rinillll)IIIIIli!ii3ilBni!iinji!!llll!!IIIIi!!!]ifli![!!llllll!!lliltllllllllII!jllllllJI!ni!lllililliUlillIilf!Ulj!nH!llllllJli!t!!!lll!!!!Jillliil!llili0INIiijUlltEI!

1 (T*  IT Q A OII

| O Hi ijrrk  1\ 4\ iiiiiiiiuiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii i

REAL ESTATEI

Kdor si želi postaviti hišo, kakoršno hoče imeti, naj se obme
na mene in mu preskrbim zidavo. Taka hiša ga bo
veljala manj kot p a  bi kupil že gotovo hišo

42 Halleck Ave. Ridgeivood, L. I.

Telephon: Evergreen 6566

VAŽNO NAZNANILO

Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dnem 1.
decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905
Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla
bavil tudi s prodajanjem hiš i-n s splošno zavarovalnino
(Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k me¬
ni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično ||
karo štev. 95 in naj izstopi sa 49. cesti. Kakor do sedaj, ta- ~~~
ko bom tudi v bodoče sprejemal v izvršbo raznovrstne no¬
tarske posle za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila zastonj.

ANTON ZBAŠNIK

JAVNI NOTAR,

4905 Butler' St.

Pittsburgh, Pa. I


«tli vil ►:< *

Telef.: Orchard 2208.

Philip Stauber

TOBACCONIST &  IMPORTER

tobaka, pip iz morske pene in jantarjevih ustnikov

-Pošilja tudi po pošti-

128 St. Marks Plače, blizu Ave A New York, N. Y.

asi'

»hjijspiobs ta  Bsaa

ANTH ONY BIRK

Sobni slikar in pleskar
359 Grove Street Brooklyn, (Ridgevvood), N. Y.

SE PRIPOROČA ROJAKOM ZA OBILNA NAROČILA
CENE ZMERNE — DELO ZANESLJIVO

Felephone. rJefferson 6253

Stran <i

NAS D9M

NAS DOM

(Our Home)

Slovenian Weekly issued every Thursday
Owned and published by: NAŠ DOM PUBLISHING CO. Inc.
Dr. M. J. Pleše, Preš.; Ignacij Hude, Manager
Office: 261 East lOth Street, New York, N. Y<

Slovenski tednik za gospodarstvo, izobrazbo in zabavo. Izhaja vsak
četrtek. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina?
ki jo je poslati vnaprej, znaša $2.00 za vse leto, $1.00 za pol leta^

Za Evropo za vse leto $2.50

Dopise, članke, naročnino in sploh vse, kar ima stik z uredništvom ali
upr&vništvom, naj se pošlje ne naslov:

NAŠ DOM, 261 East lOth Street, New York, N. Y.

LIRIČNI SPEVI

(Nadaljevanje) . ! i|

Namen, kritike je dvojen. Prvi je, d a  se s strokovnega stališča
oceni delo samo na sebi t a ko kakršno je. lu sem spada vpra¬
šanje oblike, mere, rim, izražanja in slovnice. Ta del kritike
prepuščamo gospodom profesorjem slovenščine v starem kraju,
ker ima v prvi vfsti samo zanje pomen, in vrednost. Za naše a-
meriške rojake pa je glavnega pomena, da Zormana poznajo, da
njegove pesmi čitajo in da jih razumejo in da iz njih črpajo tisto
duševno bogastvo, ki je v njih. Zato se hočemo mi nekoliko
obširneje pečati z drugim delom kritikove naloge, to je, z raznimi
podatki in pripombami, ki bodo zbližali pesnika in priprostega tu¬
kajšnjega čitatelja, kar bo slednjemu pripomoglo k lažjemu ra¬
zumevanju “Liričnih spevov’’ in k večji kulturni koristi -zanj.

Ako vpoštevamo, da so pesmi izraz čuvstvenega razpoloženja
pesnikovega ter da je to razpoloženje odvisno od okoliščin, v ka¬
terih se je in se pesnik nahaja, je posvem naravno, da tem lažje
razumemo njegove verze, čim bolje poznano njegovo življenje.
Zato smatramo z a  potrebno, da 'tu v glavnih obrisih opišemo
njegovo dosedanje življenje-

Naš Ivan Zorman se je fodil 28. aprila 1889. v Šmarju pod Ljub¬
ljano, kjer je bil njegov oče organist in pevovodja. Leta 1893.
je prišel Ivan s svojimi stariši v Ameriko. Najprvo je bival v
Ely, Minn., potem pa n a  CalumeUt, Mich., in. za tem v Clevelandu,
O. Po šestletnem bivanju v Ameriki so ga stariši leta 1899. po--
peljali nazaj v domovino, kjer so pa ostali samo eno leto, toda
v;tis, ki -so ga napravile slovenske planine in majniška, krasota
slovenskih livad, polj in trat na desetletnega dečka, se je globoko
začrtal v njegovo dušo. Spomini na to dobo so kakor spomini ma
izgubljeni raj in zato so ti spomini navezali njegovo srce na do¬
movino s tako silo, d a  je bila. v stanu klubovaJi vsem pritiskom
težkega vsakdanjega življenja slovenskega priseljenca v tej de¬
želi dolarja in neizprosne realnosti-

V teh nepozabnih dneh njegovega kratkega bivanja v domovini
je mladi Zorman hodil z vaškimi fanti po gorah in gozdovih, ob¬
čudoval cvetoče dobrave, poslušal šumljajoče potoke in se zami¬
kal v petje škrjančkov in slavcev ter se opajal na dehtečem rož¬
marinu. Najmogočnejši vtis pa je nanj napravila slikovita Go¬
renjska.

Težko se je ločil od domovine, ko je trda skrb za vsakdanje
življenje primorala njegovega očeta, da se je vrnil nazaj v Ame¬
riko. Tako je prišel naš pesnik zopet v tujjno in preostajalo mu
ni drugo nego, da se sprijazni z njo v kolikor je bilo to zanj sploh
mogoče.

Zadnjih 19 let biva Zorman stalno v Clevelandu, a prej je bil ne¬
kaj časa po raznih naselbinah v Colpradi in Minnesoti,
irek.i se je pose in- \ glasbi v kateri j e  imel pcL/ drugih učiteljev

Temeljito poznavanje angleškega jezika mu jc omogočilo pre¬
stavljanje slovenskih pesmi na angleščino, v čemer je dos‘egel pri¬
znano lepe vspehe.

* * *

(Dalje prihodnjič)

--o--

KAKO JE HAENDEL KOM
PONIRAL

Nekega dne je slavni sklada¬
telj Haendel dobil od, nepozna¬
nega prijatelja 12 steklenic vi¬
na. Istega večera je imel več
gostov. 'Ker pa se je bal, da
mu ne bi ostalo nič dobrega vi¬
na, ako bi ga ponudil svojim go
stom, je postavil vino v svojo
delavno sobo, ki je bila poleg
obednice. V prijateljskem go-
J.voru s svojim prijatelji g a  je
(mučila želja po dobrem vinu-
Ker se ni mogel svoji poželjivo.-
sti nikdar vstavljati, je skočil
pokonci, se vdaril po čelu in re¬
kel : “Nova misel, nova mi¬

sel!’’ Nato je odhitel v svojo
sobo in zaprl vrata za seboj.
Napravil j e  dolg požirek in se na
tor žarečega lica vrnil med go¬
ste. Toda ne dolgo, ko je pri¬
šla druga in zopejt tretja nova
misel. Gostom p a  je to bilo
zumljvo in eden med njimi je
pogledal skozi ključavnico, d a  bi
videl, kako Haendel uresničuje
svoje misli- Ko se je sklada¬
telj nato vrnil med svoje prija¬
telje, ga je pozdravil glasen
smeh. Te vrste vino |pa se je
odslej imenovalo: “Hat-ndelova

misel.”

ni nikaka znanstvena razprava,
temveč g a  je napisat nek mazač.
Iz tega pa se vidi, da je želja
po pomlajenju že zelo stara-
-o--

. AMERIŠKA ARTILERIJA .

Lawton, Okla. - Kot zatrju¬
jejo vojaški inžinirji, je bilo na
artilerijskem strelišču v Fort
Sili, izstreljenih več topovskih
krogel kot na kateremkoli dru¬
gem strelišču na svetu. Fort
Sili je inajvečje strelsko sredi¬
šče v Združenih državah. Te¬
kom leta 1924 ,se je izstrelilo
2,376.810 funtov municije, ali
1188.4 ton. Naboji so merili od
37 mm do9.2 palcev, njih teža
pa je znašala od enega funta do
286 funtov.

Najmanjša brzina, S katero
more leteti aere.plan. znaša 31
m eno četrtino milje na uro-

NAJLEPŠE OČI

tudi A. Schrred -rja učenca «'&--ne'ga pianista '. s/m. Pohajal j»

Judi na Clevelandsko Western Reserve univerzo, kjr r  je študiral

jezikoslovje. Po dokončanih' glasbenih in vseučeliških ^ nih očeh
študijah se je posvetil glasbi popolnoma. Sedaj deluje ko* pia¬
nist in učitelj glazbe v Clevelandu, O. Od leta 1906- do 1912. je
ti' pevovodja slov. pevskega društva “Triglav” v Clevelandu.

Že od zgodnje mladosti je pridno zasledoval slovensko literatu-
ii‘o. Slovenski jezik m!u je bil in mu je svet, vsled česar ga je
gojil s čudovito vnemo, katera edina mu je pripomogla do moj
sterskega obvladanja sloveščine brez slovenske šole in učiteljev.

K tcimu je nedvomno največ pripomogla njegova pesniška narava,
ki je že v zgodnji mladosti iskala izraza svojega razpoloženja v
blagozvočni slovenščini.

Nekatere svoje pesmi je Zorman tudi uglazbil. Tako na pr.:

Vprašanja,

druge.

Ladje bele, — Pred slovesom,

Izprehod,

m

Med narodi je nastal prepir,
kateri med njimi ima žene z naj
lepšimi očmi. Nek ameriški film
ski ravnatelj je povzročil ta
spor s trditvijo, da imajo žene
novega sveta največje in naj¬
bolj izrazite oči. V Franciji in
Angliji se ta trditev zavrača
kar najodločnejše, kajti te 'Ive
deželi mislite, da imate med
svojim ženstvom najlepše oči.
Tako proslavljajo angleški listi
mirne, mile oči s sijajem brez-
solnčnega morja" lady Diane
Duff Cooper. Oči igralke Gladvs
Cooper opisujejo kot "svetle
modre zvezde posebne veliko¬
sti”. Filmska igralka Betty Bal-
four je že dobila več prvih '*od-
likovanj, ker so ji bile priz¬
nane najlepše oči- Francoski u-
metniki trdijo, da ima mlada
francoska igralka Alix Dorane
največje in najizrazitejše oči.
Amerikanci pa so mnenja, da
se z očmi filmske igralke Lillian
Gish n e  morejo primerjati no¬
bene druge oči. Po zatrdilu nje¬
nega režiserja se nahaja v nje-
”eeli svet veselja in
žalosti, drama brez primere, ki
govori nam s platna."

Za Shebovgan, Wis- in okolico,
Mr. Valentin -Kalan, je poobla¬
ščen pobirati naročnino' za “Naš
Dom“ in g a  cenjenim rojakom
toplo priporočamo.

