SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L V (49) Štev. (NH) 7
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 7 de maržo - 7. marca 19%
mmm.
SPRI JEM VELEPOSLANIKA
V ponedeljek, 5. marca, je prišel v Argentino novi slovenski veleposlanik v Argentini prof. dr. Janez Žgajnar s soprogo Tatjano.
Zjutraj se je zbralo na Ezeizi že precej predstavnikov naših društev in organizacij, predsedniki Domov, predstavnik Triglava, znanci ter sorodniki novega veleposlanika, kakor tudi osebje ambasade. Ko je priletel slovenski diplomat ob napovedanem času lz Barcelone, so ga sprejeli v salonu V1P naši rojaki, posebej pa še nekateri v sliko-v'tih narodnih nošah. V imenu naše skupnosti je dr. Žgajnarja pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda, ki mu )e zaželel dobrodošlico ter mu obljubil vse naše sodelovanje in pomoč pri izvrševanju njegove službe kot predstavnik slovenske države. V pozdrav so mu vsi navzoči zapeli Pesem, našo himno Slovenija v svetu.
Nato je veleposlanik nagovoril rojake in Se jim zahvalil za prisrčen sprejem: Zahvaljujem se tudi vsem Slovencem, ki niso m°gli priti danes semkaj. Rad sem izrabil Priložnost, da nastopim službo med vami, čeprav sem prej že 31 let deloval na uni-I verzi. Poznam dobro vašo problematiko,
Novi veleposlanik RS v Argentini, dr. Janez Žgajnar s soprogo Tatjano.
Upam, da boste zadovoljni z menoj, saj bom vložil v delo svojo najboljšo voljo. Pred nami je prvi obisk predsednika Argentine
Novega veleposlanika dr. Janeza Žgajnarja in soprogo Tatjano je pozdravil na Ezeizi predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda.
kor tudi argentinske razmere.
Moje naloge so najprej držati dobre St'ke z Argentino, kakor tudi z vsemi sionskimi naseljenci. Poznam vaš ugled, ki §a uživate tukaj, in upam, da bom tudi z Vašim sodelovanjem čimprej spoznal argentinske strukture. Skrb bom posvečal Qyonski mladini, da se še bolje poveže z Etično domovino, saj je od nje odvisna Plodnost. Skušal bom razviti osebne stike n3 veza ti plodno sodelovanje.
ŽIVLJENJSKI PODATKI
L>r. Janez Žgajnar se je rodil leta 1935 v j. v,lni kmečki družini, doma je s Krke na ■enjskem. Po maturi na klasični gimna-r v Ljubljani 1. 1955 je doštudiral agro-^j° in nato nekaj let delal na grosupelj-čini kot kmetijski inšpektor. Leta 1965 ] na Biotehniško fakulteto na kated-Tehrano živali, se izpopolnjeval na
Zgodilo se je v Sloveniji
v Slovenijo, pa tudi skrb za Slovence je zame važna. Upam, da bom lahko uspešno opravil obe funkciji v splošno zadovoljstvo."
S ploskanjem so se navzoči zahvalili nagovoru, soprogi gospe Tatjani so deklice v narodnih nošah izročile lep šopek vrtnic v pozdrav. Dr. Žgajnar je še pozdravil sorodnike, ki so ga prišli sprejet. Nato je osebno pozdravil vse došle rojake in se od-_pravil na veleposlaništvo.
inštitutu Max Planck v Nemčiji in leta 1969 doktoriral na univerzi v Gottingenu. Nato je delal na Biotehniški fakulteti v Ljubljani kot asistent, docent in izredni profesor. Od leta 1985 je redni profesor, do oktobra lani pa je bil dve leti tudi prorektor za študentske zadeve na Univerzi v Ljubljani.
Ves čas, zlasti pa po letu 1986, ko je
Po slovenskih medijih se je zadnje čase pojavil silen vihar po raznih pogovorih in debatah, kaj pravzaprav išče papež v Sloveniji. Izbrali so kot govornike seveda take, ki so tožili, da je papež nezaželen, da naj ostane doma, da ga nihče ni vabil, da je sprejem predrag, da je to vmešavanje Cerkve v politiko itd. Oglašali so se tudi gledalci in govorili isto. Končno je moral sam Kučan zatrditi, da je papeža povabil on in da naj nehajo s tem, kajti mečejo slabo luč na slovensko demokracijo. Pač, kdor seje veter, žanje vihar!
Propadel je poskus ZLDS, ki ga je sprožil v imenu njene poslanske skupine Miran Potrč, da bi zbrala 30 podpisov poslancev za razpis referenduma o pouku verstva in etike, ki bo v osnovnih šolah med obveznimi izbirnimi predmeti od leta 2001 naprej. Na isti zakon je državni svetnik igralec Polde Bibič predlagal kolegom, naj izglasujejo veto, vendar je propadel, saj je dobil le 12 glasov, proti pa jih je bilo 14. Če bi državni svetniki izglasovali veto, bi morali poslanci zbrati 46 glasov, da bi bil zakon veljaven (sprejet je bil z 52 glasovi za).
V Ljubljano je na delovni obisk prispel Michel Bamier, francoski minister za evropske zadeve. Pogovarjal se je o približevanju Slovenije Evropski zvezi. Prej se je že pogovarjal z italijansko zunanjo ministrico Susanno Agnelli. Še vedno vztraja Italija, da mora pred vstopom v EZ Slovenija urediti spor z Italijo zaradi beguncev.
Slovenski minister za kmetijstvo Jože Osterc (SKD) in drugi so se udeležili konferenco o razširitve Evropske zveze in kmetijstvu v Bruslju. Visoki komisar EZ Rusell Mildon je dejal, da kmetijska pridelava srednje in vzhodnoevropskih držav, ki kandidirajo za EZ, strmo pada, edina izjema je Slovenija.
Na občnem zboru Združenja lastnikov razlaščenega premoženja je bilo sklenjeno, da bodo na ustavnem sodišču v kratkem sprožili ustavni spor zaradi zakona, ki določa moratorij za vračanje premoženja veleposestnikom". Podobnega naj bi vložili tudi predstavniki slovenske Cerkve.
postal predsednik nadškofijskega odbora za katoliške izobražence v Ljubljani, se je zanimal za širšo problematiko naše družbe in pri tem tudi dejavno sodeloval. Udeležil se je mnogih srečanj, kongresov in posetov na temo kulture, gospodarstva, vloge izobraženca v javnem življenju itd. doma in na tujem.
Njegova soproga Tatjana rojena Obers-nel se je rodila v Divači na Primorskem, končala študij na ljubljanski univerzi kot diplomirana inženirka agronomije in je sedaj zaposlena kot namestnica ravnatelja na srednji trgovski šoli na Poljanah v Ljubljani.
Imata dve hčerki in enega sina, ki so že vsi diplomirali na univerzi, ter že nekaj vnukov.
V Sloveniji je sedaj uradno še 18.666 beguncev. Ker se je položaj v Bosni izboljšal oziroma uredil, bodo prvim beguncem vzeli ta status do julija, vsem pa do konca leta. Pri vračanju beguncev pa bo tudi Slovenija pomagala pri obnovitvi Bosne, problem pa bo prehajanje pri vračanju beguncev iz drugih evropskih držav.
Socialdemokratska stranka je poslala načrt za sporazum o skupnem nastopu na volitvah tako krščanskim demokratom kot SLS. Poleg njih pa vabijo še druge manjše stranko, da pristopijo k temu sporazumu.
Minister za znanost dr. Andrej Umek je sprejel odstop državnega sekretarja dr. Rada Genoria, na njegovo mesto pa pride Peter Volaska. Novi državni sekretar za privatizacijo pa bo dr. Edo Pirkmajer, ki je sam eden od večjih razlaščencev.
Združena lista, ki je pred kratkim izstopila iz vlade, namerava sedaj ustanoviti vlado v senci. Pravijo, da imajo namen vrniti se v vlado s pametno vodeno predvolilno kampanjo po letošnjih državnozborskih volitvah. Nameravajo pripraviti vrsto javnih tribun, kjer bodo obravnavali pokojninski sistem, klerikalizem, socialdemokracijo, krščanstvo, neoliberalizem in sivo ekonomijo.
Preložiti
papežev
obisk?
Slovenska škofovska konferenca je imela trideseto redno sejo v Ljubljani 19. februarja 1996, prav na tretjo obletnico uradne potrditve ustanovitve samostojne SŠK in njenega statuta s strani Svetega sedeža.
