ovice
Izhajajo i. in 15, vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" ua-celo I gld., za iiol leLa 50 kr. — Naročnino sprejema tieniti dati, plača za dvostojmo petit-vrsto 8 kr, za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Gospodarske stvari.^
Viiiiirsku X'ň/stiivíi v Kovom mostu.
(Konec.)
Prav podiiřiie stvari je iziožtl tudi tehniíiii voditelj državnih viiuirskih zadev na Kranjskem g-, Hoh, Sk«licky. Na treh velikih tabiah razstavil je naravne uiorce trt, na katerih se je vsak lahko podučil, kako je izbojevati v Irtnici ameriške cepljiinke iz kljutíev ali rezntc, in sieer B pomočjo ccpJjeiiia po aii^icykciia iiačiiiu (atig-letka kopulacija) in s pomočjo Zinnaàkov. Zelo zaïiiœivi so bili tudi uzorci dobro in siabo zaraščenih trt, dobijeiiih s cpplje.njem na zeleno în na suho. Na prerezanih cepljenih mestih je vsakdo lahko spoznal, kako mora biti cepič zaraščen a podUgo, da je cepljenka dobra. Poleg- teh uxorcev so bili razstavljeni tudi u/.orci od listja najboljših ameriških trt in podobe raznih trtiiih bolezni in škodljivcev. Imenovani razstavnik pokazal tiam je tudi kaj praktično pripravo za brušenje cepilnefja orodja; priložil je {jb Jedneni ^ioduk, Uko si lahko vsak sam napravi lak praktičen brus. Kaj podučen je bil tudi načrt šolskega vrta s trtnico in drťvesnico.
katerega je sestavil g. Skalický za vinorodne kraje po Dolenjskem. Ta načrt je bil obširno poj'isan v posebnem zvezku, ki je visel na steni.
Pripravne načrte za napravo snjieriSkih trtnic izdelala sla tudi dež. popotni učitelj za sadjarstvo na Štajertikem, naš rojak g-. I, Bele i:i pristav g. V. Kohrman, Oba načrta sta bila primerno popisana. Za sedanji ras so taki naČrli potrebni in zelo koristni, k;ijti za primerno urtditev trtnic in matičiijakov je treba dobrega preudarka, da bo delo vspeSno, G. Bele je razstavil poleg- tega tudi dve veliki stenski podobi o cepljenju trt na zeleno in na aubo, katere je izdelal g. Stieg-ler, strokovni učitelj za vinarstvo v Mariboru,
Zanimiva in zelo raznovrstna je bila razstava obče znane „admitiistracije Weinhiube" iz Klo-sterueuburga pri Huiiaju. Ta tvrdka razstavila je vse mogoče potrebščine, ki rabijo za izgojevanje trt in za obdiilovanje vinogradcv. Razun različnega orodja in materijalij za cepljenje, razstavila je tudi railicne priprave za zatiranje trtnih škodljivcev. Omeniti je tukaj posebno treh .-krofiilnic (sestave ricbmid A in B in sestave Babo) kakor tudi baklje in meh za žveplanje trt.
Novomeška gimiiazljii.
Letos 3. novembra je preteklo 150 let, odkar 80 se v Novem mestu odprle lat. niske šole. Radi lega je gotovo prav, ako tudi „Dol. Nov." ob kratkem kaj spregovoré o tej napravi, ki je novo-me.^Čatiom. Doieiijakej in tudi oddaljenim krajem prinesla mnogo dobrega.
Novo mesto Je Jako obubožalo. Ni je bilo videti pomoči za zadolženo mesto. Tu se spomnijo mestni očetje, da bi prebivalcem gimnazija dona-Šala koristi. Obrnejo se do preblage cesarice Marije Terezije s prožujo, naj jiui da G latinskih sol, katere bi poduČevali očetje frančiškani.
26. aprila 1. i 746. Je prišlo dovoljenje, in 27. avg. istega leta se je sklenila pogodba, po katcrej je imelo mesto sezidati poslopje, dajati gospoilom očetom 300 gld. na leto, vsaki teden
12 funtov govedine iti pa skrbeti za solske potrebe. Občina je pripravila potrebno hiào za 2000 gl. ter dve leti spolaovala pogodbo. Radi uboitva pa dalje ni mogla, vsled česar so se vnele hude borbe in očetje frančiškani so mnogo pretrpeli. Pomagalo se je slednjič a tem, da ae je naklonila ustanova Andreja Kren a, ki je bila odločena za siromašne študente, v korist n<>vomeškpj občini, da se iz nje plačuje gg. frimČiiakiiiiont obljubljeno. Od leta 1777 do 18I4 je imela gimnazija samo 5 razredov. L. 1784 se je ukazalo, da mora plačevati vsak dijak, razven ubogih, po 12 gld., da se ustanovi podporni zaklad. L, 1799 je dovolila visoka vlada 168 gld, letne podpore za kurjavo, za kojo so morali prej skrbeti dijaki sami, kar je bilo povod premnogim sitnostim. Veliko 80 trpele novomeške šole za časa, ko so gospodarili Francozi (1809—I8l4j. Samo prvo leto je bilo res vseh 6 razredov, pozneje pa Je vsako leto bil kak razred prazen ; pač pa se je
Tvrdka L. Nairc v Trstu razstavila je Štiri Trste ze prevrtaiiih in razklanih zamaskov za cepljenje T iednih vrečicah za ceno od 2 gî fiO kr. do 3 gld. 60 k[. 1000 kom. Tovarna za plulo Karl-a Loeber-ja v Podmoklem na Češkem izložila je tudi tri vrste ziimaškov iit pripravne kl^sSe za cepljenje trt na stalnena mestu. Uzorci različnih zaniaškov so bili izloženi tudi od tvrdke Zucker-mami In Lôbl v Pragi. Modro galico je poslala iia ogled dunajska tvrdka Mediiiger iti Stihne in sicer v treh vrečicah, Razstavile sojo tudi domače tvrdke A. Gustiu iuKtissel & KonÔaii v Novem mestu. Kemična tovarna v lirautniku je razstavila celo zbirko umetnih gnojil za vinograde in trtnice v lepih visokih kozarcih. Cela zbirka je biU sestavljena iz 10 vrst najporabnejsih gnojil. Priložen je bil tej zbirki tudi poduk o vrednosti in rabi umetuih gnojil, Umetni gnoj za vinograde je izložila tudi tvrdka I. II e i i i n g e r in Co, v D. Wagrarau pri Dunaju in sicer v Řtirih kozarcih. V tem oddelku razstavil je še g uëitelj Kalan iz Snaihela vreiico rožnine, ki rabi tudi za gnoj po vinogradih.