Upravništvo “Našega Doma"

ZASTOPNIK

STUDENEC MLADOSTI

Da so bili tudi že v najstarej¬
ši dobi mazači, je razvidno iz
papirusovih zapiskov, kaitere je
našel profesor Jas. H. Bread-
sted. Rokopis je iz leta 1600 pr.
Kr. in vsebuje naslednje poglav¬
je : "Kako je, mogoče izpreme-
niti starega moža v 20 let sta¬
rega mladeniča. ’To poglavje

Mr. Joseph Matoh, Milvraukee,
Wisconsm, je naš zastopnik
in ga zelo priporočamo našim
rojakom.

Upravništvo “MAŠ DOM”

NAS DOM

Stran 5

STARI GRADOVI IN MESTA
PO SLOVENSKEM

(Dalje)

Gradovi posebne vrste So tt-
trjene in pozidane jame, ki so
že v prazgodovinski dobi služi¬
le človeku za bivališče. V sred¬
njem veku s 0  'si včasih vitezi v
njih poiskali varno zavetje in
jih 'izpremenili v udobne grado¬
ve. Najznamenitejši grad te vr¬
ste je jama pri Postojni, sedaj
imenovan "Predjamski grad“,
kjer je v 15. stoletju gospodo¬
val Erazem Predjamski. —■ E-
razem je bil izprva mnogočislan
junak, katerega je cesar Fride¬
rik HI. pozval celo na svoj
dvor in ga je imel med svojim
spremstvom. Toda vročekrvni
vitez se je nekoč sprl s cesar¬
skim . maršalom Papenhaimom
(n ga zabodel. Zasledovali so ga
kot morilca. Erazem je zbežal
v svojo nedostopno Jamo in iz
tega varnega zavetja je zdaj
napravljal roparske pohode po
okolici, plenil in požigal. Postal
je prava nadloga za vso Notra¬
njsko; Zato je cesar ukazal svo¬
jemu tržaškemu glavarju Rav¬
barju, naj oblega Jamski grad in
ujame drznega klativiteza. Rav¬
bar je prišel z močnim vojaškim
krdelom pred grad in ga pričel
oblegati. Hotel j^ Erazma in

njegovo posadko izstradati. To¬
da iz grada je vodil skriven pod
zemeljski rov v Vipavsko doli¬
no, odkoder si je Erazem vedno
priskrbel novega živeža. V za¬
smeh je. vrgel včasih cel kos
pečenega vola ali .svežega sadja
med oblegovalce. Toda slednjič
ga je vendar zadela usoda. Neki
grajski hlapec je razodel Rav¬
barju, da hodi Erazem vsak ve¬
čer v sobo grajskega vratarja,
in mu je obljubil, da bo z baklo
dal znamenje, kadar se bo zo¬
pet tamkaj mudil. Ko se je zve¬
čer zabliščalo dogovorjeno zna
menje, nameri Ravbar svoj top
proti onemu kraju. Kamenita
krogla je prodrla grajski zid,
ki je pod svojimi razvalinami
pokopal klativiteza. Erazem je
bil zadnji svojega rodu.— Iste
vrste kakor Erazmov grad pri
Postojni je bil tudi grad Luknja
pri Novem mestu in Landerska
jama v beneški Sloveniji. V ve¬
liki Landerski duplini je bila si¬
cer že v 9. stoletju cerkvica Sv.
Ivana Krstnika, a hkratu je slu¬
žila tudi Slvencem za zavetišče
ob sovražnih napadih. Zato Jo
imenujejo furlanski zgodopisci
"slovensko trdnjavo.

Večina naših gradov je imela
v poznejših stoletjih nemška i-
mena. Vendar iz tega ne gre
sklepati, da so vse le tujci zgra-

1

St

%

I

I

l

S

S

i

i

ii

(Kj

[>?

(fi

«1

ŠL

Ki

»!

[fl

S

i

S

1

n

i

i

§

i

%

H

%

1

ROJAKINJE!

Ne dajte se goljufati od agenta, ako želite slike v gum¬
bih, ali brošah m medaljonih, ali tudi velike shk e  slikane na
platno z oljnato barvo v velikosti 16x20, ali 20x30. Samo
pišite, kaj želite premeniti, ali katerega kam postaviti, ako
imate družino- Cena od $5.00 do $400.00. Cene so naj¬
nižje pri meni in ak 0  želite več pojasnil, pišite mi in Vam
bom rad vstregel.

Rojaki v New Torku in okolici mi samo pišite in prišel
bom osebno po naročilo in ga bom zopet prinesel.

Rojaki po celi Ameriki pa mi pišite in mi pošljite slike in
povejte, kaj želite. Pošljem Vam po pošti in vso odgo¬
vornost prevzamem na sebe. Plačate po prejemu.

Cene za posamezna naročila:

Gumb z eno sliko . . . . 7 . $ L50

Dvojna slika . 2-/5

Oval z eno sliko 6x8 . 1.50

Oval z dvema slikama 6x8 . 1-75

Oval s tremi slikami 6x8 . 2.00

Štirioglata slika 6x8 . 1.75

Okrogla slika 9x9 . , 2.50

Slika v zvezdi . 2.00

Slika v uri oval 6x8 . 4.00

Slika v uri čveterokot 6x8 . 4.50

Slika z okvirom na papir 16x20 . 5.50

Slika na platno brez olja 16x10 . 7.50

Slika na platno z oljem 1. delo $10.00, 2. delo $12.50, 3- de.
lo $15.00. Naslednje cene so od $20.00 do $400.00.

Po tej ceni ne dobite nikjer drugod takih slik. Pri vsaki
veliki sliki dam darilo en madaljon s sliko, katero si sam
izvoli.

ALBIN ZALETEL

ARTIST

E:-b?e\House, Room 54 Nev/ York, N Y.

dili. Nasprotno je lahko doka¬
zati, da so imeli mnogi stari
gradovi prvotno slovanska ime¬
na in zgolj slovens k e posestni¬
ke.

Kakor je slovensko plemstvo
izgubilo stik s Svojim narodom,
se vrgl 0  po tuji nemški gospo¬
di in, se kmalu ponemčilo, tako
so tudi. gradovi pozneje pobili
nemška imena.

II.

Oglejmo si potem 'splošnem
opisu najznamenitejše gradove
ki se večkrat omenjajo v naši
zgodovini.

Med naj starejše trtrbe je pri¬
števati Blatograd blizu Vrbske¬
ga jezera na ^Koroškem- Moral
je' obsegati več poslopij, ker se
že leta 888. imenuje mesto. Oko
li Bla.tograda je bilo široko mo¬
čvirje, ki je varovalo prebivalce
sovražnih napadov. Še zname¬
nitejši je Krnski grad blizu Go¬
spe svete, kjer je bila morda
nekdaj stolica slovenskih knezov.
Dandanes je Krnski grad vas, a
pred tisoč leti je bilo malo u-
trjeno mestece.

Razen omenjenih gradov je
Koroška zlasti izza 12. stoletja
,dobi!a še mnogo drugih ponos-
nejših stavb na svojih mnogo¬
številnih gričih in. gorah. Naj
dmenim le nekatere: Ostrovica,
Breže, Trebnje, Grebi n j, Podklo-
šter.

Pokrajine v spodnještajerski
”marki“ ®b Dravi, Savinji in
Savi, ki so bile na meji Madža¬
rov in najbolj izpostavljene nji¬
hovim napadom, je bilo še po¬
sebno treba zavarovati z močni¬
mi utrbami. Zato nahajamo tu
že v 9- in 10. stoletju celo vrsto
gradov; najvzhodnejša in ha.j
močnejša- postojanka je bil Ptuj,
kjer se je že zgodaj v okrilju
varnega gradu razvilo celo me¬
sto.

j S Ptujem je kmalu začel tek¬
movati Maribor. Bil je izprva
(močen grad v obrambo proti
Madžarom, kjer so imeli mejni
grofi svoj sedež. Proti koncu
12. stoletja nahajamo tu majhen
obzidan trg, ki se je vedno bolj
razširjal in si kmalu pridobil
mestne pravice..

Posebno gosto nastavljeni so
bili gradovi v savinjski pokraji¬
ni ali grofiji, ki še je razte¬
zala od izvirov Savinje do izli¬
va Sotle, od Mirne na Kranj¬
skem gori do Pohorja. Tu na¬
hajamo že ob znožju Solčavskih
planin star grad, ki je bil sezi¬
dan na  temeljih staroslovenske
utrbe. Sedaj se imenuje Tlornji
grad.

Južno od .»Gornjega grada,
tam kjer Savinja pridere v ce¬
ljsko kotlino, blizu Braslovč, se
je dvigal na srednje visokem
griču Sovnek, dom sovneških
plemičev in. zibelka - poznejših
mogočnih celjskih grofov.

Friderik I. Sovneški je 1- 1335
pridobil Celje in si izprosil od
cesarja Ludovika Bavarskega,
da ga je povzdignil v grofovski
stan in mu dal ime po novo
pridobljenem posestvu. Tako so
sovneški gospodje postali grof¬
je celjski. Toda stari celjski
grad je' stal že več stoletij prej.

(Dalje prihodnjič)

Ni časa za delo

Ravnatelj pisarne: Gospod

tajnik, zadnje čase se pri vas
zelo malo dela.“

Tajnik: "Gospod ravnatelj,

temu je kriv samo novi pomož-

Orjentalska žena

Zakliči ženi v desno uho: "V
imenu božjem, ne!“ sliši na le¬
vo uho: ”V  imenu božjem da!“
genska lepota
Kdo je bogat? Kdor. ima le¬
po ženo, posebno na značaju.

©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©" ©

©

V,

S

i

5t:

f

S

I

I

,<8

S

s

SS

S

1

1

S

s

st

1

|

I?

ES

SPIESS Photo Studio

54 — 2nd Ave., New York, N. Y.

Priporočam se v izdelovanje vsakovrstnih umetniških fo-
ografij, kakor posameznih oseb, krstov, porok itd. Delo iz¬
borno, postrežba točna, cene nizke.

Kadar ste namenjeni se slikati, se oglasite pri meni, ir.
■az Vam jamčim, da boste z mojim delom zadovoljni.

I KADAR POŠLJETE DENAR

©

© DIREKTNA ZVEZA

* Najkrajša in najhitrejša pot poslati denar v stari kraj
Tje s posredovanjem banke, ki ima direktno zvezo z Jugo-

©

©

slavijo. Imamo direktno zvezo

Zato se

^  Ljubljani m Zagrebu in. 'mnogih drugih mestih.

^ izvršujejo izplačila po pošti ali brzojavil naglo in pravilno

m

m

©
*
§

največjimi bankami v ^

ter po najmzji ceni •

^ Pišite nam,- predno zopet pošljete denar.

i
©

©

©

©

©

©

©

©

©

©

©

BANK 0F EUR0FE

©

»First Avenue & 74-th Street

©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©

©
©
©
©
©
©

New York Cit , >Ji|
'©

©©©©»» ©©©©©©©©©©©©©©©©©S©

stran 6

NAS DOM

Tajnik za trgovino Hoover je obenem tudi ravnatelj za br-
zojavljanje in govorjenje po radiju. Hoover smatra to naj¬
novejšo iznajdbo za zelo važno in praktično ter se je na pri¬
tožbo velikih radijskih družb, da lastniki radijskih aparatov mo¬
tijo pošiljanje poročil, odločno potegnil /a lastnike malih a-
paratov- Na sliki je videti tajnika Hooverja pri radijskem
aparatu.