Slovenski škofje so govorili o papeževem obisku in sprejeli sklep, da bo treba obisk preložiti, če država ne bo izpolnila danih obljub za finančno pomoč. Cerkev namreč sama nikakor ne more zbrati zadostnih sredstev.
Ob 3. obletnici potrditve ustanovitve samostojne SŠK je člane SŠK sprejel predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Škofje so ga seznanili z odprtimi vprašanji v odnosu med Cerkvijo in državo. Posebno pozornost so namenili načrtovanemu obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Predsednik SŠK nadškof Šuštar je v pogovoru poudaril tri stvari: pozval je predsednika, naj zastavi svoj vpliv, da bodo prenehali napadi na Cerkev, podpre naj prizadevajo za nunciaturo v Ljubljani in posreduje, da bo država zagotovila obljubljeno finančno pomoč za papežev obisk. Če država te pomoči ne bo zagotovila, ga bo potrebno preložiti. Predsednik Kučan je izjavil, da se zaradi denarnih težav papeževega obiska ne sme preložiti. Nadalje se je zavzemal za skupno odgovornost, za dialog in za reševanje nerešenih vprašanj v okviru mednarodnih meril.
&&&%S6SMS&&!iS£&16S6S^čX&WZ%6$SS&56SSC£MW&sei$SS0i&SS&9!il&i%S&tolS39S&l<&%$&&i%ti&S t  ........................................................................
Izseljenci in prihodnje volitve
Predstavniki koalicijskih strank LDS in SKD so na zadnjem sestanku pripravili svoj predlog sprememb volilne zakonodaje.
Koalicijski stranki sta se dokončno dogovorili za dvig volilnega praga na 4 odstotke, zaradi česar bi bila vlada trdnejša, v parlamentu pa bi bilo manj strank. Prepričani so namreč, da si več kot pet strank v parlamentu (takšno je evropsko povprečje) niti volilci ne želijo. Druga novost so olajšave pri volitvah izseljencev. Predlagajo, da se izseljencem za pet dni (iz sedanjih 25 na 30 dni) podaljša rok, ki teče od vložitve kandidatur do volitev. Hkrati naj bi vsi vsaj /3 en dan podaljšali rok, v katerem volilne komisije še sprejemajo izpolnjene glasovnice izseljencev. Do zdaj so bili ti roki prekratki, tako da mnogi izseljenci glasovnice niso oddali pravočasno, s tem pa jim je bila kršena tudi ustavna pravica do volitev. Dogovarjajo se tudi o spremembi, po kateri se izseljencem v volilni imenik ne bi bilo treba vpisati vsako leto znova, ampak bi se vpisali enkrat, potem pa bi jih država vsako leto pred volitvami vprašala, ali še želijo voliti ali ne. Ta možnost za zdaj ostaja odprta. SKD in LDS bosta pri prihodnjem
pogajanju skušali uskladiti še nekatera tehnična vprašanja glede glasovanja v tujini (glasovanje izseljencev po pošti in na veleposlaništvih). Že zdaj pa trdita, da predlog SDSS, po katerem bi za izseljence v tujini organizirali posebne volilne enote, ni uresničljiv.
Koalicijski stranki bosta morali v podporo svojim predlogom v parlamentu dobiti dvotretjinsko večino, kar bo predvsem zaradi predloga, po katerem naj bi prag za vstop v parlament zvišali na 4 odstotke, zelo težko. Ker sami nimata dovolj poslanskih glasov, se bosta v prihodnjih mesecih pogajali z drugimi parlamentarnimi strankami, tako da njuna ponudba ni dokončna in jo je še mogoče spreminjati. Če konsenz ne bo mogoč, bo zakon ostal tak, kot je.
SKD si še vedno prizadeva, da bi Slovenci po svetu dobili stalni sedež v slovenskem parlamentu, kot ga imata na primer italijanska in madžarska narodnostna skupnost. Ker pa bi bilo to mogoče le s spremembo ustave in seveda dvotretjinsko parlamentarno večino, svoje pobude vsaj do letošnjih volitev verjetno ne bodo uveljavili.
I
Za upoštevanje dodatka h koalicijski pogodbi
Hilda Tovšak, vršilka dolžnosti glavne tajnice Slovenskih krščanskih demokratov, je na tiskovni konferenci uvodoma govorila o delovnem osutku dodatka h koalicijski pogodbi.
Dodatek obsega dopolnitev poglavitnih programskih usmeritev in nalog vlade in parlamenta ter prednostni program dela vlade in parlamenta do volitev. Stranki SKD in LDS se obvezujeta, da bosta v vladi in v parlamentu podpirali izključno medsebojno usklajene zakone in druge akte ter da za morebitne neusklajene zadeve ne bosta iskali zaveznikov zunaj koalicije, ampak jih bosta do volitev odložili. Dodatek obsega tudi dogovor v zvezi s kadrovskimi rešitvami.
SKD predlagajo tudi, da bi zamenjali predsednika komisije za mednarodne odnose Boruta Pahorja, saj ni logično, da bi to mesto zasedal nekdo iz opozicije. Na to
Slovo od petmestnih številk
Pošta Slovenije je s prvim marcem uvedla 4-mestne poštne številke, in sicer tako, da je pri vseh obstoječih poštnih številkah črtala vodilno številko šest, medtem ko bodo ostale štiri ostale nespremenjene. Po novem bo tako za Ljubljansko območje namesto številke 61.000 treba napisati le 1000, za Maribor bo nova poštna številka 2000, za Kranj 4000 in podobno.
Pošta Slovenije od uporabnikov ne bo zahtevala, da se bodo tem spremembam prilagodili takoj, ampak bo do prvega novembra letos veljalo prehodno obdobje.
Prav tako bo poenostavljeno naslavljanje poštnih pošiljk na uporabnike poštnih predalov v mestih z več poštami. Tako bodo po novem za naslavljanje na poštne predale veljale poštne številke s končnico 001 (za Ljubljano 1001, za Maribor 2001, za Celje 3001 itd.).
Za spremembe poštnih številk so se na Pošti odločili delno zaradi politizacije (nekatere namreč nosilna številka 6 na začetku poštnih številk močno spominja na nek-
Tone Mizerit
IIZIVUEHJA V ARGENTINI
mesto bi iz vrst SKD kandidral Miroslav Mozetič.
Od tega, ali bodo SKD sprejeli smernice na zunanjepolitičnem področju, zapisane v tem dokumentu, bo odvisno, ali bodo v SKD podprli interpelacijo zoper zunanjega ministra ali ne. Na sami seji niso sprejeli nobenega stališča, nov sestanek pa je predviden za naslednjo sredo.
V parlamentarno obravnavo gresta oba predloga volilnega praga za vstop v parlament. LDS predlagata 4-odstotni prag, SKD pa še vedno vztrajajo pri 4-5-odstot-nem pragu.
Na časnikarsko vprašanje, ali bodo SKD sodelovali s strankami slovenske pomladi že pred volitvami, je Hilda Tovšak odgovorila, da bo do tesnejšega sodelovanje prišlo šele po volitvah, vse pa je odvisno od tega, ali bodo te stranke zbrale zadostno število poslancev v državnem zboru.
danjo Jugoslavijo), delno pa tudi zaradi racionalizacije, saj v naši državi ne bo nikoli toliko pošt, da bi bile potrebne petmestne številke.
Vzporedno s temi spremembami bodo na Pošti Slovenije začeli uvajati avtomatske usmerjevalnike navadnih pisemskih pošiljk, in sicer naj bi tak stroj v začetku novembra pognali v poštnem centru Maribor, v začetku prihodnjega leta pa tudi v Ljubljani.
Nova stroja bosta v eni uri usmerila okoli 30.000 pisemskih pošiljk. Razvrščanje bo potekalo v treh fazah (video kodiranje, pred sortiranje in končno sortiranje po poštah). Tako delo bo do pošiljateljev terjalo bolj čitljivo napisane podatke o naslovniku, sicer bodo morali taka oziroma pomanklji-vo naslovljena pisma razvrščati ročno.