Sredi druge sobe je bila velika miza polna raznovrstnih strojev in trtnih škropilnic. Posebno je omeniti najbolj.5e samodelujoce Škropilnice „Sifo-uija" razstavljene od P. Mayfartha na Dunaju in samodelujoře škropilnice najnovejše sestave z zrařno seaalko od Ig Hellerja na Dunaju; ta razstavnik izložil je razun tega še dve drugi po Vermorelu sestavljeni škropiliuci. Tudi naša domača tvrdka Zivic in dr. iz Trsta je razstavila razun škropilnic tri žveplalke razliřne sestave.
Za preiskovanje zemlje po vinogradih je bila razstavljena „palica za bonitiranje" od tvrdke A, Pfanhauser na Dunaju; tvrdka Grrei nitz N efod I. 1811 do 1814 moral uřiti vsak dijak fran-cozkega jezika. Od 1. 1820 do 1853 je gimnazija Btela redno po 6 razredov. Ker je bil prostor jako majhen, je 1, 1820 država na lustne stroške poslopje razširila s prizidanjem eiionadstropnega trakta na prednej strani. L. 1850 se je vpeljal slovenski jezik kot obvezni predmet.
Znamenito za mesto je I. 1850. Veliki dobrotnik knezoškof Anton A1 o j z i j W o 1 f je sprožil misel, naj se napravi v Novem mestu osmo-razrediia gimnazija. Dal je v ta namen sam 1000 gld. ter v posebnem pismu prosil duhovščino in verne za podporo. Nabralo se je 5500 gld Visoko ministerstvo je dovolilo napravo 7. in 8. razreda, ako mestna občina z nabranimi novci zgradi poslopje ter tudi preskrbi v samostanu potrebno prezidanje za stanovanje gg. profesorjem oèetom frančiškanom, katerih je bilo sedaj potrebno veče átevilo nego poprej. Mestni zastop je pogoje z veseljem sprejel, dal vže 150O gld. ter potrebni
f e n v Gradcu pa je izložila v isti namen „sveder za zemljo." Skoraj vse tvrdke priloí-ile so razstavljenim predmetom tudi popis o rabi orodja in cenike,
Konečno so bile razstavljene iudi cepljene trte in sicer iz deželne trtnice v Ljubljani, ki je izložila 5 uzorcev prav lepih in močnih cepljenk, i[i iz trtdice g. Karlovšeka v ňmarjeti, ki je tudi pokazal na G uzorci h prav lepe vspehe.
Tako bi bilo ob kratkem popisano vse, kar je bilo razstavljenega Zamolčati ne smemo, da je bil razstavni prostor prav okusno ozaljgan z jseleiijem in pa s slovenskimi, na močan papir tiskanimi kiticami, ki opevajo naie vinske gorice in trte. Spregledati se tudi ne sme »tirih podukov, ki 80 za sedanji čas silno važni, in kteii so bili pribiti na stenah. To so bili: „Prosite za odpis davka od okuženih vinogradov"; „prosite za brezobrestna posojila"; „preskrbite si o pnivem času potrebnti trte za nove nasade"; „prosite za desetletno oprostitev davka od novih nasadov".
Konečno bodi se povedano, da se je v razstavi priredila tudi pokušalnica za vijto, kjer so se pokušala izborna vina g. 1. Wutscher-ja v Brezovici pri St. Jerneju.
Haz.staya^ ki je bila v vsakem oziru prav podučna za vsakega vinogradnika, trajala je sest dni, namreč od 15. do 20, oktobra, tako da si jo je lahko ogledal vsak Dolenjec, komur je kaj ležeče na napredku. Diié 20, oktobra se je razstava v navzočnosti odbora zaključila.
RodoTltiiost, pojtlahtncujc i vpliv zemlje.
Večkrat se je opazilo, da gotove vrste hrušek, na kutno cepljene, niso vspevale; nektere nočejo rasti, druge rastejo zopet se preveč bujno, toda roditi nočejo. Temu podobne prikazni jeli so opa-
materijal za zidanje, sedaj pa preskrbel ie drugo potrebno, v čemur so ga mnogi dobrotniki z navdušenjem podpirali.
Sprednja stran gimnazijskega poslopja se je povečala za eno nadstropje in I. 1854 se je otvo-ril 7., 1. 1855. pa osmi razred.
Od začetka I, 174() do 1870 torej celih 124 let so bili brez izjeme učitelji sami očetje frančiškani. Koliko dobrega so storili, koliko lepih naukov vcepili v mlada srca, koliko vrlih mož, koristnih cerkvi iu drŽavi je prišlo iz njihovih šol! Ni čudo, da kakor nekdaj, tako ěe vedno spoštuje in ljubi vrle sinove sv. Frančiška vse novome-ščanstvo.
Leta 1870. je prevzela država gimnazijo v svojo oskrb ter nastavila svetne učitelje. Le pet gosp. patrov je še ostalo, ki so pa ali pomrli ali šli v pokoj, kakor še živeča učena gospoda patra Bernard Vovk in Ladislav Hro va t. Sedaj so na gimnaziji samo svetni učitelji.
zovati tudi na domařih evropskih trtah, ktere so □H amerikansko iiodlag-o cepljene.
V vinarskem listu „Weinlaube", ki izhaja y Klosteniťuburgu, naliajamo v številki od 1. nov. jako zanimiv ilanek, kterega je vsied lastnega opazovaaja prioliiil iia.^ domat^ strokovnjftk.
Pred sedmimi leii za àpalir ol» steni zasajene štiri trte, namrefi na riparijo jmžlahtnjen rulaiidec, nahajajo se v prav dobri zemlji i[i kaj krepko raatejo, ne rodijo pa niiS, če tuđi 8o vsako leto na dolgo obrezane.