RAVNATELJ RADIJA

PROPADANJE FRANCOZOV

'ek francoski statistik toži,
dri je šg pred sto leti obstojala
francoska družina iz petih oseb.
Po nemško -francoski vojni pa
se je po mestih vdomačil sistem
d veliš otrok. Danes pride na eno
družino en otrok in pol. Ako se
bo. to nadaljevalo v tem razmer¬
ju, bo čez sto let izdihnil zadnji
Francoz. Sistem dveh otrok na
družino bo kmalu prišel na ene¬
ga otroka. Po deželi je sicer v
tem, oziru mnogo, boljše, toda
tudi v Franciji sili ljudstvo z
dežele. Tako se francoski narod
počasi, » pa gotovo zmanjšuje.
Vse kaže, da tega nazadovanja
ni mogoče več vstaviti.

To nazadovanje je v prvi vr¬
sti pripisovati francoskemu ci¬
nizmu. Vsak Francoz, star ali
mlad. bogat ali reven, izobražen
aii neizobražen, verje samo v e-
iio življenje in pregovor: "Si
roti s etes mort, vous etes mort
pojir toujours" jpko si enkrat
mrtev si mrtev za vedno) je
vsakemu v mislih. To, vkoreni-
njeno (prepričanje je Francozom

postalo življensko geslo. Strem¬
ljenje vsakega Francoza je na- ,
praviti si življenje kolikor naj¬
bolj prijetno, mero trplenja kar
najbolj zmanjšati in vžiti kar
največ dobrega in prijetnega.
Franccoz noče imeti nikakih
skrbi, toda hoče biti preskrbljen.
Kakor rešuje svoje politične var
nostne probleme, tako rešuje tu¬
di svoje gospodarske.

S 45. letom hoče biti vsak
Francoz gospodarsko neodvisen
in da to. doseže, je varčen in si
ne nalaga nikakih bremen. O-
troci pa so breme, katerega ne
mara imeti. Ako. mora skrqeti
za otroke, s 45. leti ne more
postati- samostojen. Toda Fran-
co.z po 45. letu noče več delati.
Zaradi tega sta dva otroka do¬
volj, slučajno zadostuje tudi en
■ am otrok,' v mnogih slučajih
je tudi zadovoljen, ako, nima no¬
benega otroka.

Po deželi sicer ta cinizem še
ni tako razširjen in ima človek
še veselje za življenski boj, to¬
da. dežela ne more nadomestiti
izgub po. mestih. škaglo indu-

strijaliziranje dežele uničuje va¬
si in mesto požre vse sile z de¬
žele. Še pred petnajstimi leti se
je mogla Francija sama preživ¬
ljati, danes to ni več mogoče.
Dežela je sicer še vedno rodo¬
vitna, toda vasi se krčijo z raz¬
vojem industrije po mestih in
tako je Francija, kot mnoge
druge države, navezana na )u-
voz živil. Ne sicer vtoliki meri
ko't v Angliji, kjer se pridela
samo toliko, da more s pridel¬
kom enega leta celo. prebival¬
stvo Anglije živeti samo 6 ted¬
nov. toda prej ali slej bo morala
tudi Francija kupovati zunaj 50
odstotkov živeža.

Čimbolj pa nazaduje franco¬
ski narod, tem bolj so prežeti
bojazni pred svojimi sovražniki
in tem bolj se oborožujejo. Ako
bodo hoteli obdržati^močno, voj¬
sko, bodo morali vzeti k voja¬
kom tudi slabiče in poklicati na
pomoč tudi črnce iz svojih ko¬
lonij. Že pred petimi leti je Po-
incare govoril o 100 milj onih
Francozov. Ta trditev pomeni,
da To 65 miljonov zamorcev v
Afriki postalo istovetnih s 35
miljoni pravih Francozov.

Francija je tudi izrazila željo.,
da bi se Poljaki in Rusi, kolikor
niso boljševiki, naseljevali v
njenem ozemlju. Toda s tem
Franciji ne bo mnogo pc.maga-
no, kajti novi naseljenci se kaj
hitro privadijo na nauk o. enkrat
nem življenju in je takoj pri¬
pravljen uživati življenje po
svoji želji in okitsu. Toda Fran¬
cija za naseljevanje ni kot so
Združene države, da bi jih mog¬
la sprejeti na miljone. Samo ne¬
kaj tisoč naseljencev pa naza¬
dovanja francoskega naroda ne
more vstaviti.


Francoski  vladni statistiki so
dognalr, da čez 75 let ne bo no¬
benega Francoza več. Decimira-
uje je v teku že sto let in nag¬
lo napreduje. Mešanje s kakim
drugim narodom more le malo
pomagati. Ako Francozi ne o-
puste svojega sistema- dveh ali
samo enega otroka v družini.

potem jim ne more pomagati
nebena sila na svetu. Francozi

kot narod so zakleti v pogubo.

Brooklvnu zaplenili veliko mno¬
žino opija za kajenje. Opij je

premogom m j e

vreden 25 tisoč dolarjev

POPOLNO ZDRAVA

VSTRAJNo  BRf

Stenografistinja z a  Bell Te-
lephcne Co. v Chicago Miss Leah
Metzmaker je dobila prvo nag¬
rado v tekmi za najboljše zdra¬
vje- Svoje zdravje pripisuje su¬
him češpljam, katerih mnogo
povžije. Miss Metzmaker nikdar

V nevvorškem ‘Wo

mo: “€erkve na  občil
Yan, N. Y. se  moi
z velikim i n ; ne nava
lom da je v enem sai
prebrala sveto pffmc
To je doseglo 2C0
kj so se ni e d seboi
Pričeli so ob ;reu zj
končali ob osmih ZVI
dne s poglavjem raz
ivo pomislimo, di vse
pismo 774.692 besed
-•a čas med tf-tjm <
n rano uri (V cčer 1
s i prebrali 73i besed
Ker more de : gov
prečno izgovoriti san
sed na minuto, se iz
vidi, da , - so moral*
Penn Yan z naglico
drviti skozi sveto
branje se je vprizoril
nu, da se j veerniki
bolj gorečemu vers
Ijenju, toda nam se :
takem bralnem drve
Lake . spodbude k
veri.”

DIJAKI KOT DE

Dijaki Hampton in Tuskegee različnih industrijskih
visoke šole so pretekli teden v katerih se učijo mla
Carnegie Hall v Ne\v Yorku na raznih krajih južnih
gledališki pozornici kazali 24 držav. Dijaki so priče

NENAVADNA ULJUDNOST

Ameriška pisma zavzemajo v
Bolgariji častno mesto. Vsled v'a
dn.ega odloka se smatra vsako
navadno pismo, ki pride iz Ame¬
rike, za priporočeno(registered)
Vsak naslovnik mora podpisati
potrdilni listek za prejem take¬
ga pisma. Ta odredba pa velja
samo za pisma iz Združenih

RUMENI BANKOVEC

Ko so bili izdani prvi rumeni
(zlati) bankovci po 20 dolarjev,
je dobil nek vladni rezbar plačo
v novih rumenit bankovcih. Ne¬
kaj dni nato je šel v  Nev/ York
in je hotel plačati v hotelu pre¬
nočišče z novim bankovcem: Ho
telir ogleduje bankovec in sled¬
njič izjavi, da takega bankovca
še ni videl. Rezbar mu zagotav¬
lja, da je dober, ker ga je sam
napravil še-le pred enim tednom
”To sem tudi mislil," pravi ho¬
telir in. pozvoni po detektive.

PRESTGLONASLEDJ

PETER

Slika nam Predsta

slovanskega Pištolo

princa Petra, k* je naji

stolonaslednik.

NAS DOM

T zrr .  i r 'v k'  jj_;

STRAj^o BRANJE

levvorškem ‘Worldu‘ bere-
‘Cerkve na  občina v Penn
N. Y. se  more ponašati

ikim iui n enavadi'am 'de-
1  J e  v enem samem dnevu
ila sveto pismo od kraja
ie doseglo 2C0 čitatdjev,
se med seboj menjavali,
i so ob ;re.i zjutraj in so
li ob osmih zvečer istega
poglavjem razodeuja. A-
■mislinio. J; vsebuje sveto
774.692 besed in da zna-
s med tr.tj- uro zjutraj
no uri <vcčcr 1C20 minut
■brali 731 besed na minuto
nore dcJvr govornik pov-
) izgovoriti samo 125 be-
i minuto, se iz tega raz¬
da . *• so morali verniki v
Van z naglico brzovlaka
skozi sveto pismo. To
se je vprizorilo v name-
i se veerniki navajajo k
gorečemu verskemu živ-
toda nam se zdi, da v
bralnem drvenju ni ni-
spodbude k gorečhejli

NENAVADNO DELO

Na sliki je videti Miss Miriam
Tildesley, ki je nastavljena v
muzeju v oddelku za kraljevi
zdravniški kolegij v Londonu.
Njeno opravilo obstoji v tem,
da po številkah vpiše 6 tisoč
človeških lobanj.

[JAKI KOT DELAVCI

ih industrijskih strok, v
i se učijo mladi črnci v
krajih južnih ameriških
Dijaki so pričeli kampa¬

njo za 5 miljonski sklad, ki se
bo porabil za razširjenje tega
industrijskega načrta.

rOLONASLEDNIK

PETER

nam Predstavlja jugo-
ikega prestolonaslednika
Petra, ki je najmlajši pre-

slednik.

PES IN MAČKA

'Ko so v starih časih živele na

svetu velikanske živali, ie bilo
le malo ljudi.Živali se za nje
niso brigale in so jih zaničevale.
Pes in mačka pa sta spoznala,
da bo človek enkrat postal go¬
spodar zemlje in sta se mu pri¬
družila. Pes je hodil s človekom
na lc.v in mu je preganjal div¬
jačino ter ga varoval, kadar je
spal. Mačka pa je varovala po¬
lje in hišo in preganjala male
živalice, ki niso bile koristne.
Človek jima je bil hvaležen in
naklonjen; delil je ž njima jed.
Ko pa so se ljudje pomnožili in
?o. imeli več truda za preživljan¬
je, so pozabili zvestobo in uda-
nost obeh živali in dajali so ji¬
ma mesto mesa samo kosti. Pes
in mačka sta šla pred sodišče
in sta zatožila človeka- Sodnik
pa se ni upa !  sam razsoditi ta¬
ko važne zadeve ter je poslal po
zelo starega moža, ki je bil
vsled svoje modrosti poznan da¬

leč na okrog. Starec je prišel
in si je najprej ogledal zobe člo¬
veka, psa in mačke. Nato izpre-
govori: ”Pes in mačka sta bolj
vstvarjena za to, da jesta meso,
kot človek, ki naj bolj je sočiv¬
je. Človek mora psu in mački
dajati večji delež od svojega
meša." Ta razsodba je bila na¬
pisana na pergament in. izroče¬
na tožiteljema, da jo moreta po¬
kazati človeku vsak čas, ako bi
se jima zopet kdaj kratila pra¬
vica. Vesela sta šla domov in
se med potom pogovarjala:
”Kako naj napravita, da človek
ne najde listine in jo ne vi¬
že v peč?“ Pes je menil:” Po¬
ložila jo bova pod težak kamen."
'Ne, ”  pravi mačka/ 1  to ne gre.
Človek bi jo našel. In ako je
tudi ne najde, bo postala vlažna
in se bo pokvarila. Skrila jo
bom pod streho za tram. Tam
je lepo suho in človek ne zaha¬
ja tja- ””Pes je bil s tem zado-
jvoljen in mačka je potisnila per
gument za strešni tram- Nekaj
let je človek delal v smislu raz¬
sodbe in dajal psu in mački od
vsega mesa, kar ga je imel. Po¬
lagoma pa je človek postal za-
nikern in je čisto pozabil na
razsodbo modrega starca. Pes
in mačka sta zopet dobivala sa¬
me kosti. Hotela sta tedaj člo¬
veka spomniti na njegovo dolž¬
nost in mačka je splezala pod
streho, da poišče listino. Ko pa
jo je našla, je opazila, da so
miši razjedle pergament in ni
bilo več mogoče brati. Človeku
tedaj nista mogla več dokazati
svoje pravice in od tedaj naprej
vedno dobivata samo kosti. Pes
se je razjezil in je začel mačko
smrtno sovražiti. Kjerkoli jo
zagleda, se ves togoten .zapodi
proti njej. Mačka pa se mašču¬
je nad miši in jih povsod za¬
sleduje, ker so uničile razsodbo.
Zakaj se pa nista še enkrat obr
nila na sodišče? Stari mož je
med tem umrl-

-o-

Izobražena družina
Oče svojemu prijatelju: Moja
žena slika, najstarejša hči igra
klavir, druga pa piše pesmi. Jaz
sem edini, ki služi denar.