Nabava omenjene opreme v bistvu pomeni le del obsežnega projekta posodabljanja in razvoj poštne dejavnosti v Sloveniji. Do leta 2000 bodo morali v celoten poštni sistem investirati okoli 28 milijard tolarjev,
Sodobna družba živi v tako hitrem ritmu, da največkrat ne posameznik ne skupine nimajo časa, da bi se zavedale važnosti tega ali onega dogodka. Včasih je potreben vsaj trenutek premisleka, trenutek tišine, da stvari zadobijo svojo pravo vrednost. Nekaj takega se dogaja tudi z dnevnimi novicami, ko nam tako TV in radio kot časopisje tako rekoč „postrežej o" z vrsto dogodkov, a nam stavijo pogoj, da jih sprejemamo domala tako, kot nam jih oni predstavljajo. Nekaj takega je piscu rojilo po glavi spričo dejstva, da je 1. marca predsednik otvoril novo redno zasedanje parlamenta, pa so o tem obveščevalna sredstva poročala kaj suho, skopo in brezizrazno.
PRVO DEMOKRACIJA
Dejansko se skoraj nihče ni ustavil ob dejstvu, da že od leta 1983 sodobni predsedniki nemoteno otvarjajo zasedanje kongresnih zbornic, eden izmed temeljev moderne demokracije. Da se nahajamo že v tretji predsedniški dobi v tej novi fazi argentinske demokracije, da ta „tretji-drugi" predsednik mirno otvarja zasedanje kongresa po vseh starih in novih ustavnih predpisih, in da vse mimo teče svojo pot. Pravzaprav je do neke mere razveseljivo to dejstvo, da temu dmžba posveča tako malo pozornosti, ker je to dokaz, da je demokratično razvijanje družbe postalo neke vrste samoumevna vsakdanjost.
Manj razveseljivo je, da ta „slab spomin" družbe dokazuje bolj neke vrste brezbrižnost, ki je lahko za demokracijo nevarna. Kako hitro pozabimo, da je komaj dve desetletji nazaj bilo enostavno z orožjem zamenjati predsednika in z avtoritarno gesto spremeniti celotno delovanje ustanov. Stvar je, da z enakim slabim spominom lahko pozabimo kaka druga važna dejstva in nam postane tudi samoumevna vsakdanjost korupcija funcionarjev ali brezbrižnost vodilnih mož. Kot prevečkrat pozabimo, da je demokracija pravzaprav izvajanje ljudske volje in ne le vsaki dve leti v volilno skrinjo vržen papirček; in da je politika „krovski posel" kot je trdil naš dr. Korošec, in ne divje klanje za boljši prostor pri koritu.
Toliko ob tem dogodku otvoritve rednega zasedanja poslanske zbornice in senata, slavnost ki se je po stari ustavi razvijala vedno 1. maja, zasedanje pa je nova ustava podaljšala, sedaj se razteza od 1. marca preko 30. novembra. Tako tudi zastopniki naroda" vsaj formalno nekoliko več delajo kot doslej.
Zanimiv je bil tudi predsednikov govor ob tej otvoritvi. Napovedal je neke vrste program „dvanajstih točk", ki naj bi bil izziv za vlado in njeno delovanje. Tistih dvanajst točk izzveni kaj vabljivo za ušesa vsakega člana argentinske družbe, saj govori o polnosti izvajanja ustavnih določil, reformi države, novi podlagi za delovanje političnih strank, gospodarski rasti in odpravi brezposelnosti, ojačanju produktivne energije, izboljšanju vzgoje, pospeševanju tehničnega in znanstvenega delovanja, zagotovitvi oskrbovanja zdravstva, stanovanj, pravice in varnosti za vse, odprtju novih obzorij mladini, boriti se proti ekstremizmu, korupciji in trženju z mamili ter zagotoviti resnično neodvisnost državnih oblasti.
Vse to se seveda izredeno lepo sliši, vprašanje je le, kako naj se to izvede. Med volilno kampanjo je Menem iste stvari nekako napovedoval, ko je razlagal svoj „pe-
od tega bodo za nove investicije namenili kar 19 milijard tolarjev, ostalo pa naj bi šlo za obnovo poštnih zgradb po Sloveniji.
primer, toliko zaradi zločina samega zaradi dejstva, kot sedaj ugotavljajo,
tletni plan". Omenjeno „petletko" je obrazložil tudi ob nastopu svoje druge predsedniške dobe lansko leto. Sedaj pa o omenjenem planu ni bilo nobene besede, in opazovalci se sprašujejo ali spi spanje pravičnega ali je že doživel pobožno smrt. To vsekakor kaže, če se milo izrazimo, na popolno pomanjkanje resnosti. Da, tudi to je že postalo vsakdanjost, da se nekaj obljublja, potem pa se ne izpolni.
KAJ JE HEROJSTVO
V vsem tem vrvenju je tudi gospodarstvo znova prišlo v ospredje. Pravzaprav je v ospredje prišel gospodarski minister. Med predsednikovim potovanjem v Francijo je argentinsko gospodarstvo želo toliko p°' hvalnih izrazov, da se je kar čudno zdelo-Zadeva ima svojo razlago. Francija je država, ki je imela (in še ima) izredno veliko udeležbo pri argentinskih privatizacijah-Izredno francoskega kapitala je bilo vloženega v razna podjetja, ki jih je država prodala (bolje, skoro podarila) in ki sedaj nosijo lepe dobičke.
Pohvala za ministra je padla tudi med obiskom, ki ga je v Buenos Airesu uprizoril severnoameriški državni tajnik Warren Christopher. Ta se je izrazil o Cavallu, da „je heroj". To pa je bilo že preveč, zato f poslanik ZDA v Buenos Airesu Cheek moral dodati, da „so heroji vsi Argentinci".
Logično je bilo, da je ob tem nastala polemika, kjer je del družbe trdil, da je Ca* vallo res heroj, a ne za Argentince marveč za mednarodni kapital. Škof Hesayne pa je menil, da so heroji tisti, ki „sitijo lačne, oblačijo gole in dajo dela brezposelnim" ° čemer seveda Cavallo nima pojma.
Minister sam pa ima medtem druge skrbi. Februarja je borza padla kar za ^ odstotkov. To seveda nima nič opraviti l domačimi okoliščinami. Znova je udare£ prišel od zunaj: porast obresti v ZDA f znova spremenil tok mednarodnemu fi' nančnemu kapitalu. „Lastovke" iz vseh nerazvitih držav so znova poletele v newyorško borzo, kjer se jim obeta lep^ pomlad. Nov dokaz, da je finančni raj utopija in da je resna podlaga za zboljšanj kakršnega koli položaja le produktivna in' vesticija. Te pa manjka v Argentini in tud1 drugje. Ni čudno, da nekatere resne drža' ve, med njimi Čile, preučujejo možnost, da bi vsaj omejile, če že ne popolnoma pre' prečile dotok špekulativnega kapitala, ^ pov-zroča le umetni privid blagostanja,i dejansko črpa kri državi in narodu, ket pušča za seboj še hujše rane, ko neizbežn0 zapusti deželo komaj se spremene finanč^ okolnosti.
Vendar priznajmo, da vse te zadeve k3) malo odmevajo v družbi. Na splošno h* zaznati med ljudmi zanimanja, ker vsa gleda bolj na vsakdanji izkupiček in j vsakdanji kruh. Družbo bolj pretrese in bo) j zanima dogodek kot je sodba glede urno13 mladoletnice Marije Soledad. Pač žalost*1’
jcot
da
dejansko po tolikih letih še ni jasno, kčof krivec in kako se je zločin dejansko stofj1. Sedaj resni policijski krogi trdijo, da bi h' ta zločin možno razčistiti „v 72 urah". K®*: močna je bila korupcija v katamarški drU bi in njenih ustanovah lahko globoko 13 zumemo šele sedaj, ko ta sodba kaže na ^ gnilobo tistih časov. Da, herojstvo jo 1,1 tudi zoperstaviti se tej moči in boriti se razčiščenje dogodka in vzpostavo prav1 Tega herojstva se je udeležil velik del ofl dotne družbe s ponižno nunico . 0 Res, še tako blesteči finančni poseg1 brezpomembni, če družba v bistvu ni zd j va. To ozdravljenje pa je delo let, dese letij...
Trije natečaji
Luka Debevec, učitelj na slovenski srednji šoli v Argentir
Ne učimo se samo iz koristoljubja
Dnem bivanja slovenskih učiteljic in učite-Ijev iz Argentine in Avstralije v Sloveniji se iztekajo, ostal je le še neuradni del, namenjen obiskom sorodnikov. Izobraževanje v Dolenjskih Toplicah in okoliških šolah, potem pa še obisk številnih krajev v Sloveniji in slovenskem zamejstvu v Italiji in Avstriji je bilo naporno, a rojaki „izpod Južnega križa" so vse to „jurmško" prenašali, zavedajoč se, da se bodo tovrstnega potovanja lahko spominjali vse življenje. O področju v slovenski šoli v Argentini in o vtisih s tečaja smo se pogovarjali z Luko Debevcem, devetindvajsetletnim učiteljem iz Buenos Airesa.