Poleg' imenovaiiih trt nahajajo se dve do tri leta mlajše trte, in sicer na riparijo požlahiijene žametaste črnine s kterira se enako ravna, kakor s prej imenovanimi. Rastejo ravno tako Svrsto, pa tudi prav dobro rode. — Isto tako rode dobro modri in beli burgundec, kar je na Dolenjskem in Vipavskem opazil gosp. Skalický, tehiiiíni voditelj državnih vinarskih zadev na Kranjskem v Novem mestu.
Zanimivo je drugo opazovanje g. dopisnika v „Weiiilaube". „Grganja", ktera ima lepo lastnost, da pozno ozeleni in vendar pravoŽasno rodi, iz Vipavskega na Dolenjsko preiiežena, nikakor noče roditi na lastnih koreninah. Če se jo tudi po-gruba in prav dobro pognoji. Ravno tisla grganja, v isti legi in istih tleh pa bogato rodi, če je cepljena na riparijo aH jork-madejro. Najbrže ugodno upliva zgodnja rast, ki je provzroeena po amerikanski podlagi, na pravilno dozoritev očes.
Tretje opazovanje imenovanega gospoda, ki ee pa ne tiče požlahtnenja amerikanskih trt, je pa naíílednje: Minolo leto zasajenim, na riparijo po-žlahtiienim trtam bilo je letos na spomlad pravilno z umetnim gnojilom za vinograde pognojeno. Mimogrede povedano, je bilo umetno gnojilo kufiljeno po c. kr. kmet. dru>.bi, kteni je sama to preskrbljenje si naloHla, kar je vse hvale vreJno, Zemlja dotič-nega vinograda je na primerno majhnem obsegu jako različna ; deloma je čista rudeČkasta ilovica, deioma ilovica z loporom meíana, na nekterih krajih pa beli in rudečkasti lapor, sme se reči Čisti lapor, tedaj apnene tla. Pognojeno je bilo vsem trtam čisto enako, in vendar je zdaj videti mej trtami znaten razloček. Trte v ilovnatih tleh rastejo krasno, one trte v ilovnatih z lapoijem meéanih tleh rastejo tudi ae dovolj dobro, v čisti lapor zasajene trte pa se prav slabo obnašajo, Bkoraj nič ne rastů.
Kaj je iioviiga po avstrijskem ccsarstvn 'ř
V državnem zboru je igrala dolgo vrsto let veliko vlogo „levica", nemška liberalna stranka. Bili 80 časi, ko je bila tako mogočna, da se jej je morala klanjati takorekoč vsa driava. Pa bili
so ti časi. Sedaj jih ni več. Sedaj je odklenkalo njeni mogočnosti. V jeseni pada list za listom z drevesa. Iz levičarske stranke pa odletavajo udje in pristaiai drug za drugim. Morajo: volilci jih silijo, kij|o spoznali, da „levica" in'ma niti smisla za ver,<Ko narodno in gosfiodarsko vprašanje ; služila je bolj iidoiu in njih dmarju, kakor koristi volilcev. V zadnjem času so izstopili iz „levice" malokaj vsi češki nemí;ki poslanci. V resnici je že zrušena. Naj bo! Ob njeni rakvi ne bodo jokali katoliški Avstrijci. Takih poslancev, kakor jih je vzgojevala „levica", ki so jim bili prvi cilj židjf, tudi Nemcem ne privoščimo. So nasi poslanci spet boljši Imajo vsaj željo, da bi pomagali kmetu. Naš marljivi poslanec g. Pfeifer je dne 28. oktobra t. 1. zopet govoril v dr/avnem zboru za državno podporo za nekatere dolenjske vsled ujem poškodovane občine. Da bi lep uspeh imela njegova profinja I
Pri dopolnilni volitvi za kranjski deželni zbor namesto raiijkega kanonika K luna je bil izvoljen, kakor smo že sporočili cenjenim bralcem, državni po.=ilanec Viň ni kar. Le to se pristavimo, da je la kandidat narodne liberalne stranke zmagal le s pomočjo Hočevarjev proti g. Merharju, za katerega so bili oddali svoje glasove možje kat. narodne stranke.
Avstrijska nadvojvodinja Marija Doroteja se je poročila na Dunaju s Filipom, vojvodom orleanskim. Bog blagoslovil
Na Ogerskem je pri zadnjih volitvah za drïavni zbor zmagala liberalna vladna stranka. Saj drugega ni bilo pričakovati, ko vemo, kaj so delali vUdni možje proti rlrngim strankam, zlasti proti „ljudski stranki". Katoliška ljudska stranka se je borila junaško in si priborila vkljnb strašanskemu pritisku z vladne strani Še dosti mandatov. To seveda boli liberalne liste. Ker se drugače ne morejo znesti nad „ljudsko stranko", jo pa obre-kujejo. Tako pišejo ti listi, da je bilo v zadnjih dneh veliko požarov po debeli, in delajo take opombe, da je to delo „političnega maščevanja" : češ, ker niso zmagali možje katoliške ljudske stranke, se pa tako maščujejo. To je vendar preveč. Na zadiije bo katoliŽko prebivalstvo ogrsko krivo vsake nesreče in nezgode, prav kakor so bili prvi kristijanje v rimski državi krivi vsega hudega. Ako reka Tibera stopa do ozidja, ako se Nil [ie razlije čez polje, če se zemlja trese, če je lakota, Če je kuga, precej: „kristijane levom!" vpije rimsko ljudstvo, poroča pisatelj Tertulijan. Podobni glasovi se bodo tudi na Ogrskem kmatn slišali, če pojde tako naprej.