VELIKANI V KABINETU

Generalni pravdnik Sargent (na levi) je največji tajnik Coo-
lidgejevega kabineta. Mornariški tajnik Wilbur je le za spo¬
znanj manjši. Vsak je mislil, da je večji od drugega. De¬
lavski tajnik Davis je oba zmeril in dognal, da je Sargent med
obema večji.

INDIJANSKO PROKLET .
STVO

•Ko so po odkritju Amerike
Španci prodrli, v Mehiko, ko
zelo neusmiljeno postopali z
indijanskim pemenom Aztekov.
Mučili so jih,ubijali in konečno
iztrebili. Na mestu, kjer je bi¬
la glavna indijanska naselbina,
so Španci vtemeljli sedanjje
glavno mehiško mesto Mexico.
Kraj, kjer stoji glavno mesto,je
močvirna!? in posejan z jeze¬
ri. Stari azteški duhovni so
prekleli Špance in njihovo me¬
sto in prerokovali, da bo pri¬
šel enkrat čas, ko bo to veli¬
častno mesto razpadlo in ga bo
požrla 'zemlja- To prekletstvo
azteških svečenikov se sedaj
menda j -tudi :  izpolnuje, kajM
mesto se polagoma (pogreza v
žemljo, na kateri stoji. Najprej

so se pričele pogrezati naj¬
težje in največje stavbe. Do¬
gnano je, „ da je krasna kon¬
gresna cerkev zlezla že 3- cen¬
timetre v zemljo.

-o-

JUBILEJ KROMPIRJA

Letos je minute 350 let, kar
je iz Amerike pripeljal Anglež
Drake krompir, ki se je tedaj
imenval tartufa in ki je bil v
tistem času samo na mizi do-
brjživcev- Francoski kralj je
imenoval krompir bodoči kruh
revežev in se ni motil.

NAJSTAREJŠI LIST

Najstarejši list na svetu Ima¬
jo Kitajci. Imenuid se “Tehing-
Pao” in izhaja že 1012 let v
Pekingu. Po en izvod vseh šte¬
vilk od vstanovitve do danes
hranijo v arhivu v Pekingu.

PRIJETNO OPRAVILO

d

os

p

i

1

d

g

m

James E . Ferguson je bil za¬
radi nekaterih nepravilnosti v
vladi odstavljen kot -£overner
države Texas. Pri jesenskih vo¬
litvah je bila njegova žena Mi¬

riam (”Ma“) Ferguson izvolje- ! nerica je podpisala oprostil¬

na za governerico. Kongres
države Texas je glasoval, da se
bivšemu governerju odpusti ka¬
zen in njegova žena kot gover-

no listine Slika nam predstav¬
lja Mrs. Ferguson,ko podpi¬
suje listino; njen mož je dru¬
gi od leve v belem suknjiču.

■BKMMMMflMHNi

■MllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllJlIllllllJIll

i™! ■BMBaaMM MM il

KliHHJA

i -3

n

'■*

(Nadaljevanje)

Golobje v obari

4 ali pet golobov oskubi, ope¬
ri, čez pol prereži in potresi s
soljo in poprom. Medtem deni v
kozico 2 žlici presnega masla in-
žlico drobno zrezane čebule. Ko
ta zarumeni, prideni golobe, ko¬
šček korenja, peteršilja, majeto-
lia, limonove lupinice in malo
juhe. Dobro pokrij ter počasi
pari .pol ure,ako'so golobje sta¬
ri, pa poldrugo do dve uri. Na¬
to potresi zraven golobov žlico
moke, prilij nekaj juhe ter pu¬
sti, da še nekaj časa vro. Kadar
daš na mizo. prideni š e  malo
limonovega soka ter priloži za¬
beljene makarone-

Zabeljeni golobje

4 ali 5 mladih golobov osnaži,
operi ter čez pol prereži. Nato
deni v kozico košček korenja,
peteršilja, ■ čebule, nekaj zrn ce¬
lega popra, vršiček timeza, lor-
berjev listič in za koruzno zrno
limbergerja. Na to položi golo¬
be ter vlij nanje nekaj juhe ali
vode in toliko belega vina in ki¬
sa, da je prijetno kislo in okus¬
no, pa da stoji čez golobe. Dob¬
ro jih pokrij ter počasi pari ka¬
ke tričetrt ure. Potem zloži me¬
so v . skledo aK pa na dolg kro¬
žnik, precedi sok nanje, po me¬
su pa zabeli z drobtinami,spra-
ženimi v presnem maslu ter daj
s krompirjevimi rožički na mi¬
zo. '

Parjene golobje prsi s salmi

Deni v kozico žlico presnega
masla in vse zelenjave, katere
se denejo v kvašo. Na to polo¬
ži 5 do 6 osnaženih, s slanino
pretaknjenih in čez pol prereza¬
nih ter osoljenih mladih g-olo-
bov. Dobro jih pokrij in počasi
pari tričetrt ure. Potem vzemi
golobe ven, prša odreži ter po¬
loži v drugo kozico (ostalo me¬
so od kosti prav čisto odberi in
postavi v stran), prsi polij ma¬
lo s sokom ter pusti stati pokri¬
ta na toplem, na zelenjavo pa
vlij nekoliko juhe, da se malo
odkulia- Medtem odlij od zelen¬
jave maščobo, dodaj ji žlico preš
nega masla, pol na koščke zre-
cane žemlje, golobja jetra in sr¬
ca ter malo prepraženim prideni
nastrgani sok ene telečje vrani¬
ce in meso, .ki ši ga nabrala
pri golobjih -kosteh. Nato vse to
dobro v kovniku stolči ali zmed ji
trikrat v mesnem stroju, deni v
skledo, in primešaj od zelenjave
precejeni šok, 2 majhni ali 1 ve¬
liko jajce, malo stolčenega time¬
za, en četrt lorberjevega lističa,
zrno česna, zelenega peteršilja
in malo popra. Primešaj tudi 4
unče na kocke, zrezane slanine
(cela zmes naj bo gosta kakor
kak nadev), natlači v model, s
presnim maslom, ter v sopari
kuhaj pol ure. Kuhano obrni na

krožnik, naloži golobja prša
okrog pa daj na mizo.

Parjeni golobje

Osnaži, operi in podrgni 5 ali
6 golobov odznotraj s soljo in
majeronom, odzunaj pa položi
na vsakega listič žajbelja in ta¬
nko rezino slanine ter povij z
nitjo. Potem deni v kozico 1
žlico presnega masla, pol na ko¬
ščke zrezane čebule in pol ena¬
ko zrezane žemlje ter košček
korenja in peteršilja. Na to po--
loži golobe, prilij malo vina ali
kis a  in par žlic juhe ter pokrito
pari tričetrt ure. Potem vzemi
golobe ven, odstrani slanino, pre
reži vsakega čez pol in zloži na
krožnik. Od soka pa poberi ma¬
ščobo, prilij še malo juhe in pre
cedi na golobe. Na mizo daš-lab
ko zraven krompirjeve ali mas¬
lene paštetke-

Golobje z rižom

3 ali 4 osnažene mlade golo¬
be prereži čez pol ter posoli. V
kozico pa daj 2 do3 žlice pres¬
nega masla; ko se speni, dodaj
malo drobno zrezane čebule ter
rumeni prideni golobe, katere
pokrite pari pol ure; medtem
jih enkrat obrni in prilij malo
juhe. Nato prideni pol kvarta
izbranega riža. malo premešaj
in prilij 3 kvarte juhe, premešaj
ter pusti počasi še pokrito vreti
pol ure. Potem vzemi golobe
ven, v riž pa primešaj žlico zri-
banega parmezana ter ga denr
na krožnik. Vrh riža položi golo
be pa daj na mizo.

Jeiebice ali prepelice v rižu

Oskubenim jerebicam ali pre¬
pelicam poberi drob, izkroži oči
in odstrani vse, kar je nečedne¬
ga; v vodi jih splakni in nasoli,
jetrca in srce pa deni nazaj. Na¬
to deni v kozico na zrezke zre¬
zane slanine, potresi z drobno
zrezanim zelenim peteršiljem in
čebulo, deni vanjo živalice, po¬
tresi jih s peteršiljem in čebulo,
položi nanje - tudi slanino, polij

Mr. PETER FUGINA

je naš zastopnik v So. Chicago,
111. in je pooblaščen pobirati na¬
ročnino na naš list. Našim roja¬
kom ga toplo priporočamo.

Upravnistvo “Našega Doma”.

jih z razgretim maslom ter spe¬
ci napol.Potem tudi riž v pres¬
nem maslu napol prepraži, deni
sredi riža prepečene jerebice in
tudi slanino, v kateri si jih pe¬
kla, poplakni z juho kozico in
zraven zlij t e r še četrt ure pra¬
ži; potem deni jerebice ali pre¬
pelice v sredo sklede, riž pa na¬
loži krog in krog te’r daj na mi¬
zo.

(Dalje prihodnjič.)

-o-

KJE SO?

HUMAR ANTON: Rojen 1S87.K
v Dorici. V Ameriko je priUl
1920. 1. m stanoval v Ne\v Ver¬
in Uče ga biat Franio Humar,
\ idc-nci. ; Uta Ceru,-. Lendava.
Prckornurje.

I ES JA K JOSIP; Roje i v No¬
vem mestu. V Amevku je prt
šel 1903.1. in stanoval je 1. OH4
na naslovu: 1111»- \Yood Al!ey,

Braddock, Pa. Išče ga nečak
Ivan Ohnjec, Sudnička, broj 7,
Zagreb-

Naproša se vsaki, komur je
kaj znano o goraj navedenih o-
sebah, oziroma naj se sami pi¬
smeno oglasijo na

-o-—-

RAZSTRELBA NA BOJNI
LADJI

VLADNI SEL

Rim, Italija. - Zdaj se je iz¬
vedelo, kaj je povzročilo veli¬
ko razstrelbo na veliki oklo£>-
nici “Duilio.” En 305 centime-
terski top ni bil pri streljanju
dobro zaprt, mesto da bi naboj razstrelile
izšel spredaj skozi cev, je vdaril
nazaj, kjer so stali artileristi v
oklopnem stolpu in pred milni¬
ci j

nicija se je vnela in na ladji je
nastala velikanska razstrelba.