Morda bo najbolje, če se naprej predstavite bralcem Slovenca — s čim se ukvarjate, ko ne učite, kaj poučujete na slovenski šoli?
Rojen sem v Buenos Airesu, kje sem končal študij filozofije. Zdaj se poklicno ukvarjam s petjem, saj študiram solopetje v znani operni hiši Tcatro Colon in tudi zasebno. Petje zapolnjuje velik del mojega življenja — lansko leto je bilo zame dokaj uspešno, saj sem imel več vokalnih koncertov in pel pri nekaj operah — poleg tega Pa seveda sodelujem v slovenski skupnosti, 'n sicer na Pristavi v Castelarju (del Buenos Airesa). V okviru Srednješolskega tečaja Marka Bajuka, kot se uradno imenuje slovenska srednja šola v Argentini, poučujem slovnico in književnost v prvem in tretjem letniku.
Koliko učencev imate in koliko je učiteljev, kako poteka pouk?
Imeli smo obdobje, ko so številke upadale, zdaj pa se spet povečujejo, tako ima-Uto zdaj okoli 150 dijakov, učiteljev pa nas je približno 20. V osnovnih šolah, ki so po različnih slovenskih domovih, je okoli 500 učencev in okoli 120 učiteljev. Srednješolski tečaj poteka tudi v Bariločah in v Mendozi, Unamo pa tudi „dopisne" dijake, ki živijo v oddaljenejših krajih Argentine, in se izobražujejo s pisnimi nalogami ter na koncu leta opravijo izpit. Pouk seveda poteka ob s°botah, na srednji šoli pa poučujemo zemljepis, zgodovino, etnografijo, slovenščino 'M., ne pa eksaktnih ved. Bistveno je nam-reč poučevanje jezika in slovenske kulture.
Kakšna je raven slovenskega jezika o-*>roina „slovenstva", koliko se pozna vpliv asimilacije?
Ti pojavi so zelo zanimivi. Tudi otroci ’z mešanih zakonov lahko lepo tekoče go-v°rijo slovensko, za tiste, ki imajo težave z )ezikom, pa imamo posebne tečaje. Mnogi °d teh dosežejo tako visoko raven, da se lahko vpišejo v srednješolski tečaj, v kate-rorU je raven slovenskega jezika že precej Vlsoka. Še vedno pa velja pravilo, da zaposljivo znajo slovensko tisti, ki doma govorijo slovensko. Vsi, ki se vpišejo v sred-Uješolski tečaj, ga navadno končajo. Seveda dogaja, da mladi med seboj govorijo Pansko. To je namreč doba, v kateri me-t'J0- da se lahko tako bolje izražajo, udobje je. A spet pride čas, ko te nagovorijo v sti slovenščini.
Ali je med slovenskim šolanjem pred Ostankom samostojne demokratične Slo-Venije in po njej kakšna razlika?
Dijak petega letnika srednješolskega ^ja redno prihajajo na maturantski izlet v Slovenijo, kar je gotovo velika razlika v j Pdmerjavi s prejšnjimi rodovi. Izlet je na-|Ureč velika motivacija, saj mnogi prvič vi-')° domovino svojih staršev. Mnogim je ^dušenje nad Slovenijo kot samostojno zavo ostalo, saj je končno postala nekaj 'pljivega, tisto, o čemer so se leta in leta Clu in sanjali v Argentini, postane resnič-st. Precej se jih kasneje odloči za vno-®n obisk, nekateri pa celo ostanejo, za e*aj časa ali za vedno.
Dobivamo tudi precej gradiva za poučevanje, predvsem knjige, pa tudi nekaj videokaset. Gotovo je pohvale vredna zamisel o izpopolnjevanju učiteljev v Sloveniji. Tako lahko svoje vtise in nove izkušnje prenašamo na svoje učence, pa tudi v nas samih se slovenska zavest „osveži".
Kakšen je pomen tovrstnega izpopolnjevanja? Se vam zdi, da je mogoče na področju sodelovanja med slovenskimi šolami po svetu in matico še kaj izboljšati?
Menim, da bi bilo zanimivo razmisliti o pobudi, da bi učenci sami prihajali na izobraževanje v Slovenijo, predvsem tisti, ki so uspešni in jih stvar res zanima. Kakšnih drugih predlogov pravzaprav nimam. S seminarjem sem zelo zadovoljen — imeli smo zanimivo in poučna predavanja in odlične hospitacije po osnovnih in srednjih šolah. Zelo nas je obogatil tudi stik z učenci in učitelji kot osebnostmi, način, kako nekdo dela, misli, čuti. Za tovrstne stike je bilo zaradi natrpanega umika kar premalo časa. Nekateri od nas bi si morda želeli spoznati tudi druge, zasebne šole, kot na primer Zavod sv. Stanislava, gimnazijo v Želimljah itd.
Kako kot zunanji opazovalec presojate izobraževanje t) Sloveniji?
Vse šole, ki smo jih videli, so se mi zdele zelo dobre, kljub temu, da sem zavedal, da so med najboljšimi, kar so nam povedali sami organizatorji. Zadovoljen sem z ravnjo poučevanja in sodelovanja učencev, ure so zelo razgibane. Morda mi ni bilo všeč to, da vsi zelo poudarjajo koristnost — znanje naj bi učenci pridobivali, da bi od njega imeli (gmotno) korist. To pa ni najpomembnejše. Najprej se je treba zavedati, da si pridobivaš znanje zato, da si razširjaš obzorje, da si zadovoljen s samim znanjem in z njim laže potuješ skozi življenje.
Kaj boste povedali svojim učencem po vrnitvi?
Gotovo jim bom najprej pokazal vse fotografije, sicer pa... Nikoli v življenju še nisem imel toliko zamisli za poučevanje kot doslej. V Sloveniji sem že četrtič, a to, kar sem pridobil v teh kratkih dneh, želim dajati drugim vse svoje življenje. Poln sem vtisov, moja glavna naloga bo svoje navdušenje za slovenski jezik in Slovenijo prenašati na druge.
Imate tudi vi namen priti za dlje čas v domovino staršev?
Da, predvidoma čez leto ali dve, po poti odličnih pevcev Janeza Vasleta in Marka Finka, ki sta prav tako kot jaz študirala v Teatru Colon in prišla v Evropo oziroma v Slovenijo. Tu imam že brata in sestro...
Pogovarjal se je Z. Žigon - „Slovenec"
PISMO BRALCEV
Delo, 13. januarja
Škofjeloški grad bodo obnavljali
V prvi številki Delove priloge Dom, 4. januarja 1996, je na 42. strani tudi zgodba o škofjeloškem gradu in njegovi nameravani obnovi. Pri tem avtor prispevka Domen Rant povzema zgodovino gradu in se ustavi tudi ob drugi svetovni vojni in njenem koncu:
Med drugo svetovno vojno so ga zasedli okupatorji, uršulinke pa izgnali. Po osvoboditvi je bila v njem najprej bolnišnica za nemške vojne ujetnike, nato pa v letih 1948 do 1958 kazensko-poboljševalni zavod.
Izpuščena je sicer kratka, zato pa toliko bolj pomembna epizoda iz grajske zgodovine. V ponedeljek, 28. maja 1945, so na-
Na dan slovenskega kulturnega praznika 9. februarja 1996 razpisuje Mohorjeva družba v Celovcu tri natečaje!
Fotografski natečaj „Vinko Zaletel"
Fotografski natečaj v spomin na župnika in svetovnega popotnika Vinka Zaletela, o katerem je menil Horst Ogris v slovenskem sporedu, 13. decembra 1995: „Sredi petdesetih let, ko sem obiskoval še ljudsko šolo v Slovenjem Plajberku, sem v gostilni na hribu »Pri Feidlnu« nedaleč od cerkve prvič gledal skioptične slike, ki jih je aparat predavatelja Vinka Zaletela metal na obeljeno steno. Prvič v življenju sem začutil, da je zunaj vaške tesnobe širši svet, poln čudes. Hvala, Vinko Zaletel, prvi ste mi odprli oči in mi v srce vsadili radovenost za vse, kar je novega in tujega, in željo, da si je vse to treba približati. Hvala vam!"