Kaj je uoTega po âirokom svetni
Italijani so bili, kakor znano, zmagani T vojski z Abesinci v Afriki. Mnogo njihovih vo-
jakov je prišlo v oblapt abesiiiakeg^ vladarja Me-iielika. Italijanska vla^la ae je že pog-ajala z Menelikom z»straii oprošienja vjetiiikov. Pa brez vspeha. Sveti Oře pa so poslali k Meneliku posebnega poslanca moiisigii iVlakarija in so ga prosili, naj oprosti italijatiske vjetnike v ime sv. Trojice in v ime vseg-a, kar mu je najdražje. Makarij se je te dni vrnil iz Abesinije k svetemu Oietu in jim prinesel Menelikov odgovor; on, Meiielik, je liotel takoj ustreÈi plemeniti želji sv. Oieta, toda njegov načrt je prekrižala italijanska vlada s svojim nepričakovanim postopanjem, ki vkljub izraženi želji, da želi miru iti prijateljskih razmer, ie nadalje ruje proti Meneliku, kakor bi trajala še zdaj vojskn med njim in Ititlijani. Me-nelik fiklejia z nado, da bo papežev glas v prid pravičnosti kmalu dosegel zaželjeni cilj in o-^vobodil vjetnike, ter poroča o stanju vjetnikov.
IVejsiijega iiemřkega državnega kancelarja Bismarka glasilo „Hamburger Nachricliten" je prineslo poročilo, da je med Nemčijo in Rusijo bila ueka tajna zveza; obstajala je do 1. I8i)0. Znano pa je, da je Nemčija zvezana z Avstrijo in f'aliji), ta „trozvtza" se je sklenila jasno in je znana váemu sveUi, Torej je Nemčija po tem poročilu poleg javne zveze z Avsrijo in Ilalijo imela áe skrivno zvezo z Rusijo, da v slučaju, če bo med Rusijo in Avstrijo vojska, se Nemčija lie bo ganila in ne bo pomagala Avstriji, kar bi po píígoiibali „trozveze" morata storiti. Zato je veliko krika in vika po vseii evropskih listih. Najbolj se ie hudujejo nekateri nem^ki listi sami nad Bismarkom. Posebno uradni in poluradni listi odločno zahtevajo, da se v nemškem državnem zboru obravnava ta stvar. In res so že vprašali poslanci katoliške osrednje stranke vlado, kaj je resnice pri tej govorici. Vlada bo odgovorila 16 t. m.
poznati nočejo, mlade pridne Slovenke pa bi vendar Bern izvabili.
Ne re^em, da so vsi takšni vendar pa premnogo jib je. Poznam enega, ki je bil pri J. B. v P. na hrani ter se seznanil z njegovo ženo, pride pa nje moi nekoć prej iz dela domu, ter zasledi malopridneža in ga zgrabi, da bi ga iz hiš« vrgel, pa bil je zločinec močnejii, ter je ubežal. Žena obeta kieče svojemu možu poboljšanje, ko pa drugo jutro mož vstane, da gre na delo, ne najde žene. Ukradla mu je kaclh 300 dolarjev, ktere je s trndom prislužil, ter pobegnila. Mož jo je po Ameriki iskai, ter nalel z malopridnežem v Čikagi, kjer sta zdaj oba zapita.
Torej dragi stariši in sorodniki, bodite oprezni, komu zaupate Vaše otroke; in vé, drage slovenske dekleta, lepo Vas prosim, ako je katera tako daleé prišla, da bi sem šla na tak način, da ne bi vedela kam bo šla, je boljše, da naravnost v vodo skoSi, bo ravno tako pogubljena, kakor ko bi sem prišla.
Tedaj, ako so Vam Vaše duše za pogubiti, le pridite sem; ée pa ne, pa doma ostanite. Katera hoče kaj ved in natanèneje zvedeti, predno se v Ameriko odpravi, naj le meni piše, rad bom tukajšnje življenje pojasnil. Moje ime in naslov bo vredništvo „Dol. Nov", povedalo.
Piše 8c iiaiii:
Iz Amerike. V „Dol. Nov." sem bral dopis iz Amerike, v kterem nekdo priporoča, da bi slovenske dekleta sem prišla Drage dekleta, prosim Vas, ne dajte se zapeljati v tako daljne kraje, lies je tnkaj dobro za živež in tudi za denar zaslužiti, kateri hoče trezno in pametno Živeti; toda žali Bog, tukaj se vse drugač obnie; iz najbolj pametnega in varčnega fantu se največji zapravljivec in nesramnež naredi, da svojo dušo in telo na vekomaj pogubi. Nnštel bi mnogo takih fantov, kteri so se od doma kot dobri in pobožni kristjanje od svojih ljubih starôev, bratov, sester in žlahtnikov v Ameriko podali, in so po opominje-vanju svojih staršev z velikim zaupanjem v božjo pomoč ae izroiili. Na morju bo Bogu in Matari Božji B prisego obetali pobožno řávljenje; ko so pa enkrat priáli do »vojcga cilja, v delo, so od začetka se precej radi v cerkev k službi božji hodili. Pa to le malo časa, par mescev. Zdaj pa več ne poslušajo duhovna, ne verujejo v Boga, in svojih ljudi v starem kraju se
Domiti^o vesti.
(Presvitli cesar) je podelil Hnančneniu ministru Bil in 8 kemu in pravosodnemu ministru Gleis-pachu red železne krone prve vrste.
(Duhovske premembe.) Gosp. župnik Val, Bergant je nastopil novo župnijo Mirno Peč- Brusnice se orfkrbujejo iz Šempetra, dokler ne pride novi župnik veleč. g. L a v r i č iz Ambrusa. Vč. g. Lovro Gantar, doslej župnik v Crmosnjicah je dobil dekanijsko župnijo Vrhniko. Čestitamo.
(Dijaška ustanova,) Mestni odbor novomeški je povodom IBOletnice sklenil ustanoviti dijaški štipendij po 60 gold, na leto. To bo hvalevreden stalni spominek. Druge slavnosti, ki so se prvotno nameravale, se ne bodo vršile ziradi neugodnega letnega časa.