Prisotnost drugega poveljnika
Ponzio je rešila ladjo in posad¬
ko. Odredil je takoj, da se od¬
pre ventili v skladiščih za muni-
cijo., nakar je v'6da zalila muni-
cijo, ir. ni eksplodirala. Obe-
r.enf pa je bil tudi pogašen po-
ž r v okiopnem stolpu. Vsled

Eddie Savov, star 70 let, op¬
ravlja službo sela državnega de-
partmenta že od leta 1869, ko
je bil Hamilton Fish državni
tajnik- Savov bo na prošnjo no¬
vega drrjfavnegU tajnika Kello-
gga ostal sna svojem mestu še
dve leti. "Mislim, da bova Vi
in jaz še nekaj let lahko oprav¬
ljala državni department“, je re¬
kel Kellogg, ko je Savoyu naz¬
nanil, da za sedaj še ne bo pos¬
lan v pokoj.

in ognja v oklopnem
stolpu je bil ubit en nadporoč¬
nik. en. poročnik, en narednik in
pet artileristov. Težko ranje-

ijo/ki se je tam nahajala. Mu- inih pa je bilo trideset mornar¬
jev in artileristov-

—-o-

Sreča ni stalna,
nesrečo potegne za
nec časa in se
večni mir. •

Kaj 'potrebuješ za svet?? Oči
in srce! -Kaj potrebuješ proti
usodi - Kljubovanje in neupo¬
gljiv pogum!

Toda tudi
seboj vrti-
zvrne z nami v

EGIPTOVSKI PRINC

Tu je videti egiptovskega prestolonaslednika princa Farouka,
ko Se je svojega šestega rojstnega dne v malem avtomobilu vo¬
zil po vrtu kraljeve palače v Kairi.

NAS DOM

DU

io3 ^

;no BRA

»m

'Wo‘

^Ipj

Vrtnarstvo

TEMELJNA NAČELA O PRI-
DELOVANJU ZEIENJADI

(Nadaljevanje)

SKROMNE ZELENJADNE
RASTLINE

Zelo merodajna je v takih sluča¬
jih leia zemljišča sama na sebi.
Z drevjem obraščeno solnčno,
prqti, jugu nagnjeno zemljišče
je neprimerno ugodneje, nego
ravno tako zemljišče nagnjeno
proti jugovzhodu, severovzhodu
ali celo proti severu. V senci
pod drevjem posebno dobro u-
speva motovilec, ki ga sejemo
avgusta in. nam daje ptem noter
v trdno zimo zeleno solato. Sen¬
čni prostori na vrtu so tudi zelo
ugodni za razne setve, ki jih mo
ramo na planem poleti ob vroči¬
ni pokrivati, sicer bi izkalilo red
ko katero zrnje (n. pr. za endi¬
vijo). Razen naštetih rastlin
bi utegnile rasti na senčnih pro¬
storih kvečjemu še solata beriv
ka, redkev in redkvica. Vsa
druga zelenjad uspev a  tem bo¬
lje, čim več ima solnca. Izmed
dišavnih rastlin se razmeroma
dobro počutijo V napol senčna¬
tem prostoru sledeče : kislica, pe
teršilj, žajbelj, poprova meta in
drobnjak-

Glede oskrbe ne moremo tr¬

ima lahko izhajala, popolnoma
brez vsakega obdelovanja. Ven¬
dar so pa tudi v tem oziru ne¬
katere bolj skromne nego druge.
Vobče pa velja tu pravilo, da
da čimbolj kaki rastlini ugajajo
vse razmere, posebno podnebje,
lega in zemlja, tem manj potre¬
buje oskrbe in obdelovanja. Ta¬
ko postane navsezadnje kaka
sicer koristna rastlina' lahko tu
di nadležen plevel, ki se ga še
celo' z zatiranjem težko ubra¬
nimo (n. pr- hren, boreč, .janež
i. dr. ). Nasprotno moramo pa
tembolj streči prav tistim rast¬
linam, ako jih silimo, da rasto
v razmerah, ki so njihovi nara¬
vi bolj a li manj neugodne. Pa¬
peževa repa ali topinambura ra¬
ste n. pr. skoro povsod prav buj
no brez vsakega obdelovanja.
Vendar so pa tudi kraji, kjer
nikakor ne uspeva- Najlepše
tropične Rastline, ki potrebuje¬
jo v naših krajih posebne in to¬
čne oskrbe in jih je mogoče go-
jiiti le v cvetličnjakih, rasto v
svoji domovini kar na pfanem
brez vsakega obdelovanja, pa se
kljub temu še drugače lepo raz
vijejo, nego pri nas ob najbolj¬
ši postfežbi.

Dognano je konečno, da po¬
leg gnoja obdelovanje posredno
vpliva tudi na okus zelenjadnih
rastlin. Vsa zelenjad, ki jo
pridno obdelujemo, zlasti J>koV-

jBjp&NA LADJA NA STRAŽI

Čilska bojna ladja je zasidrana v pristanišču Ariea, za katero
mesto sta se dolgo let prepirali državi Čile in Peru. Predsednik
Coolidge je kot posredovalec odločil, da se naj vrši plebiscit-

pavamo in zalivamo, raste ve¬
liko hitreje nego pomanjkljivo
obdelana in je vsled teg a  než¬
nejša in, okusnejša.

NASVETI ZA DOM

(lili,da bi kaka zelen,jadna rast-
^vutuiiiffimMnHiHRiuniuiaiioiiraiiiHiiniuitHiiiiiiiniinifliiiHiinnniuiiiuHiiiiiiiiiHiniiiiniiiiiiinninttHnniraBiunfliiiiiraniiiinninniinBiimHniniinmiuffliiumiuiiiniEiin^'

POSEBNI IZLETI V JUGOSLAVIIJO

| NAJPRIKLADNEJŠA POT —VIZEJI SE NE ZAHTEVAJO

KRATKA VOŽNJA PO ŽELEZNICI — EKONOMIČNO POTO j
| VANJ'E. |

Vsako potovanje je pod osebnim nadzorstvom izkušenih vodite- g
I ljev. Iz New Yorka se odpotuje 12. maja, 2. junija, 30. jj

Kako zabranilš, da piščeta že v
gnezdu ne poginejo?

V {kokošjih gnezdih se rada
napravi v sredi globina, ker pri¬
tiska teža ■•koklje bolj na sredo,
a manj na kraje- Potemtakem
je jasno, da se jajca vedno bolj
proti sredi gnezda valijo in iz¬
valjena piščeta ne morejo lahko,
izlesti iz te globine pod zadnji

V JUGO SLAVIJO

junija in 21. julija na velikih in hitrih parnikih MARTHA
W AS HIN GTON in PRESIDENTE WILSON- Naravnost v.
Dubrovnik, Reko in Trst.

Cene voznih listkov : ,

Tretji razred Turistovski razred Drugi razred

Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj
$95.00 $162.00 $120.00 $182.00 $135.00 $243.00

Železnica iz Trsta do Zagreba $2.35, do Ljubljane $1.20, do Bel-
grada $6.50. Potnikom, ki se vračajo iz Trsta, nj treba ostati v
k v arantini. Profesor Paul R. Radosavljevič bo potoval 2. junija.
Vsi potniki bodo pod njegovim osebnim nadzorstvom. Ostali vo¬
ditelji bodo naznanjeni pozneje.

Zglasi, e se pri najbližjeni zastopniku in si preskrbite kabine.

COSULICH LINE, PHELPS BROS..CO., GLAVNI ZA¬

STOPNIKI, 2 WEST ST., NEW YORK, N. Y.

Il!ll!!ll;ll!ll!!llllllllllll!l!lil!i!!ll!ll!!i!!l!l!!llll!l!llllilll!lllll!!llllllilllllllllllll!llilli!lilllllll

TUKAJ SO DOBRE
NOVICE

del kokljinega života. Posle-

||||||||||||llll||||||||l||||!l!!il!!!!!!!!!!!!l![!!!!!!!!!!!!ll!lll!lltllIll!l!li||||llll!IIlllllllllB!lillllllillllllllllllllllllllllllllilliIlll!l!ll[ll!Hlllllllllllillliillilllliiliiliiiiii]!Biii!|;

ŠE JE ČAS, DA SE PRIGLASITE |

za

| SKUPNO POTOVANJE j

V JUGOSLAVIJO

katero priredi SLOVENSKA BANKA

| ZAKRAJŠEK &  CESARK j

jj 70 - Ninth Ave. New York, N. Y.

g in sicer s najbolj Šim, parnikom francoske proge Paris-om, ki e
g odpljuje iz New Y<Srka na 25. aprila.

S potniki bo potoval tudi uradnik naše banke, kj bo j
1 skrbel za čim udobnejše potovanje potnikov tega potovanja, g
Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite j
1 te prilike!

Vedite, da so “Retur-karte“ za potnike III. razreda J
g znatno cenejše kakor so bile, isto tako so znatno cenejši ju- g
| goslovanskj potni listi, ki so sedaj veljavni za eno leto. Poleg j
1 tega dobijo nedržavljani poseben “PERMIT", na podlagi ka- g
1 terena se v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko.

ŠE DANES PIŠITE PO NADALJNA POJASNILA
Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dinarjih, li- g
J rab, avstr, kronah ali v dolarjih, se vselej obrnite na našo j
1 banko. Mi imamo direktne zveze z največjimi bankami v j
1 starem kraju. 1

Nove ZNIŽANE cene za tja in
nazaj v tretjem razr'edu do Za¬
greba od .

$198. do $210.

V Beograd in nazaj —

$198.50 do 210.50 .. ..

Veliki parniki za vas, —
vključno Majestic “največji par¬
nik na svetu”, 01ympic, Homeric
Belgenland, Lupland, Pittsburgh
Zeeland, Minnakahda itd.

Vi lahko obiščete domovino
j ,ter se vrnete v Združene države
z ameriškim vladnim dovolje¬
njem. Vprašajte pooblaščene a-
geilte ali

WHITE STAR LINE
RED STAR LINE

1 Broadway

New York

LAHKO VZETI — TAKOJ
POMAGA PROTI KATARU

NA MEHURJU

in pri vseh
URINSKIH
IZLOČBAH

k Vsaka pilula
nosi ime

Varujte se ponaredb! Dobi se
pri vseh drtigistih!

Tel..: Orchard 2432

Mesar

JOHN MELCHNER

priporoča svoje vedno sveže in
suho meso ter klobase
16 - lst Ave. New York, N. Y

dica je >ta, da se na t a  način
mnogo piščet pomečka in zadu¬
ši, če ni pri izvaljenju hitre po¬
moči. Da se tedaj taki nepri-
liki izogneš, je dobro, da podlo¬
žiš pod gnezdo nekaj dni pred
izvaljenjem nekoliko sena ali
slame, da izravnaš s tem globino
v gnezdu. Še bolj pa kaže gn
ezdo takoj izkraja tako napra¬
viti, da se podloži kos ruše
(trata ježa, važa, drna) pod
gnezdo, oziroma da se naredi na
tej ruši plitvo gnezdo iz slame
ali sena. N a  ta način ostane
gnezdo plitvo in vlažno, kar se
izvalitev piščet priporoča- Vlaž¬
nost namreč zabranjuje, da se
jajčna mrena pod lupino ne str¬
di, kar zelo olajšuje mladim piš-
četo-m razkljuvan.je lupine. Mar
sikatero- pišče pogine v zadnjem
trenotku valjenja, če mu zmanj
ka moči za razkljuvanje lupine?.
Bodi pri tej priliki še omenjene^
da ravnamo napačno, če dajemo
piščetom zobati, brž ko izležejo
iz jajčne lupine. Vsled tega je
že tudi poginilo marsikako pi¬
sce- Preden ne poteče 24 ali
36 ur, ne smemo polagati krme.
Bolje je, da piščeta ta čas stra¬
dajo, nego da jim preobilo kr¬
me nasipavamo.