Tema natečaja je „Tu sem doma". Vabimo vse rojakinje in rojake po širnem svetu, da nam pošljejo najlepše posnetke iz domačega kraja. Strokovna žirija bo izbrala dvanajst najboljših slik, ki jih bomo objavili v Mohorjevem koledarju kot motive meseca. Povrhu bomo vsako sliko nagradili z ATS 1.000. Prosim, upoštevajte letne čase in mogoče tudi posebnosti mesecev; slike opremite tudi s kratkim opisom (kraj, posebnosti, itd.).
Mohorjeva išče novo geslo
Predlogi za geslo Mohorjeve družbe v Celovcu naj bi upoštevali razvejeno in
Pred časom je bilo že mogoče bežno zaslediti navedbo, da italijansko sodstvo raziskuje primer fojb oziroma vseh tistih, ki so bili neposredno vpleteni v te poboje. V soboto sta časnika 11 Piccolo ter Messagero Venelo objavila nove podatke, prvi na tržaški strani v notranjosti časnika, drugi pa kar na naslovnici. Članek ima naslov Predlog za mednarodno zajetje odgovornih za titovske fojbe, pri čemer naj bi bili odgovorni Hrvatje, Slovend in tudi Italijani. Preiskava v zvezi s fojbami naj bi opravljalo rimsko sodišče oziroma namestnik tožilca Giuseppe Pititto, ki naj bi bil prepričan, da je zbral dovolj prvin za izdajo pozivov na zaslišanje. Z drugimi besedami to pomeni, da je preiskava končana.
Vsaj 20 osumljencev za pobijanje žrtev v fojbah naj bi dobilo sodne pozive z obtožbo genocida. Messagero Veneto navaja tudi število žrtev, med katerimi naj bi bili večinom Italijani in se menda giblje med 12
mreč v Škofjo Loko z vlakom pripeljali transport, v katerem so bili večinoma gorenjski domobranci vrnjeni iz Vetrinja na Koroškem. Prignali so jih na grad. Ocenjujemo, da jih je bilo kakih 1.500. Nekaj so jih slovenski partizani mučili in pobili v gradu ali bližnji okolici, večino drugih pa odpeljali na Kočevski Rog.
Ne verjamem, da je avtor pozabil na vlogo, ki jo je igral grad ob koncu maja in v juniju 1945. Postala je kar navada, da se o nekaterih rečeh ne govori. Saj tudi Muzej novejše zgodovine v Celju nima ničesar, kar bi pripovedovalo o teharskem taborišču. Da pa zgodovine ni mogoče zamolčevati ali brisati, dokazuje slepota, s katero je bil škofjeloški grad po vojni izbran za kraj vsakoletnega izseljeniškega piknika, šele po daljšem času so piknik zaradi očitkov, da se veseljači na grobovih, preselili v Dolenjske Toplice..
Tine Velikonja, Ljubljana
pestro dejavnost Mohorjeve družbe: dijaški dom, študentski dom, ljudska šola, vrtec, zavetišče, založba, tiskarna in z vsemi dejavnostmi povezano uspešno gospodarstvo; Mohorjeva hiša kot središče Slovencev v Celovcu in most med Dunajem, Celovcem in Ljubljano. Vseh dejavnosti tu ne moremo našteti, zato vas prosimo, da pomagate najti čimbolj primerno vseobsegajoče geslo za celovško Mohorjevo družbo. Najboljši predlog bo nagrajen s potovanjem za dve osebi v evropsko glavno mesto.
Natečaj „najbolj posrečeni napis"
za vse trgovine, podjetja in sploh
ustanove, ki se obračajo na javnost
Nagradili bomo najbolj posrečni napis na trgovinah, podjetjih ali kakem drugem tovrstnem poslopju v Sloveniji in zamejstvu. Napis naj bo vsaj 50% slovenski. (Prosim, priložite fotografijo ter natančen naslov „kandidata"!)
- glavna nagrada: v trgovini, podjetju ali ustanovi bomo organizirali koncert Koroškega zbora in literarno branje. - Prvih 25 predlagateljev čaka knjižna nagrada.
Posnetke (barvne slike ali diapozitive) iz svojega domačega kraja, slike napisov na trgovinah, podjetjih ipd. ter svoje predloge za geslo Mohorjeve družbe pošljite do 30. junija 1996 na naslov: Mohorjeva družba -natečaji, Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec/Klagenfurt.
Založba ne odgovarja za morebitno izgubo rokopisa, zato naj si avtor obdrži izvirnik in pošlje vedno samo kopijo.
oziroma 18.000 posameznikov.
Messagero Veneto tudi trdi, da se je v Rimu začel preiskovalni postopek v letih od 1992 do 1994, ko je hči ene od žrtev, ki živi zdaj v Veroni, ovadila storilce pokola svojega očeta. Precej prič naj bi preiskovalci dobili tudi na Tržaškem in delno tudi v Gorici, kjer ne manjka srhljivih opisov o tem, kako so potekali poboji v fojbah.
Tržaški II Piccolo trdi, da so poboji v fojbah oziroma kraških jamah potekali vse od septembra 1943, in sicer na Krasu, v Istri in v Dalmaciji. II Piccolo navaja izjave zgodovinarja Roberta Spezzalija, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem fojb, vendar opozarja, da so eno pričevanje prizadetih oseb in njihovih svojcev, drugo pa tehtne prvine za sojenje. Sam naj bi videl del arhivov tretjega oddelka Ozne, ki je pokrival tržaško in goriško območje. Iz arhivov naj bi bilo razvidno, da je bilo med pobitimi veliko „navadnih" ljudi, ki niso bili posebej politično opredeljeni. Za Roberta Spazzalija je hudo še eno dejstvo oziroma to, da so pri pobojih v fojbah sodelovali tudi Italijani, ki so sledili zamisli takih obračunov.
Janez Povše -po „Slovencu"
ŠTEVILO ZAPOSLENIH MOČNO UPADA. Zlasti je slovenska usnjarska predelovalna industrija v velikih težavah. Tekstilna in usnjarska industrija zaposlujeta več kot 46.000 delavcev, kar je 19 odstotkov zaposlenih v slovenski industriji. Od tega je v tekstilni industriji zaposlenih 36.707 delavcev, v usnjarski dejavnosti pa 9.488. V šestih letih se je število zaposlenih zmanjšalo za 41 odstotkov.
TUDI IZDELOVALCI OBUTVE V KRIZI. Med njimi ima težave kar več podjetij kot pri Planiki in tovarni Peko, kjer bodo zmanjšali program in odpustili stotine delavcev.
Bodo zločini kmalu pojasnjeni?
£ GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
DR. PETER URBANC
(°) sQowodqsCioqd
C C
® X ® M ® II ®
Predavanje na simpoziju SSK 4. februarja 1996
V gospodarstvu imamo nekaj splošnih poznanih kriterijev, ki so nedvomno objektivni. Te bom navezal na gospodarstvo republike Slovenije in na ta način nakazal njene dobre in slabe strani.
Za vstop v Evropsko skupnost (ES) in za obsežna mednarodna posojila (IMF) so odločilni trije pogoji. Začnem s prvim:
- Inflacija. To je šiba božja, poznana tisočletja, največ pa v našem stoletju. ES določa svojim članom, še posebno bodočim članom in specifično za leto 1999, ko bodo uvedli skupno valuto ECU, največ 3% letno inflacijo Za 1995 so bili pod 3-odstotno inflacijo: Belgija, Nemčija, Finska, Francija, Avstrija; iznad 3-odstotne pa so bile Španija, Portugalska, Italija in Grčija.
Slovenija, ki je imela 1994 še 18% inflacijo, je lani to znižala na 8,6%. Rezultat ni slab, če pomislimo na dobo SFRJ ali primerjamo z ostalimi državami bivšega levega bloka. Zanimiv je primer Hrvaške, kjer je inflacija 1995 bila samo 2%.
Glavno zaslugo v RS za sorazmerne* nizko inflacijo bi dal striktno denarni politiki. Tolarje ne tiskajo po mili volji. Močan eksport tudi nekaj doprinese, saj gre do 60% bruto domačega produkta (BDP) ven. RS je ustvarila močno rezervo v valutah, preko 3 milijarde dolarjev. Bančni sistem je trden, banke morajo imeti velik lasmi vplačani kapital! Konvertibilnost tolarja, deloma ustvarjen, pomaga.
Inflacija je deloma umetno zadržana. Vlada določa cene za kruh, elektriko, telefon, bencin, plin in za obresti, ki se plačujejo ali dobivajo in končno posega v vse plače v privatnem in družbenem sektorju.