( f Umrl je) dné 2, novembra 1.1. veČ let pri 6č, usmiljenih bratih v Kandiji bivajoči upokojeni župnik gospod 1. JaksiČ ter bil dné 4. nov. slovesno na pokopališču v Novem mestu pokopan. Ranjki bil je v okolici poznat kot silno varčen mož, in ko se je razširila vest o njegovi smrti, raznesla se je i napačna novica, da je pri nekej tukajšnji tvrdki v Kandiji imel shranjeno hranilnično knjižico, kar se pa ni obistinilo. Pokojnik je zapnstil precejšnjo svoto v dobrodelne namene. Odločil je ednajstira župnim cerkvam na Kranjskem po BOO gld., da se opravljati v njih zanj vsako leto po dve sv. maši, ena pa za spre-obi-njenje razkolnih bratov Slovanov- Za uboge v Fari pri Kosteljn, Osilnici in Adlešičih je odločil ustanovo 2000 gld., za cerkvene potrebe pa Fari 500 gld., Osilnici 200 gld., usmiljenim bratom v Kandiji 1000 gld. in ravno toliko dijaškej kuhinji v Novem mestu ; deškemu semenišču „Alojzijannra" v Ljubljani 10.000 gld. kot ustanovo, da se v njem prehranjujeta dva dijaka iz „Fare", Osilnice, Banje Loke ali iz župnij semiške dekanye; za dijaško ustanovo 6000 gld., da se napravijo tri štipendije zlasti za Belokranjce. Nekaj je odločil za sorodovince ; ostalo pa naj knezoškof ljubljanski kot glavni dedič razdeli v dobre namene v škofiji. Bog daj večni mir pokojnemu g. dobrotniku!
■ťítl^CA. ■
'Utť

■M

f (Barbara Tabouré) vdova c. kr. n;id-davkarja v Novem raestii, iimrla je 10. novembra ob 9. uri ívečer po kratki mučni bolezni, 78 let stara na Dauaiii. Rajna foapa in vsa njena dmžina je še pri vsih Novomešćanih v blagem apomitm. Naj v miru počiva!
(Vabilo k slavnostni akademiji), katero priredi ob svoji stopetdesetletnici novomeška gimnazija na korist dijaškemu podpornemu društvu y Bredo 18. novembra t. 1. v dvorani „Narodnega doma" v Novem mestu z jako zanimivim vsporedom, Muzikalni del vodi pevovodja goap. Igu, Hladnik. Začetek ob polu osmih zvečer. — Vstopnice za osobo po 30 kr. (za dijake po 20 kr,), sedeži za oaobo po 50 kr. se dobivajo zvečer pri kasi; sedeže oddaja 16. in 17. novembra tudi g. J, Krajec, — Besede k pesnim stanejo 6 kr., ter se dobivajo pri kasi. Pre-plačila ae hvaležno sprejeniajd.
(Novo mašo) pel je v Št, Pavlu Minn, y Ameriki 8. t, m. č. g. Jožef KiiafeJc rojen v Sraibelu pri Novem mestu. Blagemu gospodu kličemo: „Na mnogaja leta",
(„Dolenjsko pevsko društvo") priredi as. t. ra. običajni „Prešiniov koncert".
(Novomeško katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) napravi v nedeljo 22. t. m. ob 8. uri zvečer v dmâtvenej hiši predstavo z igrama : 1) Vsak po svoje; 2) Konec dober, vse dobro; s tombolo v spodnjih prostorih v društvene »amene, Odrasenim je vstop prost; prostovoljni durovi se hvaležno sprejiiió. Otroci in dečki smejo pi'iti edino le s stariši, ker sicer prostora pomanjkuje,
(Kmetijska bralnica v Novem mestu) je sedaj v zimskem Času zopet odprta in sicer ob nedeljah zjutraj od b. ure naprej. Kmetijska podružnica bo v njej skrbela za primeren poduk kakor tudi za primerno berilo. Kakor druga leta izposojevale se bodo na dom tudi letos kmetijske knjige. Bralnica se nahaja v obednici dijaške kuhinje t. j. v hiši kat. družbe rokodelskih pomočnikov. V nedeljo doé 22. t. m, bode v njej prvi poduk in sicer o vprašanju, kako je vinograde zrigolanjem pripraviti za nove uasade.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu okt. 1896 je 121 strank vložilo 22.784 gld. 79Vï kr., 57 strank vzdignilo 8.773 gld, 62 kr., toraj se je več vložilo 14.011 gld. STVa kr., 15 strankam se je izplačalo posojil 6.670 gld.; «tanje vlog 324.397 gld. 3472 kr.; denarni promet 6r>.495 gld. 887- kr.
(Iz Sv. Križa pri Kostanjevici.) Nedavno je izročil v božje roke svojo blago dušo mladenič Franc Stritar, bivši učenec IV. gimnaz. razreda v Novem mestu. Ranjki je priáel nekaj tMnov pred sklepom lanskega šolskega leta z grdo jetiko v svojih prsih domov. Žalostuo je bito gledati, kako je hodil — ta mlada kri — nekaj mesecev otožen okoli svojega doma, da se je slednjič víegel na posteljo ter potem po večkrat prejetih svetih zakramentih popolnoma spravljen z Bogom izdihnil svojo dušo. Priporočam ga v blag spomin vsem sorodnikom in znancem. Mlađim dijakom, sošolcem njegovim, pa priporočam, da pazijo na svoje zdravje, uko nočejo iti prezgodaj v hladni grob; ne bodite predrzni radi pregovora: Star človek mora umreti, mlademu se pa pripeti. — Pogreb je bil v pondeljek 9. t. m.	J. M,
(Prašičja kuga) se je zopet pokazala po novomeškem okraju, in sicer pri preiičih, ki so bili
prignani iz Črnomeljskega okraja. Okuženi kraji »o: Žnženberk, Ambrus, TolČane, Cegelnica pri Žuženberka, Selo pri bumbergu in Krka nad Zagradcom. Razua teh krajev je kuga razširjena tudi v Ribniškem, Veliko-loskem, Ložkem in Cirkniškem sodnem okraja. Da se raz.širjenje te pogubne kuge kar najhitreje ustavi ia zatre, so ukazane sledeče varstvene naradbe. Prepoved izvoza prešičev iz Črnomeljsk^a polit, okraja v Novomeški okraj, potem zaprtij» Žužemberškega ter gori navedenih sodnijskih okrajev in prepoved prešič-
jih sejmov ondi. — Ker ostro kažnjivo, naj jo vsa znani. — Tolpa iz Hrvaš
e prikrivanje kužne bolezni tdo županstvu nemudno na-kega u tihotapljeni h prešičev
(30) se je pretekle dni zaplenila, ter so se prešiči takoj pokončali. Ker se preáičja kuga zauese večinoma po hrvaških prašičih, naj kmetovalci tacili ne kupujejo, temveč po domačih segajo.