Kako se zdravi pika pri kuretini

•Pika, ki je skoro vsaki gos¬
podinji znana, prihaja navadno
prehlajenja, prepiha, dima, pra¬
hu. umazane vode, zlasti pa od
vroče pjče Vsled notranje yro-
čin c  se pri tej bolezni začne ko¬
nec jezika sušiti. Gospodinje i-
majo prazno vero, da se ta bo¬
lezen ne, da drugače ozdraviti,
kakor da se bolni živali suhi del
jezika odreže ali iztrga. Da pri
tem ravnanju žival trpinčimo,.je
samoobsebi umevno in zato ga
nj nikoli priporočati, zlasti ker
imamo druga sredstva proti tej
bolezni. Da ozdravimo tako o-
bolele živali, je predvsem potre¬
bno, da jih spravimo v tople pro
store. Potem jim damo v malih
množinah piti olja, zlasti ribje¬
ga. Nosnice, ako so gnojne, o-
snažimo in mažimo z oljčnim
oljem ali vazelinom; ravno tako
*se osnaži tudi ustna votlina.

——•—o-

ŽENSKO DELO

Albanv, N.Y. -Zadnje zase¬
danje kongresa države Ne\V
York je zavrgle, predlogo, ki o-
mejuje žensko delo na 48 ur na
I  teden.

JJtran 10

RAS DOM

GOZDARJEVI SPOMINI

Spisal Jos. Kostanjevec
(Nadaljevanje)

Parkrat je romal v tistem ča- (je bilo, da bo tisti dan pri Bir¬
ku vse zastonj, pijača in, jedača.
Kd 0  bi ne bil porabil takšne pri-

su h glavarstvu in imel je že
gostilniško koncesijo obljuble-
no, preden je vložil za njo pro¬
šnjo. Ko je prišla prošnja od
glavarstva k županstvu na Čr¬
no v poročilo, je vplivala kakor
strela. Župan je tekal okoli ob¬
činskih svetovalcev in jim pravil
nezaslišano novico.

“Ne, ne, tega se mu n.e sme
dovoliti nikoli/’ je bila enoglasna
sodba. Župnik je zmajal z gla¬
vo, ko so ga za svet vprašali, in
je dejal: X ■

“Ne bosite mu ubranili, zlasti
ne, ker ni na Crn,i in v okolici no
bene gostilne. Pa tudi, ako bi
bila, je mož dovolj zvit, da bi do¬
segel svoj namen navzlic vsem
vašim ugovorom- Vi storite si¬
cer svojo dolžnosti, branite se,
toda ne bode pomagalo- V krat
kem bodo pri Birku žvenketale
čaše in se prepevale pesmi. E-
dino, kar morete storiti, je to, da
nobeden °d vas ne gre v gostilno,
da ostanete takšni, kakršni ste
bili do zdaj. Morda gostilna po¬
tem sama od sebe preneha.”

Možje so odšli od župnika, po
trti in nezadovojni sami s seboj,
a pri seji so storili svojo dolžnost
in so se enoglasno protivili nalme
ravan,emu podjetju. Nič ni po—•
magalo, h koncu vseh koncev in
ne čez dolgo je imel Birk v rokah
zaželjeno koncesijo.

“Kaj sem vam povedal?” je
rekel župnik žalostno. “In seda J
vam povem še to, tudi vaši trdni
sklepi, da ne pojdete tja, bodo
omahnili in zgodilo se bo, kar se
mora zgoditi; zakaj meso je
slabo in izkušnjave bodo velike."

“Nikdar ne pojdem 0  tja, nik—
dar!“ so slovesno zatrjevali vsi
pa vrsti-

“Dal Bog, da bi bili vaši sklepi
trdni in vaša volja zadosti moč—-
na!“

Tod a  sam ni bil prepričan o
tem, vedel je, kako slab je človek
in kako zadošča včasi sam 0  iskri¬
ca, da nastane nepogasljiv pla¬
men. Sklenil pa je, da od sedaj
podvoji čuječnost nad svojimi
župljani in da jih otme preteči ne-
varnosti, ako le mogoče. Oči¬
tati si ne bode smel nikdar, da ni
izpolnil svoje dolžnosti.

* -4= *'

Birk je slovesno otvoril svojo
gostilno. Pred hišo sta stala
dva mlaja, počez j e  bila deska
z napisom ‘Dobro došli", in vhod
v hišo je bil okrašen z zelenjem
in cveticami. Po og*lih so va-
bili veliki natisnjeni lepaki k ot¬
voritvi, in važnem dogodku na
Criii. V novo prirejeni gostilni¬
ški sobi je svirala na nalašč v to
prirejenem odru trška godba in
vabila na ples-

Bilo je ravno nedelja popol¬
dne, ko se je to vršilo- Mrgo¬
lelo je ta čas tam cestnih delav¬
cev, ki jih je bil z delovodji sku¬
paj povabil Birk, prišlo je tudi
nekaj lačnih in žejnih tržanov, ki
so bili navadno ob takšnih pri¬
likah povsod, zakaj razglasilo se

like? Toda Črnjana ni bilo no
benoga blizu, takoj po popol¬
danski službi božji so se bili
poizgubili in poskrili, da ni bi¬
lo nobeneg videti. Skoro vsa hiš
na vrata na Črni so bila zaprta-

Ivanki je bilo to silno težko.
Brez najmanjšega veselja se je
obračala po, kuhnji in ukazova¬
la kuharici in deklam, medtem
ko je bil Birk samo pri pi¬
jači. Ko je že pozno popoldne
stopi' v kuhinjo in videl, kako
je žena obupana, je takoj uganil
njeno žalost.

”Eh, le pusti jih Ivanka, če¬
mu se žališ zaradi tega. Še me¬
tati jih bomo morali vun, tako
(bodo silili noter."

Medtem je šum v sobi in oko¬
li hiše naraščal z vsakim hipom,
vino je začelo vplivati na mož¬
gane in na noge. Delavci so se
začeli objemati, ,tu jih je pose¬
dala gruča, tam druga, vsi so
peli in vpili vsepovprek, obrazi
so jim bili zaripljeni in oči ob-
steklenele. Po sobi so pa ska¬
kali sami možki po, taktih god¬
be, zakaj ženske ni bilo zraven
tisti dan nobene. Ta vrišč in
šum, to cepetanje nog se je raz¬
legalo na daleč in nemirna je
postajala celo živina po hlevih,
nevajena dosedaj taksnega tru¬
šča.

Gori pri oknu pa je slonel žu¬
pnik in gledal d ,i' na Črno. Te¬
de so bile njeg ve misli.

P/o je že pjznn po noči, ko
je močno trkanje zbudilo župni¬
ka iz spanja.

”Kdo je?" je vprašal, ko je
odprl okno.

"Nekega delavce so zabodli
tam doli pri Birku; v zadnjih
zdihlajih leži, —pridite, da ga
previdite," je govoril spodaj glas
sirov in. hripav od vina in noč¬
nega kričanja in. ukanja.

Župnik ni pomišljal, v hipu je
bil odpravljen. Stopil je sam in
poklical cerkovnika, ki je tudi
takoj vstal.

Otožno se je glasil zvonček po
vasi in slabo je razsvitljal a  sve¬
tilka pot obema. Ko sta dospela
do Birka, je bi'o tam vse narobe
vse pomazano in pomočeno, a
gosti so se razšli na vse strani,
ko se je zgodila nesreča. Nobe¬
den ni hotel biti kriv.

V sobi, tam kjer se je bila
svoječasno obhajala zaroka Tr-
novčevega Franceta s Tratniko¬
vo Tončko, je ležal na slamnici
mlad človek in zraven njega je
stal Birk s sklonjena g'avo in
temno zroč pred se. Ko je stopil
župnik v sobo, je dejal Birk, ne ]
da bi bil jogledal župnika:

”Pravkar je še zahteval vas;
a sedaj je že r irlev!“

Župnik je pogledai na slamni-
co in potipa* reveža. Nobenega
živjenja ni bilo več- v njem, po
beli srajci pa se je črtala rdeča
sraga mlade krvi- Župnik je ho¬
tel izvedeti od Birka, kdo je ne-

srečneš in odkod je, toda Birk
se je bil med tem izmuzniil iz
sobe. Pozneje se je izvedelo, da
je mož poročen in da zapušča
vdovo in dva otročiča.

iKo je župnik odmolil pri mr¬
tvecu, se je odpravil s Cerkveni¬
kom zopet prcjti cerkvi. Še to-
žnejše se je galsi' zvonec sedaj
in še žalostnejše je brlela svetil¬
ka pred njima-

“Takšnega začetka bi se pri
vsem tem vendar ne bii, nade¬
jal, ’ je dejal žalostno župnik
cerkovniku, ko je stopal proti
župnišču.

Po-da spal ni tisto noč več, na
vse zgodaj zjutraj je pozvonil
zvon k maši. In Črnjanov se
je bilo nabralo nenavadno veli¬
ko število k svetemu opravilu.
Razjasnil se je bil za hipec ža¬
lostni ždpnikov obraz, ko jih je
po maši blagoslovil.

“Morda bodo vendar vtsraja-
h,” je pomislil ob njih pogledu
in poln zaupanja je zapustil ti-
stga dne hišo božjo.

VI.

Cesta je bila dokončana in. ta¬
ko ustanovljena zveza s trgom
in z mestom- Tam, kjer prej
nisi videl gosposkega voza, je
sedaj skoro sleherni dan pridr-
čal ali koleselj ali celo dvo-
uprežna kočija. Gosposki obra¬
zi šo se prikazovali na Črni, go¬
sposke suknje plahutale po po¬
tih. Tuji vozniki od daleč so.
prihajali s težkimi tovornimi vo
zovi ter vozili les iz cesarskiih
gozdov. Tudi Črnjani niso za-
ostlali, napravili so si drugačne
in udobnejše vozove, in od vsa¬
ke hiše skoro je bila sedaj polo¬
vica delavnih moči na cesti, a le
ostala polovica je opravljala
kmetijstvo in domača dela. Po¬
višal se je zaslužek, in t 0 , je bi¬
lo dobro, a mladina se je nava¬
dila biti od doma, prišla je v do-
tiko s svetom, ki je živel dokaj
drugače od Črnjanov, in to je
bila slabo- Mladina je začela,
za sedaj sicer še skrivaj, imeti
potrebe, kakršnih starejši niso
poznali.

Vozniki, bodisi gosposki, bo¬
disi delavski, so se začeli ustav¬
ljati na Črni pri Birku, in nje¬
gova gostilna ni bila prazna ni¬
koli. Zaslovela je na daleč, za
kaj Birk je bil kakor nalašč u-
stvarjen za gostilničarja. Veden
nasmeh na ustiih, vedno pri ; a-
zna beseda djo vsakega, vedno

ri rokah in

ati ežlj

do skrajnosti po¬
ri se jo kazal svo-
/ -.nnl ,- • i ( > .znal

iv, tak

/m gostom. v*:: 1  je zr;
občevati po njegovem stanu, in
kmalu se je razneslo na daleč:

Birk na Črni, ta je mož. Ka¬
dar pridete tja, ne pozabite se
zglasiti pri njem!