Vse te preštevilne kontrole silno škodujejo. To ni tržni sistem! Ustvarja se umetna slika, ki izziva kršitve in nedvomno lahko vodi k popolnemu kaosu, silni inflaciji, ko bodo kontrole odpravili.
Drugi pogoj za članstvo v ES je deficit letnega državnega proračuna: ne sme biti večji od 3% BDP. V RS izkažejo približno 15 milijard dolarjev BDP, torej naš deficit ne bi smel biti večji od 450 milijonov dolarjev.
Na tem polju odpovedo skoraj vse države: Nemčija, Francija, Avstrija, Italija in Grčija. Dobre so Danska, Irska, Holandska in Luksemburg, edina država ES s presežkom!
RS stoji dobro. Budget 1995 je bil uravnovešen, za 1996 bo celo nekaj presežka. RS ustvarja ta čudež s prekomernimi, pretiranimi davki. Uradno gre za davke 46% njenega BDP. Od vsakega ustvajenega tolarja država pobere malo manj kot polovico! Ta strašni davek bremeni gospodarstvo, katero ne bo moglo več zdržati.
Kako obupno visok je davek in razni prispevki, se najboljše vidi pri plačah. Povprečno bruto plača v gospodarstvu je DEM 1.700. Od te vsote dobi delavec čisto na roko DEM 750. Nikjer na svetu ni toliko odtrganega od plače, do 125%; najbliže je Nemčija z 80%.
Delna posledica prevelikih bremen je ogromen razvoj utajevanja davkov, sive ekonomije. Ta doseže skoraj 21% celotne ekonomije. V podjetjih ali vodijo dvojne knjige ali si plačujejo ogromne dnevnice, nabavljajo luksuzne avtomobile. Načinov je nešteto, da se zmanjša dobiček in s tem davek. Nikjer na svetu korporacije ne izkažejo tako malo dobička kot v RS. Za 1996 država upa dobiti na ta način 110 milijonov dolarjev, 8 manj kot od osebnih davkov! V Kanadi korporacije plačajo nekako polovi-
co dohodnine, polovico privatniki!
Naslednji pogoj za vstop v ES je odstotek državne zadolženosti. Ta ne sme preseči 60% BDP; za RS bi bila meja nekoliko pri 9 milijardah dolarjev. Po današnjih objavljenih računih RS stoji dobro. Analiza možnih obveznostih RS pa kaže povsem drugo sliko.
Dolgovi RS izgledajo takole:
1) Danes vpisani v knjige znašajo 2.685 milijard dolarjev. Kar ni vneseno in kar nedvomno bremeni RS, so sledeče postavke:
a) Dediščina SFRJ. RS je pripravljena prevzeti približno 800 milijonov, Srbi zahtevajo, da RS prevzame več, ok. 1.2 mil-jarde.
b) Sanacija bank bo stala RS 1.2 milijarde. Tega še ni konec. Ogromno denarja bodo požrle Ruše, TAM, Talum in železarne, ki že danes z ustvarjanjem silne izgube bremenijo državni budget.
c) Največja gospodarska polomija v RS je pokojninski sklad. Število 450.000 upokojencev, in to relativno mladih, je absolutni svetovni rekord. Takega bremena nima niti ena država propadlega komunizma!
Za to vojsko upokojencev bi moral obstajati neki fond. Tega enoumje ni ustvarilo. Tako se za leto 1996 predvideva, da bo moralo iti iz rednega budgeta 625 milijonov dolarjev. Da ustvariš tak dohodek, moraš imeti rezervo 10 milijard dolarjev. Končno RS iz privatizacije družbenih podjetij ustvarja pokojninski fond, ki bi mogel doseči 2 milijarde dolarjev.
Če seštejemo gornje obveznosti, pridemo na 12.000 miljard dolarjev, to je že preko 80% BDP in smo blizu največjim dolžnikom: Belgiji, Italiji in Grčiji. S to razliko, da je dohodek prebivalca v teh državah 3-krat večji!
Še nekaj važnih dejstev v gospodarstvu:
Brezposelnost. RS je imela 1. januarja 1995 122.000 brezposelnih. Decembra 1995 125.000. Kvota je preko 13%. Zaskrbuje dejstvo, da brezposelnost raste.
Plače. Neto na roko so povprečne plače: v gospodarstvu 750 kan. dolarjev, v gospodarstvu 900 kan. dolarjev. Pravijo, da so plače previsoke. Bolj točno je, da so davki in druge dajatve previsoke. Ura dela v RS se približuje 20 kan. dolarjem, v Madžarski, Poljski, Češki ostaja še vedno pri 5 kan. dolarjev. To pove, kako težko RS konkurira, če upoštevamo učinkovitost dela, administracije, ki šepajo.
RS je v mednarodni areni nekonkurenčna!
Ko govorimo o plačah je treba pomisliti na cene. Elektrika, kurjava, telefon, bencin, hrana, usluge, vse je do 40% dražje kot v Kanadi. Cena gradnje je v RS ok. 2000 kan. dolarjev na kvadratni meter, a brez zemljišča!
(Nadaljevanje prihodnjič)
EVROPSKI IN SVETOVNI SLOVES si je pridobila tovarna nogavic Polzela v Savinjski dolini pri Žalcu. Tržišče bo osvajala z novimi modernimi modeli.
4.400 TELEFONOV ZA DOLENJSKO. Dolenjska, Bela Krajina in Posavje v številu telefonov zaostajajo za slovenskim povprečjem. Mnogo prebivalcev teh območij že dolgo čaka na izpolnitev obljub. Trenutno je 4567 vlog. Letos bodo priključili 4400 novih telefonov.
20 MILIJONOV MARK ZGUBE so „pridelali" v kranjski obutveni tovarni Planika. Planika je po osamosvojitvi izgubila precej trgov, 140 prodajalen na območju nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji pa se je pojavilo veliko uvožene obutve s konkurenčnimi cenami. Odpovedal pa je tudi družabnik Adidasa. Zaradi krize bo ostalo brez dela vsaj 500 delavcev.
LEOPOLDOV SEJEM so v Gornji Radgoni prirejali že leta 1700. Letošnji je 295. Sejem se redno vrši 15. novembra. Če ta dan pade na nedeljo, je sejem v ponedeljek. Na njem prodajajo poljske pridelke, živino, perutnino, lončarske, kovinske, lesene in druge izdelke.
SLOVENSKI TURIZEM se je leta 1993 po kriznem obdobju osamosvojitve precej opomogel. V tem letu je število tujih gostov znašalo 504.000, skupno število prenočitev pa 1,7 milijona. Leta 1994 se je rast še stopnjevala. Število gostov je bilo 600.000, število prenočitev pa 2,1 milijona. Za leto 1996 pa napovedujejo nad 800.000 tujih turistov ter okoli 3 milijona prenočitev.
112,105 TOLARJEV je znašala povprečno bruto plača v Sloveniji meseca septembra; v gospodarstvu 104.593 tolarjev, v negospodarstvu pa 134.619 tolarjev.
RAZVOJ SLOVENIJE je cilj novoustanovljenega društva Slovenski razvojni svet. Organizacija bo nepolitična in nestrankarska kot zatrjujejo.
KREKOVA BANKA V KOPRU. Najmlajša izmed 31 slovenskih bank, Krekova banka d.d. Maribor si je ob snovanju svojega videnja začrtala cilj, da bo vseslovenska banka. Manj kot dve leti po ustanovitvi ima svoje enote že v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu, Novi Gorici, Zrečah in Šoštanju. Od 15. novembra pa tudi v Kopru. Tako bo koprsko območje s Krekovo banko dobilo ustanovo s posluhom za mala podjetja, obrtnike in manjše varčevalce.
AVTOMOBIL NA ELEKTRIČNI POGON so kot prvi primerek predstavili v Mariboru. Avtomobil je upraben za mesto in primestno vožnjo. Vožnja z njim je petkrat cenejša od avtov na tekoče gorivo.
ZNANJE JE KLJUČNEGA POMENA je glavna teza odlične knjige Podjetnik in podjetništvo, ki sta ju napisali dvojčici Tadeja in Helena Plut, mladi ekonomski strokovnjakinji.
VZORNO UREJANJE KMETIJE. Na vsakoletnem tekmovanju, ki ga prirejajo razne ustanove skupaj s Turistično zvezo, so tudi lani ocenjevali najlepše, najbolj urejene in najbolj čiste slovenske kmetije. V kriterije je vključenih več dejavnikov: arhitekturni, krajinski in celotna podoba kmetije. Razdelili so več kot dvanajst nagrad.