(Ljudsko štetje.) V črnomaljskem političnem okraju, ki šteje 28.4fi0 duš, bilo je v minolem četrtletju 35 porok, 161 rojstev in 147 mrličev. 115 umrlih je bilo manj ko pet let stiirih; od 6 do 15 let starih je umrlo 16, od 15 do 30 let 11, od 30—50 let 12, od 50 do 70 let 25, nad 70 let 19. Največ umrlo jih ie za jetiko, in to 34. Uboja ali samomora ni bilo.
(Nerednosti na pošti.) O točnem urado-vanju nase polte na navedem danes samo jeden slučaj. Dné 3. novembra t. 1. prišlo je na (tukajšnjo) C, kr. pošto v Novem mestu pismo velike važnosti, ki pa je bilo le navadno frankovano; adresat bi ga bil najpozneje lahko drugi dan dobil, ker je za njega polta jedva Četrt ure oddaljena, zraven te^^a pa pride vsaki dan iz njegovega kraja najmanj jeden na pošto. Cujte! kljub temu ga je dobil še ie v nedeljo 8, t. ra. G-ospodje mar ne veste, da s takim ravnanjem napravite ubogemu kmetu trpinu zdatno gmotno Škodo?!
V Šmihelu, dné 14. novembra 1896
(Cvetje rudečih jagod) je po vsih Svetih redka stvar. Dobili smo nekaj tacih cvetek, da smo ee o tem prepričali. Na Gorenjskem v okolici Bled« 80 našli celo zrele jagode o istem Času.
Riiznc vesti.
*	(Turški cesar) podaril je črnogorakema knezu lepo ladijo, ter mu to naznanil. Dotična avstrijska ladijedelntca pa Isdije izročiti noče, ker je Sultan ni plačil. Nameraval jo je kupiti nek bogat Oger, toda kupčija se ni sklenila, ker je sultan braiojavil, da pomladi plača 325,000 na račun. Denarja pa ne manjka le sultanu, ampak tudi turške državne blagajnice so prazne, da vojaki ne dobivajo plače in bera-čyo po Carigradu.
(Trinajstletni spanec.) V Thenelle na Francoskem spi bolnica že trinajst let. Sprva bilo je mnenje, da hoče speča Marija Décroisé le splošno radovednost med svetom vzbuditi, ali to mnenje bilo je z največjo zdravniško pozornostjo in z mnogimi preiskavami ovrženo. Bolnica, vlegši se 1. 1883, takrat 2-J let stara, v posteljo, diha ter izgleda kot samo okostje, katero z mlekom in jajčjim rumenjakom umetno hranijo,
*	(Siromaštvo). V angleškem mestu London, ki se po velikosti v prvo vrsto šteje, je prav mnogo milijonarjev in bogatašev. Človek bi mislil, da tAm ni siromaštva, pa je vendar přetečeno leto 71 oseb od lakote umrlo, ker so bili brez zaslužka. Brez
dvoma je pri marsikomu tnđi zanikernost vzrok beračije.
*	(Martinove gosi) prinesó po staň šegi Tsako leto ogrski židje na cesarski dvor. Letos so xopet prinesli po odposlancih šest gosi, ki m bile okinčano a traki v ogerskih in avstrijskih barvali.
*	(Koliko časopisov) ae v jednein let« natisne po vsem svetu? G-rozno število, 12 tisoč milijonov; n» en kup naložene pole bi znašale visokost 80 tisoč metrov, razgtnjene pole pa bi pokrile 30 tisoč kvadratnih kilometrov. Dotični, ki seje s temi računi pečal, je še vsakovrstne stvari preračunil, kakor težo papirja, Čas tipkanje itd.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Ounaju
ima v solioto 14. nov. t. 1. ol) setlmih Kvefer Bvoj letořnji obíni »bor v dvorani „Partikove rdutavranije," Dunaj, I. Si)iegelgaBse SI, Vsjioredr Porofilo tajnikovo, blagajnikovo, preglednikov, vo-Ktve, elučajui predlogi. I'o ohĚnem iborii zabavni vefer eloven-Bkega kluba, katerega se gmejo vdeležiti samu oeu, ki go jiuvab' ^eui ali pa po uilih npeljani.