Vobče pa je ostala Črna tak- ' ^l a dal:

ljubeznivostjo, sem ter tj e sto¬
pil h komu v hišo po navide¬
znem opravilu in začel z doma¬
čimi neprisiljen razgovor. Od
začetka so mu odgovarjali osor¬
no, n.akratko, s° mu celo vrata
pokazali, a sčasoma so se ga pri
vadili in začeli z njim kak kraj¬
ši pogovor. Toda k njemu v
gostilno še vedno ni prišel nik¬
dar nobeden.

“Dajmo času čas in, vstrajaj-
rao”, si je dejal čestokrat Birk,
in njegova potrpežljivost je bila
velika-

Župnik se je bil vsled tega ne¬
koliko umiri', včasih si je cel«
očital, da je bila prevelika nje¬
gova nezaupnost.

Na Črno se je nekega popol¬
dne pripeljala velika in. lepa ko¬
čija, ki so iz nje stopili štirje
gospodje. Vsa njih vnanjšči-
na je kazala, da po to denarni
možje, morda bogati trgovci a-
li ugledni podjetniki. Birk se
jim je ob prihodu sicer globoko
klanjal, a ves njegov nadaljni
sprejem je kazal, da so se že
poznali, da niso bili prvič sku¬
paj. Gospodje so se ozirali na¬
okoli in starejši je dejal:

“Tu, je torej vaša domačija,
gospod Birk? Lepo, lepo! Kdo
bi si mislil. No, pa smo izpol¬
nili svojo obljubo in smo vas
prišli obiskat.”

Kma'u so sedeli v živahnem
razgovoru.

“No, kako stoje naše reči,
g‘ospod Birk?” je vprašal De-
paul- “Stvari, ki srna jih zad¬
njič prerešetavali. Ali se bo
dalo kaj napraviti, ste že govo¬
rili s kom v tej zadevi? Kak¬
šen, V,(is so vam napravili od¬
govori?”'

“Hm, nekaj' sem namignil, žu¬
panu Gabrovcu sem nfemignil,
—• toda razumeli bodete, da je
treba delati previdno, skrajno
previdno. In vsako besedo je
'treba pretehtati, preden, se iz¬
govori. Z našimi Črnjani se
ne da razpravljati kar tako-le,
tebi nič. In, gospodje, povem
vam še enkrat, težko pojde in
počasi, ako sploh pojde-”

Po južini so se gospodje od¬
pravili na izprehod. bel je z
n.jjmi tudi Birk. Počasi s° ho¬
dili skozi vas, kakor se spodobi
takšnim gospodom, in vsak hip
so se ustavili. Ko so pa bdi
zunaj vasi, tedaj je Šfnel Birk
glavno besedo.

“Te njive in oni-le travnik, to
je vse Lisjakovo. Kakor vidi¬
te, je tik ceste, in kakor se me¬
ni zdi, eden iizmed najprimernej
šili prostorov za kakršnokoli
podjetje. Zlasti za žago bi bil
kakor nalašč.”

Ko so prišli nekoliko dalje, je

šna, kakršna je bila prej. Čr¬
njani so se Birka ogibali, bili s°
mu morda celo nevoščljivi, a si¬
cer so živeli kakor so bili vajeni,
v vednem delu, redu in skrbeh-
Bilo je videti, kakor bi niti ne
vedeli, da je na vasi gostilna,
pozabili so bili celo na dan nje
otvoritve in na vse, kar se je go¬
dilo ftakrat. Birk pa se je de¬
lal kakor bi ga nič ne brigalo,
pozdravljal je Črnjane z vso

“Tu se začenja Gabrovčevo
posestvo- Prav tja p c d hrib
sega do onih štirih hrastov, ki
se od tukaj prav dobro vidijo.
Tudi to bi ne bilo napačno., krat
ka pot s ceste, in vse bi bilo v
redu z majhnimi stroški.”

(Nadaljevanje)

-o-

Agitirajte za

“NAS DOM”

A AS DOM

Stran 11

- .. .. j*

Vesti iz starega kraja

Smrtna °bsodba

Te dni se je pričelo v Celju
pomladansko porotno zasedanje-
Že prvi dan je izreklo sodišče
smrtno obsodbo. Na smrt je ob¬
sojen 24 letni Franc Podllesek,
doma iz Spodnjih Pohancev. Ob
dolžen je, da je umoril in oro¬
pal dne 18. oktobra 1924 [Ano
K in ko čer iz -Vojskfcga. Obdol¬
ženec je svoje 'dejanje trdovra¬
tno O.jil, toda dokazi o njego¬
vem zločinu so tako tehtni, da
■so porotniki potrdili vprašanje
roparskega umora z 10 glasovi.
Smrtna obsodba je Podlesnika
jako hudo pretresla.

—Srašna nesr ča v slovenski

delavski družini na Francoskem

Iz Lievina (Pas de Calais) v
Franciji nam poročajo: Dne 14.
marca je zadela tukajšno sloven
sko družino Franca Morda, do¬
ma iz Šmartna pri Kamniku, ki
se je priselila semkaj iz Oster-
felda v Nemčiji, grozita nesreča.

V stanovanju je bilo pet otrok
z materjo. Mati se je mudila v
kuhinji, 121etna hčerka pa je
spravljala spat manjše otroke-
Najdlje se je kakor navadno
pomudila -pri najmlajši sestrici,
ki je ležala v zibelki- Naenkrat
zasliši mati v sobi silen pok.
Prestrašena plane, da pogleda,
kaj je. Komaj pa je odprla vra¬
ta jo objamejo plameni in. dim.

V sobi je bila eksplodirala pe¬
trolejka. Na obupni krik nesre¬
čne žene so prihiteli ljudje in
začeli reševati otroke. 121etno
deklico so našli, mrtvo, ležečo
preko zibelke, a malo dete je le¬
žalo še živo na tleh. Skrbna,
dobra deklica je očividno v pr¬
vem hipu pograbila sestrico, da
bi jo rešila, a ognjeni element

jo je usmrtil, predno je mogla
storiti kak korak; pri tem ji je
dete padlo iz rok. Istcjtako že
mrtvega so našli štiriletnega
dečka. Ostali trije otroci in ma¬
ti so bili težko opečeni in so
nezavestne prepeljali v bolnico,
je eden izmed otrok kmalu umrl
Oče Morela in dva sinova so
bili začasa nesreče v rudniku na
delu. Opoldne so se bili zdravi
in veseli poslovili, ko so se pa
ob pol 11. uri vrnili, so našli
namesto (  prijaznega (doma pu¬
sto, prazno pogorišče s strašno
ožganimi telesi svojih dragih-
Grozna nesreča je vse sorojake
in ostale sosede globoko pretre¬
sla- ,. • i

*>

Smr,tna nesreča v Idriji

Pri spravljanju lesa v gozdu
se je smrtno ponesrečil upoko¬
jeni rudar in bivši rudniški voz¬
nik Matija Kristan v Idriji.

Neprevidnost

Na železniškem prelazu na
Zaloški cesti je skočil iz dolenj¬
skega vlaka Anton Somrak, po¬
sestnikov sin, doma iz Vrhove¬
ga pri Mirni Peči. Fant je pa¬
del na cesto in se je pri tem
precej poškodoval na glavi.

Detomor in samomor. Služ¬
kinja Ivanka Jerebova, ki je
služila s svojim očetom pri Ga-
letovih v Bistri pri Borovni¬
ci, je umorila pred nekako enim
mesecem svc.je novorojeno dete
in je neznano kam pobegnila,
Truplo je skrila v nekem zaboju
v kleti. Zdravnik dr. Trauner
je ugotovil po raznih znakih,
da je bilo dete živo rojeno in ta
ko j po rojstvu zadušeno. Govo¬
rili so, da je Jerebova skočila v
Ljubljanico. Ta govorica je kar
vse kaže verjetna, ni pa še po-

Skrivnost
dobre kave

je v pomanjkanju

v navadni kavi. Kakor osoliš jed, tako prideni kavi

cikorijo.

Zboljša vsako kavo—jo naredi okusnejšo—daje
priljubljeni vonj in slast, po katerem hrepene pri¬
jatelji kave.

Vprašajte groeerista

Za pravo Franckovo cikorijo: on jo ima.
Poskusite jo in videli boste izboljšek.

Pazite na

kavin mlin.

Na vsakem

zavoju.


HEINR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N. Y.

trjena- Kot so ugotovili po raz¬
nih pismih je imela dekle ljubav-
no razmerje z orožnikom Adol¬
fom Ogrinom, iz Skofeljce in je
bil ta tudi oče umorjenega novo-
.rojenčka- Našli so tudi pisma, v
katerem je dekle prosilo Ogrina,
da .naj ji pomaga, ker je v sili
in stiski, ter da naj da vsaj to¬
liko, da bo šla k zdravniku. Za¬
kaj tega pisma ni odposlala, ali
pa če ga je poslala v prepisu še
r.iso ugotovili- Res pa je, da je
bilo dekle prt dr. Šabcu na Vrh¬
niki, kateremu je tudi povedala,
kaj je storila, in ji je svetoval,
da naj se sama javi orožnikom.
Toda dekle j e  izginilo in se še
ni ugotovilo, kaj je ž njo. — Sle¬
dila pa je še tretja žrtev. Priza¬
deti orožnik Adolf Ogrin se je
predvčerajšnem na Škofeljci s
£’ r ojo službeno pištolo ustrelil in
je obležal na mestu mrtev. —Z
Vrhnike nam poročajo, da so
tam iz Ljubljanice potegnili tru-

ŠE VEDNO DOVOLJ MIN

Kot se je izvedelo iz morna¬
riških krogov, bodo ladjam, ki
vozijo po Severnem morju, mine
ki so bile položene' t c ko'm vojne,
delale še najmanj 10 let pre¬
glavice. NjaJ tisoče min je bilo
položenih, sedaj pa je rj a  pre-
jedla verige, na katere so bile
privezane in pridejo na po.vršje.
Med Bergen in Orkn.ey otoki je
bilo položenih 60 tisoč ameri¬
ških min, da bi zapirale pot
uemškjm podmorskim čolnom.
Od teh se je uničilo 40 tisoč,
vsled česar se bo vedno še ka¬
tera mina odtrgala in bo v ve¬
liko nevarnost Jadjam.

DUHOVNIK V LONDONe

|>KEM občinskem svetu

London, Anglija. - Pri'zad¬
njih volitvah v londonski ob¬
činski svet je dobil največ gla¬
sov katoliški duhovnik dr. Ma-
honev. Noben drugi kandidat
ni dobil toliko glasov. Dr.

pl 0  Ivanke Jerebove, ki je izvr- iMahonev je bil kandidat delav-
štfa samomor. 'ske stranke'.

PAZITE NA SVOJ ŽELODEC

Walter Johnson, odlični igralec base bali in največji pitcher se¬
danjega časa, pravi v svojem članku, da ima base bali igralcev
težkoče z želodcem, ker jedo' ali preveč ali pa prehitro- Sam zelo
pazi na svoj želodec in je zaradi tega pri najboljšem zdravju.
Vsakdo naj bi mislil na izrek "Pazi na svoj želodec!” Nikdar pa
naj pri tem ne pozabi na logični pripomoček: "Rabi Trinerjevo
grenko vino !’’■ To zdravilo popravi vaše grehe proti dijeji, vzdr¬
žuje čreva odprta, pomaga pri prebavi in odstranjuje v«e strupe¬
ne snovi v črevah. Nikdar Vas ne prevara. Mr. John .Szivan
nam je 18. februarja pisal iz Lorain, O.: ‘‘Rabil sem Trinerjevo .

grenko vino za svoj želodec, ki je bil v slabem stanju, toda od kar
rabim to zdravilo,' se počutim boljše. “Ali ste poskusili Triller¬
jev Liniment v slučaju revmatizma in nevralgije, zaprtja, utru¬
jenih živcev in oteklin? Ali veste, da je Trinerjev Cough Seda¬
tive najboljše sredstvo proti prehladu? Ako’ teh zdravil ne mo-

r^te dobiti pri najbližjem drugistu, pišite na Joseph Trin.er Co.,
Chicago, 111.