V TURIZMU PREMALO KONKRETNIH DEJANAJ so ugotovili na prvem slovenskem turističnem forumu na Bledu. Zalasti so omenjali dve šibki točki: premalo privlačna ponudba (reklama) in nizka raven turističnega znanja.
PEKARNA ODPRTIH VRAT v Trbovljah izdeluje vsak dan kar 23 vrst svežega kruha, od tega 8 vrst posebnega. Pripravljajo tudi 40 vrst različnega peciva. Zadnje čase so posebno iskani medeni kruhki kot Valentincov, velikonočni, poročni, zvezdni, pravljični in turistični.
PREVEČ BANK V SLOVENIJI je ugotovil v svoji študiji John Harison, mednarodni strokovnjak za svetovanje. Po njegovem je 30 bank za število prebivalcev, veliko preveč. Saj ima Britanija za 55 milijonov samo 6 velikih bank. Potrebno bo združevanje in nakup manjših bank.
NA ČETRTEM MESTU SLOVENSKIH BANK je Splošna banka Koper, ki je veliko pripomogla k razvoju Kopra. Tržni delež bilančne vsote Splošne banke Koper v bilančnih vsoti vseh bank v Sloveniji znaša 5,4 odstotka, kar jo uvršča na četrto mesto med bankami v državi.
KRKA — NAJMOČNEJŠE FARMACEVTSKO PODJETJE v CEFTI. Njeni izdelki so cenejši in po kakovosti ne zaostajajo za izdelki svetovnih mednarodnih podjetij.
NAJVEČJIH KNJIŽNI SEJEM slovenske knjige dosedaj, so imeli v začetku novembra 1995. Na njim je sodelovalo okoli 80 knjižnih založb in je bilo predstavljenih 1 približno osemtisoč knjižnih novosti iz zadnjih dveh let. Ob sejmu je bilo pripravljenih okoli 50 različnih prireditev: knjižnih prireditev, likovnih razstav, literarnih debat in okrogla miza: Ali Slovenci izdajamo j preveč ali premalo knjig. Sejem je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani.
BOGATA PONUDBA na slovenskih tržnicah zadnje mesece preteklega leta. Bogato založene tržnice so imele vsega v obilju. V Gornji Radgoni so sredi novembra imeli Leopoldov sejem, ki poteka že od 1700. leta naprej.	*
REKORD SLOVENSKE ŽITNICE so dosegli lani. Na območju nekdanjih občin Lendava, Ljutomer in Murska Sobota so posejali žita na več kot 20.000 hektarih.
SVETOVANJE V SLOVENSKEM KME- j TIJSTVU bodo uvedli na biotehniški fakul- j teti. Uvedli so podiplomski specialni študij za svetovalce v kmetijstvu. Na tej univerzi je nad 300 diplomiranih kmetijskih inženirjev dobilo pravico za delo v svetovalni službi. Da to pravico obdržijo, se morajo vsako leto naknadno izobraževati.
NAJVEČJI BENCINSKI SERVIS V SLOVENIJI imajo v Ilirski Bistrici. Razteza se na 2500 kvadratnih metrih površine in ima 28 točilih mest za vse vrste goriv, gostinski prostor, mehanično delavnico m avtopralnico. Naložba slovenske naftne družbe Petrol je stala 286 milijonov dolarjev.
32 URNI DELAVNIK so uvedli v tovarni elektrotehničnih aparatov ETA v Cerknem. To pomeni, da ob petkih ne bodo delali. Na ta način rešujejo krizo. Ta ukrep v Sloveniji ni redkost.
NAJVEČJA BUČA v Sloveniji. N* vsakoletni tekmi je zmagala buča Mir^ Paplerja iz Vrbenj pri Radovljici. V dvojnein obsegu je merila 404 centimetrov. To je bil3 največja, najdaljšo bučo pa je prinesel Stojan Efremovski iz Ljubljane, saj je merila knf 190 centimetrov.
90 LITROV PIVA NA LETO popij2 povprečno vsak Slovenec. Pivovarna Union je pričela z novim programom stekleničen' ja piva. Nova tehnologija je podjetje stalo “ milijonov mark. V pivovarni Union je leto* 482 zaposlenih ustvarilo prihodek v višin1 11 do 12 milijard tolarjev.
PODJETNIŠKI CENTER LJUBLJANA ugotavlja potrebo po izboljšanju kakovost* trgovin v središču mesta, kamor slabi d-delki ne spadajo. Slab zunanji videz trg0' vin in nesporno vodstvo ne sodijo v centef mesta. Izvedli so načrt za čim boljšo kak° vostno ponudbo.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
29. februarja 1996
1 dolar	132,13	SIT	tolarjev
1 marka	90,73	SIT	tolarjev
100 lir__________8,53	SIT	tolarjev.
NOVIH IZ SLOVčNUl gg S10VINCIV ARGENTINI
MUNCHEN, Nemčija —, Nemški center Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) je pripravil pregled odlomkov videoposnetkov glasbeno-gledaliških uprizoritev, katerih praizvedba je bila v zadnjih treh levvtih. Z vsega sveta je prišlo čez 30 prijav, od katerih so izbrali 16 novih del. Med te se je uvrstila opera v petih dejanjih Slavka Osterca Krog s kredo, sicer napisana leta 1929 (pogrešana vse do leta 1988), ki jo je uprizorila mariborska Opera in balet SNG v režiji Franja Potočnika ter z dirigentom Simonom Robinsonom. Opera je zaradi svoje avantgardnosti še zelo sodobna, kar je člane predsedstva nagnilo k temu, da jesensko sejo predsedstva Komiteja za glasbeno gledališče ITI pripravijo v Ljubljani in Mariboru ter obiščejo razne slovenske glasbene ustanove in glasbenike. — Osterc je opero pisal od novembra 1928 do maja 1929 v ljubljanski kavarni Emona in jo Preizkušal na klavir šele na koncu vsakega dejanja.
MARIBOR — Interspar je mednarodno podjetje, ki odpira po svetu trgovske centre. Po Ljubljani in Celju in zdaj išče prostor v Mariboru, kjer mu ponujajo komunalno neurejeno zemljišče na desnem bregu Drave, vendar po ne tako ugodnih pogojih kot v prvih dveh primerih. Mariborske občinske može založba zanima zaradi odprtja novih delovnilf mest, mariborski trgovci pa niso kaj veseli nad možno novo konkurenco. Interspar bo še enkrat premislil, preden se odloči za Maribor ali pa začne iskati kak primeren in cenejši prostor v kateri od sosednjih občin.
LJUBLJANA — Sl. mar.cem je Pošta Slovenija spremenila poštne številke. Odpravila je prvo šestico, ki je bila lastna Vsej Jugoslaviji: npr. Ljubljana je imela število 61000, torej je po novem njena Poštna številka 1000. Kljub prenovi pa Pisma in druge pošiljke ne bodo raznesene 2 zamudo, saj bo prilagajanje na nove Štefke trajalo pol leta.
NOVO MESTO — V tovarni Krka No-v°term že trinajst let proizvajajo stekleno volno. V iskanju izboljšanja kakovosti Svojih produktov so razvili ekološko neoporečno stekleno volno Novoterm K 40 Plus, ki ne škodi zdravju (ne povzroča raka ’0 ne spreminja dedne zasnove, ne draži dihal) in je biološko razgradljiv. Da so to dosegli, so morali spremeniti obdelavo stokla, s čemer so stroški narasli za deset odstotkov. Vendar so obdržali prodajno Ceuo; dobiček naj bi prišel iz povečanja Prodaje in izvoza, predvsem na nemški trg.
LJUBLJANA — Na Medicinski fakulteti ;)ubljanske univerze so pripravili prvi tečaj >z letalske medicine. Letalce so pregledovali d° sedaj zdravniki, ki so se izšolali še v oougradu, zdaj pa se mora tudi Slovenija Prilagoditi novim mednarodnim predpi-s°m in temu je bil namenjen tečaj. Najka-Snaje do leta 1998 morajo članice Mednarodne civilne letalske organizacije in ^druženje civilnih letalskih organizacij ,rope sprejeti posebna pravila in izobrazil zdravnike, ki izdajajo spričevala za le-^Isko osebje.