Imenovano <Iru£tvu prejelo je zadnje lucsece sledeâa darila: Iz Kovega uieeta j« g. Miku Škerlj, pravnik, poslal 25 gld, 30 uovĚ. kot polovico čistega doli o dk a akademije, katero so Bovonieiki viBoítoěoloi priredili v korist podp, druitvu nfi Dunaju in podporni zalogi v Graiku. — Iz Korega niesta je dalje društvu poslal g. Aleknander áešek, sedaj jur. eand. v Gradcu, 16 gld. ĎOnovÉ, katere so darovali gg.; I. GerdeĚiĚ, c. kr, okr. sod, predsednik, Dr. Gestriu, c. kr, sod. svétnik, Dr. V. Žitek, odvetnik, po 2 gld.; gospodiiina nernnina Seidl, poseíitnica, g. Dr, Fr, Detela, c. kr.	ravnatelj, g, Relek, viĚji davčni
nadzornik, g. I. Seidl, trgovec, g. T, lloliar, ravnatelj poniož-nili uradov, g. Perko, trgoveo, po 1 gld,; nadalje bo darovali: gospa Mara Novak, gg. Končan, trgovec, Jos. Meliora, trgovec, I. Trdiïia, c. kr, prof. v pok., Martin Petelin, c, kr. profesor; vsi v Novoin uiesfn, g. Josip PetriĚ, trgovec v Ljubljani ill g, Valentin Oblak, trgovec v Novem mestu, po 20 HOVĚ, — Na Dunaju so darovali: GoBiia ^'nrija l'riiiioàiË, c, kr. profesorja soproga, 6 gld,, g. I. Navratil, vodja pomožnih uradov pri najvišjem sođiSču, 5 gld., Slovenec, ki ne želi biti imenovan, 20 gld, g. Dr. Janko Hočevar, adv, kand., 5 gld., g, J. Premer, c. kr, uradnik. 3 gld., g. Dr. KI. Sesliuu, dvorni in sodni odvet, 7 gld. (druga davila,) Slavno bralno in posojilno društvo v Ptuju je poslalo 20 gld,, «lavna ormoška posojilnica 15 gld,, Vč. g. Anton Pipan, kapelam c. kr. mornarice v i'ulju, je mej tamoSujimi Slovenci, ki ne želijo biti imeno-TRui, nabral 10 gld., g, Alojzij Pavlin, c. kr. živinozdravjjik v Kogatxîu, je za driiStvo nabral 7 gld., katere so darovali: VĚ. gg, Jožef Tomi) ah, dnli, svftt., dekan, itd, Jožef Cerjak, vikarij, Jož. Trafenik, dnb., gg. Aleks. Orožen, davknr, Alojzij Pavliu, živinozoravnik, (po 1 gld.) in gg. Franc in Ivan <lgri-zek, Simon Sekirnik in Jož. Berlicg (po 50 novi.) Dalje É0 darovali: Vč. g. Dr. Andrej Karlin, c. kr, prof. v Ljuliljani. lekrena bodi kvala vsem darovalcem! — Dalje sprejema darove društveni blagajnik, vč. g. Dr. Fr. Sedej, c. in kr dvorni kapelan, ravnatelj AvguStineju. Dunaj, I. Augustiuerstrasse 7,
Darovi za dijaško kuhinja v Novem Mestu;
Dobrotniki zadnjič imenovani iz Atesta iu Kandije 25 gld. & kr. ; gosp, svetnik J. Kinski 2glđ. ; g. župnik Novak 5g!d. ; g. profesor Vidmar mesečni 1 gld, ; profesor Skopal 6 gld. ; g. dr. Mauring 3 gld.; g. dr. Scbegnla 20 gld.
Živil BO darovali:
G. dr. Á. Poinik krompirja; Volk iz Gotne vasi, .Toe. Win-điscber in Fr. Pintar liz Kandye repe; Darovec iz Gotue vasi krompirja, zeija in fižola; g. kapi. Fr. Avsec 4 mernike pšenice; g, Srebotnjak iz Kandije korenja íl repe.
Loterijske átevílke.
Gradec 17. oktobra	40	5	81	50	70
Tret 24. „	38	81	68	8	85
Bradée 31. „	73	31	90	26	52
Tret 7. novembra	71	18	36	49	8
Za milo sočutje mej boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega sina, oziroma soproga in očeta g.
posestnika v Mirni peči
zahvaljujem se v imenu vseh žalujočih, vsem prijateljem in znancem od blizo in daleč, s osebno mnogim iz Ljubljane in Gorenjskega, isto tako preč. duhovščini za obilno spremstvo.
IIIRNA PEČ, 10. novembra IBSI6.
Katarina Rus,
m all.
Znilvala.
Poilpisttiii se tem potom najiakreiiejše zahvaljuje gospođu županu in vsem gc-spodom, ki so se pridružiti blagovolili, g. iiadučitelju, gospodičnama učiteljicama in vsem svojim novini župljfinom za tako častni sprejem o priliki prtisbiitve, Istotako p. n, milostljivfmu g, proštu uovomeĚkeniH za krasni dovršeni govor dné 8. t, m. pri slovesni instalaciji, kakor tudi vsem p. n. gospodom, ki so me prijateljako s svojim obiskom počastili. Bog!
Mirnapeč, diié 8. novembra 1896.
Valentin Bergant,
(277)	Župnik.
Pri neki grašřiiiji na Jlolciijskem
sprejme se o Božiću	(279-i)
pridna gospodinja,
ktera je kmetijskega gospodinjstva vajena, varčna, poaebuo da zna varčno gospodariti z oikkojn, da jc razumna pri svinjoreji iu ijri kmečkih opravilili, — Kje, to se izvé v Krajčevi prodajalni v Novem mestu.
.j-<> urar v Novem mestu, [priporoča se slavnemu občinstvu
T popravo vsakojakili ur in ,,SpielwerlíOí".
Dragocene ure, katere je neprijetno iz hiše pošiljati, pride tudi na tlom popraviti. Ker ima dragocene mašine in najboljše orodje za urarje, se izučil v urarski soli v Parizu, ter bil tudi voditelj v državni mamici, torej najfinejše stvari brez itoda izvrstno napravi. Gfsimdom «rarjeni iiitiravi vsakovrstna kuram potrebna kolesa.
Po novem letu bo imel tuđi zalogo raznovrstnih ur po najnižjil) cenah.
22 šu-v
DOLKV.NKR N'nviCK
atran 181
50.000 ameriških trt Prostovoljna prodaja!
(274-1)
(282-S)
suho in zeleno cepljtine (kraljevina, drob blina, Črnina itd.), korenjakov, řeznic (ključev) od B. portalis in Rupeatris motit, po jako nizki ceni ter
iSOO jabolciiili in hmsbïiti 3—4 letnili drevesc
po 10—30 kr. konuiid oddaja
Jmtlio KarlovseUy
paaeitnîk in ii'g. v Smai-jeil pri Nov, mestu.
Nil Šinili (il skeiii poljn je
vec njiv
pod ug-Lídninii poj^oji takoj naprodaj. Veí pove Fran Kastelic v Kandtji.
Občina Smihel-Stopiče (272-1) sprejme 3 prvim dnevom meseca decembra 11!
občinskega slugo,
veščega slovenskega in nein.ikegA jezika tudi v pisavi.
z manufakturnim blagom
V prodajalno sprejme se takoj
trgovski pomočnik,
ki je popolnoma zveden v tej stroki ter slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen,
(273-1)	Ana Božič, Novo mesto.
Deček,
ki ima veselje do kupčije, ter je za to zmožen in priden, sprejme se t prodajalno s špecerijskim in železninsktm blagom	(2si-i)
Fr. Kaetelica v Kandiji pri Novem mestu.