Višek popolnosti

v prekmorski službi

Kakor vedno nudi tudi sedaj Francoska linija Sloveli
cem najkrajšo pot in najboljšo službo za potovanje v domo-
vino.

Njeni parniki redno plovejo med

New Torkom in Havre

Vsi potniki III. razreda so nastanjeni v prostornih kabi¬
nah z dvema, štirimi ali šestimi posteljami. Tekoča voda v
vseh kabinah.

III. RAZRED MED NEW TORKOM IN HAVRE STANE:
na PARIS-u $100.--, na LA FRANCE $96.—, e*
ostalih parnikih $90.—.

ŽELEZNICA V EVROPI STANE s
Od Havre do Pariza $2.75, od Pariza do Ljubljane pa $11.! j.
Za vsa druga pojasnila se obrnite na

COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE
19 State Street, New York, N. Y. '

ali pa pri njenih pooblaščenih zastopnikih.


''trsrn u

NAS DOM

KRALJEVI OTROCI V IZ GNANSTVU

PET LET DENAR V GRLU

■Elizabeth. N. J. - Herbert
Bets, star 28 let, zopet po pe¬
tih letih lahko diha. Pred ne¬
kaj dnevi je začudi v grlu bo¬
lečine in ko ga je zdravnik
preiskal z X-žarki, je dognal,
da mu v grlu tiči dime, k; j ere-
ga je pogoltnil pred -petimi le¬
ti. Dr- Orton mu ga je z lahko¬
to potegnil iz grla.

-o--

ROMUNSKI KRALJ

Dunaj Avstrija. - Iz Bukare¬
šte se javlja, da se namerava
, rumunski kralj Ferdinand od¬
povedati prestohi v korist svo¬
jemu sinu .prestolonasledniku
princu Karolu. Kraljevo zdrav*
je je zelo rahlo. Ne ve se še,
kdaj se misli odpovedati toda
domneva se, da se zgodi v krat¬
kem.

Na sliki je videti otroke zad¬
njega umrlega avstro-ogrskega
cesarja , Kardla. Slika je bila
vzet a  v Lequittio na Španskem,

jkjer se nahajajo v izgnanstvu.
,Od leve na desno so princi in
princesinje : Qtto, Adelheide,

Robert, Felix, 'Karl Ludvik, Ru- j

dolf, Elizabeta Šarlota inš ar-
lota. Zadnja je bila rojena že po
očetovi smrti-

POLJAKI V GDANSKU

Haag, Holandska. - Po ver-
saillski pogodbi so Poljaki do¬
bili piostu luko v Gdanski Ima
jo tud? pravico do enega pošt¬
nega poslopja. V januarju pa
so poljski poštni uradniki po
mestu obesilij poiLne nabiralni¬
ke. Vsled tega še ne bi bilo
prišlo do nikakega razburjenja,
ako ne bi bile skrinjice pobar¬
vane s pojlskimi narodnimi bar¬
vami..

Za mestno prebivalstvo, ka¬
terega je 250 tisoč in so veči¬
noma Nemci, je bilo to preveč.
Ponoči so bilj nabiralniki po¬
barvani z nemškimi barvami.
Uradna Poljska je bila razža¬
ljena- Vlada je pOslala nad me
sto aeroplane.- Vzhodna Prusi¬
ja je mobilizirala in 5000 mož
narodne garde v Gdansku je bi¬
la pripraljenih za boj. Nato je
. komisar- lige McDonald Raz¬
sodil, da Poljaki nimajo pra¬
vice do poštnih j nabiralnikov;
Gdanski senat, ki je hotel pre¬
prečiti spor, je postavil pred
vsak nabiralnik vojaško stražo
in obenem naprosil ligo naro
dov, da razsodi v zadevi McDo-
naldove odredbe. Ker je. liga zad
nje čase dobila v rešitev vse pol
no poljskih zadev, bo najbrže
potrdila McDonaldovo odredbo
in bo poleg tega tudi dala Polj¬
ski ukor. Poljska se je vedno
obračala na ligo v vsaki še ‘ta¬
ko malo važni zadevi. | Liga je
po cele dneve zamudila samo s
poljskimi vprašanji in zdaj jo je
potrpljenje minilo-

speval bivši nemški cesar en
miljon zlatih mark ali 250 tisoč
dolarjev. Ostali znesek bodo
prispevali pruski junkerji, vele¬
posestniki, industrijci in' \nekal-
teri bivši nemški vladarji in prin
ci. Voditelji narodne tyamjpanjie
za Hindenburga svojemu kandi¬
datu ne bodo dovolili, da bi i-
mel kake govore, niti, da bi po¬
dal kako izjavo, temveč bodo
sami vse to zanj storili, Hinden¬
burg bo samo izjave podpisal,
ali pa se govor naučil. Nacjo-
nalisti so uverjeni, da bosta nje
govo ime in glas kot rešitelj
vzhodne Pruske v svetovni voj¬
ni tako zelo vplivala na Nemce,
da bodo glasovali zanj- Toda
politiki, ki dobro poznajo poli¬
tični položaj v Nemčiji, so pre¬
pričani, da Hindenburg 26. apri¬
la ne bo zmagal pri predsedni¬
ških volitvah, temveč bo najbr¬
že dobil večino glasov dr- Marx.

vil.

Senator Gettleman pravi, da
bosta on in senator Bilgrien iz
Iron Ridge opravljala službo na¬
takarja z belimi predpasniki in
da se bodo gostje počutili kot
doma. Med povabljenimi je tu¬
di načelnik antisalonske lige
VVheeler. Navzoči bodo pa tudi
mokrači, da bo tam tudi nekaj
takih, ”ki bodo pomagali no¬
siti suhače domov."

NEMŠKE VOLITVE

na-

mi-

Berlin, Nemčija. - Nemšk
cjonalisti nabprajo sklad 5
ljonov zlatih mark, da vodijo
svojo kampanjo za predsednika
nemške republike. Njih kandi¬
dat je 78 let stari feldmaršal
Hindenburg. V ta sklad je pri-

MORILKA MAŠERE

San Francisco, Cal- - Sedem¬
najstletno Dorothv Ellingson, ki
je umotila svojo mater, ker ji
ni dovolila, da bi ponoči zahaja¬
la na plesišče, je 9. aprila poro¬
ta spoznala za blazna, vsled če¬
sar je bilo sodnijsko postopanje
proti njej vstavljeno. K 0  ji je
bil pravdorek naznanjen, se je
onesvestila. Kmalu nato je bila
prepeljana v državno blaznico v
Napa, Cal. ( Njeno sliko smo
objavili v 15. številki “ Našega
Doma" )

.-o-

MOKRI POSTAVODAJALCI

ZOPET BOMBA V HERRINU

Herrin, 111. - Že drugič v e-
nem mesecu je bila v Herrinu
vržena bomba. Porušena je bi

DRAŽBA STARIN

Pariz, Francija. - Staro poslop
je za dražb-e v Rue Dro.uot je
bilo zopet pozorišče dražbe
zgodovinskih predmNov- Na
dražbi je bil prodan krasni voz
Karla V. u Umetniško okrašeni
voz velikega kralja, v čegar dr¬
žavi ni nikdar zašlo solnce, je
kupil nek pariški starinar za
primeroma nizko ceno 22 tisoč
frankov. Dragocen meč, ka¬
terega je nosil pri dvornih sve¬
čanostih lahkoživi kralj Ludvik
XV., je kupil nek španski nabi¬
ralec starin. Prihodnje dni bo
prodanih več orožja, oklepov in
bojmh oprem iz 16. in 17. stole¬
tja. Med temi bo na dražbi tu
di prodana maršalska palica Na
poleona III- Vsi ti predmeti
so bili last nekega obubožanega
plemiča, ki je bil prisiljen jih
prodati.

Nek pariški dnevnik spominja
na razne zgodovinske predmete.

la hiša Marshalla McCormicka, ; kj so bili zadn j a  ] cta  prodani v

Mihvaukee, Wis. -Ker se je
Rev. Maclninis izrazil, da ne
vrjame, da bi bilo res, da sena¬
tor Bernard Gettleman po svo¬
jem lastnem zatrdilu izdeluje vi¬
no, je Gettleman povabil Mc-
Innisa in druge, subaške vodi¬
telje dne 18. aprila v svojo hišo,
kjer jim bo postregel s pravim

ki je protikukluksklanski kandi
dat za načelnika občine. Pri
eksploziji ni bil nlkdo poškodo¬
van, pač pa je hiša do tal poru¬
šena. McCorinick je povedal,
da je zadnje čase prejel več a-
nonimnih pisem, v katerem se
mu je grozilo, da bo ubit, ako
ne umakne svoje kandidature.
-o-—

PROHIBICIJA V MORNARICI

Washington, D. C. - Morna¬
riški tajnik Wilbur je izdal pove¬
lje za preiskavo pred vojnim
sodiščem (proti {petim mornarif-
škim častnikom z bojne ladje
Beaufort, ker so oblasti našle ,
na ladji skritih 40 zabojev žga- I
nja. Ko se je Beaufort vrnil 1
iz Zapadne Indije, je nekdo iz¬
dal mornariški postaji v Nor¬
folk, Va., da se na ladji nahaja
žganje in ko je ladja pristala,
je prišla patrola mornarjev, ki
so žganje zaplenili.

Francelj: Papa, kaj napravi

vinom, katerega je sam napra- 'veter, ko neha pihati?

PREMETENI OČE

Oče: Franccl, pusti vendar že
enkrat mamo v miru s tvojimi
neumnimi vprašanji- Vprašaj
mene in vedno ti bom vse poja¬
snil.

Rue Drouot. Preteklo leto je
bilo prodanih več starih knjig,
ki so bile vezane v človeško ko¬
žo.

-o-

EBERTOV POGREB

Lctndon, Anglija. - Časnikar¬
ska poročila cenijo .pogreb prve
ga predsednika nemške repub¬
like Friderika Eberta na 50 ti¬
soč dolarjev. Največ je izdala
angleška vlada za pogreb voj¬
vode Wellingtona, nemrč pol
miljona dolarjev- Stroški za
Ebertov pogTeb so bili primero¬
ma majhni v primeri s pogre¬
bom cesarja Viljema I., za kate-
rega je izdalo inest 0  Berlin 430
tisoč dolarjev in cesarska za¬
kladnica 550 tisoč dolarjev. Stro
ski za pogreb kralja Edvarda so
znašali 200 tisoč in za kraljico
Vik\orij 0  175 tisoč dolarjev.

—— : —o-

Ravnatelj: Pridite z menoj.
Stenografistinja: Gotovo, kam
pa hočete ?

OPOMIN

Komur je po* e kla naročnina na
”Naš Dom“, kar je razvidno po¬
leg naslova na ovitku, naj blago¬
voli naročnino obn°viti, ker dru¬
gače smo prisiljeni proti svoji vo¬
lji list vstaviti.

Uprava "Našega Doma"