Lepo sulio slirambo
na ugodnem prostoru je takoj dobiti v uajera,
Več pove opravuištvo „Dol. Novic". (278-1)
lectar In svečar v Kandiji pri Novem mestu
priporoča po jako nizki ceni
voščene sveče in zavitke
kakor tuđi
(276-1) i/vrsten med,
katerega na drobno in debelo prodaja-
Kupuje tudi po najboljši ceni
rumen vosek in voščine
Pri Žabji vasi in pri Plantanu blizu Kandtjtt
prodajam posamezne njive na male parcele, do oralov gojzda (kteri je za posekati), in travnike, tudi na male parcele. Naprodaj imam tudi dve hiši z jedninit hlevom in 8 orali zemljišta ob glavni cesti pri Grmu, vse v dobrem stanu. VeČ pove
(245—3)	Rudolf Smola.
v Iiiši „ftatoliške družbe rokodelskih pomoé-nikov" št. 171 se takoj odda stanovanje s tremi sobami in vsemi pritiklinami, Li se k stanovanju družino zabtevavajo.
l»i-i kolodvoru je
lepa njiva HQ
takoj na prodaj. — Več se izvé pri vredn. tega Usta.
Pekovskega ucenca,
pridnega, 14-15 let starega, sprejme takoj v poduk
Fran Granda,
(220-6)
pekovski mojflter v Novem meeto.
Hiša v Novem mestu,
T dobrem stanu, z malim vrtom; za kakega umirov-Ijenega gospoda pripravna, je takoj na prodaj. — Več pove opravuištvo „Dol. Novic". (238 - 3)
najžlahtnejSih posebno prav zgodnih sort, cepljeno na grenki mandel, kakor tudi visokodebelnate jablane žlahtnih namiznih in mostnih sort; je v tekoči jeseni na prodaj v deželni kmetiâki šoli na Grmu.
Breskev stane komad 50 kr, ; jablan pa 25 do 30 kr. po kakovosti debel.	(267—2)
Bukvovezna dela
napravi
lepo in točno po primerno nizki ceni
In cEva tmivoveziiica v Nora mestn.
Dva lilapea,
prvi vajen vsega kmetijskega dela, drugi poglavitno za krmijenje živine, sprejmeta ae o Božiču v službo
v farovž Skocijan pri Turjaku. (2Ď4-8)
Pogoje zvesta labko ustmeno ali pismeno.
Bébm m v®<i ùj^wmviB
proti mesečni najemnini se takoj odJa na stari poitl.
Stanovan e v Novem mestu
Ljubljanska cesta št. 102, obstoječe iz štirih sob, kuhinje in potrebnih prostorov oziroma dva stanovanla po dve sobi je takoj za oddati. (2«&-2>
182 straa.
l-tOLKXJSKK NOVlCh.
štev.
Iz konkurzně mase

mti m
mauufíiktiinio blago, prodaja se y Weissovi hiši poleg gostilne pri „SoliiCH" v Novem mestu pod tovarniško ceno, na kar se posebno trgovce po deželi opozarja.
i^if v ziilogi se iiaiiaja Telilto raznemu siikna, Tsake bažc kotc-uine, tiskaiiiiic in mnogo TcUcili /iniNkili rut.
(2ĎÍ- 3)
® U
ií d I
M* v fi
§ i i
Drva za kurjavo.
Slavnemu obćinstvu uljudno nřtznanjaiTio, da se naročila za drva sprejemajo v stanovanju	iiad-
logarja. gospoda Kreťmsky-ja v Kandiji vsako nedeljo, pondeljek in četrtek dopoidne. Zaradi bolj prostega račimovanja Daj se pri nnrofilu tudi takoj kupna avota laloži, in sicer za I Bm poltnastili drv 2 gld, 60 kr. prekkatili drv pa 2 gid.	(271 2)
Oskrbiiiàtvo grajščino Knprčvrii.
Fet kron
ZH ki'atlco a krepko razpravo, v katerej se dokaže, da je nemški „Treffen" slovensko
Trebenj, m fjen. Trebiija ill ne Trebuo niii Trobiijo.
Prav lepega bika,
(ÍJ6C-2J
temne sive barve, 150 cm. viaok, řez pag meri 1S7 cm, ter je 23 mesecev star, kateri pa se iii bil za pleme rabljen, ima na prodaj Janez Pirnat, posestnik v Žedovineku pri Krškem pošta Leskovec.
Josip Poula, kapelnik,
pou&uje
(20^-rn gosli, violo, eello in bas.


14 let starega, ki je izvišll vsaj štirirazredno ljudsko lolo; vsprejme takoj v prodajalnico 2 mešanim blagom.
lanko Puhek,
(263-2)	trgovec v Ôniouilji,
Prodaja hiše.
Davorin Podlesnik,
trg-ovec v Radečah pri Zid. mostu priporoča gg. čevljarjem
vsake velikosti in vsake vrst« iz znaue Sevniške tovarne po jako nizki ceni.
Naročila se irvrŠujejo po pošti oziroma po železnici,	{269-2)
Na Maverlu pri Črnomlju se proda nova hiŠa
žt. 7, ležeča sredi vasi ob okrajni cteti. Pri liiai, ki je zidana in z opeko pokrita, je nekcdiko vrta in trtje v velikosti blizo orala. Kupni pogoji so prav ugodni in se poizved6 pri posojilnici v Črnomljl. (267—2)	Načelstvo.
m
Stara, znana gostilna
s štirimi sobamii kletjo, ledenico, kegljiščem ter lepim senčnatim vrtom za goste, par korakov od farne cerkve in S minute od železniške postaje oddaljena, so dá takoj ali pa z novim letom v najem. Jako piipra\eii kraj je tudi za mesarijo.
Natančni pogoji ae zvedó pismeno ali uat-meno pri lastniku	(264—2)
Em. Tomáičii v Trebnjem na Dolenjskem.
imw«a«*mmac ••••••••»••••••••«•i
NuTomMto : O'lftoTonti ortilnik, iadigatelj, ■«Joinik in tiakur J, Kraleo