NOVO MESTO — Z odpravo embarga ^ Zvezno republiko Jugoslavijo je Renaul-°Va družba odločila, da bodo njeni avtomobili zaenkrat prihajali iz novomeškega °voza. Revoz je seznanil jugoslovanske °Ucesionarje s celotno ponudbo in jim Predstavil model megan. Revoz bo prodali v ZRJ vse dotlej, dokler se Renault ne ^I°či ustanoviti svojega podjetja. Jugos-Vanski mediji in nekateri prejšnji Renatovi koncesionarji niso zadovoljni s to ^ločitvijo, da bo slovensko podjetje pro-aJalo Jugoslaviji.
MUERSKA SOBOTA — Slovenija in
M,
ardžarska sta se dogovorili o gradnji
železniške povezave, ki bo tekla ob Puconcev (na severu Murske Sobote) preko Mačkovcev v Hodoš in od tam čez mejo v Zalalovo. Na slovenski strani je treba zgraditi 26,2 km poti, kjer so že bili postavljeni tiri (leta 1968 so ukinili to povezavo). Na ta način bi se Koper in Trst povezala preko Hodoš, Zalalovo, Zalaegerszeg z Budimpešto in celo vzhodno Evropo. V Lendavi pa so tudi predlagali, da bi zgradili tire v Dolgo vas in bi stekla proga do Redics v Lenti do Zalaegerszeg in naprej. Zgraditi je treba le 2,3 km, a Lendava je z Ormožem povezana preko hrvaškega Čakovca.
LJUBLJANA — Nove zvočne plošče so v Sloveniji dobivale več imen. Tako so eni snemali ČD plošče, drugi laserske, tretji kompaktne plošče. Zadnje čase pa se vedno bolj uveljavlja v časopisih in revijah slovenska beseda „zgoščenka".
SLOVENSKE KONJICE — Prvič so Slovenske Konjice omejene v pisanem viru pred 850 leti, zato bodo imeli letos več praznovanj, osrednji bosta pa dve. Eno pripravlja konjiško župnišče za praznik sv. Jurija 21. aprila, druga pa občina sama 30. junija, ko je občinski praznik.
PODPECA — Kot že več let je bilo tudi letos tekmovanje v zidanju sneženih gradov. Organizatorji jim pravijo velikanski kup metnega snega, ki ga je potem štirinajst skupin uporabilo med deseto uro in sončnim zahodom pri zidavi svojih umetnin. Nagrado za najlepši grad je dobila skupina z imenom Alenčica in vojaki, ki je zgradila poleg gradu še kralja Matjaža na konju. Prireditev si je v teku dneva ogledalo okoli tisoč ljudi, čeprav je bila cesta do Podpece poledenela in vreme neprijazno.
LJUBLJANA -— Novembra 1994 je Slovenska akademija znanosi in umetnosti pripravila znanstveni posvet z naslovom Slovenci in država, ki ga je vodil danes že pokojni zgodovinar dr. Bogo Grafenauer. Štirideset avtorjev je takrat pripravilo svoje eseje in spise, ki so jih sedaj izdali v štiristo strani obširni knjig. V njej je obdelana doba od stare zgodovine priseljevanja pa do decembra 1990. Po samih besedah dr. Grafenauerja je še najbolj pomankljivo opisana doba zmage komunistične revolucije leta 1945 in njenih krvavih (in nekrvavih) posegih v narodnem telesu.
LJUBLJANA — Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo (FER) se je razdelila na dve samostojni fakulteti, ki pa bosta sodelovali med seboj. Fakulteta za elektrotehniko (FE) ima vpisanih skoraj 1.300 študentov in 200 podagoških raziskovalce, fakulteta za računalništvo in informatiko (FRI) pa 600 študentov ter 50 pedagogov in raziskovalcev.
LJUBLJANA — Najnovejši slovenski celovečerec nosi naslov Carmen in opisuje zgodbo o ljubezni med socialno marginalko Carmen in mladim literatom Goranom. Režiser in scenerist je Metod Pevec, ki je na novembrskem portoroškem filmskem maratonu prejel za scenarij Badjurovo nagrado. Glavno vlogo igra Nataša Barbara Gračner, ki je zanjo dobila naslov igralke leta 1995. Film je posnet v tehniki dolby stereo, vendar nimajo vse kinodvorane priprav za takšno predvajanje (v Ljubljani le kino Bežigrad in Linhartova dvorana).
NOVICE S PRIMORSKE
TRŽAŠKI OKTET je začel praznovanje svoje petindvajsetletnice z izdajo CD plošče „25 let v živo". Posnetih je 31 pesmi iz raznih obdobij, torej z različnimi zasedbami in vodji. Posnete so v živo na raznih koncertih in v studiu Radia Koper. Na predstavitvi laserske plošče in prvem prazničnem koncertu v Boljuncu so se zbrali vsi dose-
novice
Krsta: V Bariločah sta bila krščena dvojčka Avguštin in Facundo Rivas, sinova Hernana in Monike roj. Bergant. Čestitamo!
Smrti: Dne 2. marca je umrl v Domu sv. Vincencija v Slovenski vasi Alojzij Macarol (98); v Carapachayu France Seno-vršnik (69).
V Španiji pa Sonja Vimik (74), dolgoletna odbornica Zveze slovenskih mater in žena
Naj počivajo v miru!
Prva mladinska maša in sestanek
Po sončnih počitnicah smo se 3. marca mladi zopet združili ob oltarju pri maši in z njo začeli delovno leto v Slovenski dekliški organizaciji (SDO) in Slovenski fantovski zvezi (SFZ). Povezavo in petje mladinske maše je imela na skrbi ramoška mladina. Častili smo Boga in se krepili v veri ob melodijah slovenskih pesmi, ki so zvenele iz kitar in ob bogatih besedah patra Lovra Tomažina, ki je daroval bogoslužje.
Po mladinski maši smo se zbrali ob zajtrku, ki ga je pripravila tudi mladina iz Slomškovega doma, si ogledali ogorele obraze od poletja, slike, pripovedovali dogodivščine na počitnicah in še in še.
Pozvonil je zvonec in kar naenkrat se nas je zbrala skoraj polna dvorana. Začeli smo sestanek s pesmijo in pater Tomažin nam je začel v zelo prijetnem pogovoru razlagati smisel spovedi, naše ljuberzni do bližnjega in do Boga, potrdil važnost dobre
priprave na spoved in kako naj vsak pride do sebe in tako bolje spozna svoje pomanjkljivosti in samega sebe večkrat je med pogovorom povedal kakšno dogodivščino svojih let, ker je on tudi bil predsednik Slovenske fantovske zveze.. Tako smo se tudi večkrat nasmejali.
Po končanem sestanku smo počastili govornika z močnim ploskanjem in z novim povabilom ter ga kar zaprosili za drugi sestanek, ko se spet vrne med nas v Argentino.
Iz srca se zahvaljujemo. Pater Lovro Tomažin, bodite iskreno pozdravljeni in Bog vas živi! 1
Mladi! Vabljeni ste vsi na naslednjo mladinsko mašo, ki bo v nedeljo, 21. aprila, ob 9.30 v Slovenski hiši.
Na svidenje!
za Osrednji odbor SFZ in SDO, Veronika Vivod
PRIJATELJI LUTK!
Začetek slovenskih osnovnih šol v Buenos Airesu bodo obogatili lutkarji iz Slovenije. Da jih bolje spoznamo, objavljamo kratko poročilo o njihovem delovanju.
Lutkovno gledališče Maribor deluje profesionalno od leta 1974. V tem času je uprizorilo 88 predstav z več kot desettisoč ponovitvami. Predstave si je v teh letih ogledalo preko milijon otrok. Dobri dve tretjini repertoarja predstavljajo krstne uprizoritve predvsem domačih slovenskih avtorjev. V repertoar pa so uvrščene tudi vse klasične svetovne lutkovne uspešnice.
danji pevci Tržaškega okteta (bilo jih je 28!) in skupno zapeli več pesmi, med njimi Vrabčevo Zdravljico in Vodopivčeve Žabe.
GORIŠKA Mohorjeva družba praznuje sedemdesetletnico obstoja. Največji razmah je doživela med fašizmom, prav tako pa tudi največji pregon. Njen sedanji tajnik je Marko Tavčar.
V gledališču za otroke deluje šest igralcev, štirje tehniki in oblikovalka. Letno pripravijo 3—4 premiere, namenjene naj-mljašemu občinstvu z okoli 400 ponovitvami. Polovico jih uprizarijo v domačem gledališču, polovico pa na terenu po vsej Sloveniji in v tujini.
Sodelujejo na mnogih domačih in tujih festivalih (v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Angliji, na Poljskem, Češkem, v Hrvaški, ih na Japonskem) in s predstavami redno obiskujejo Slovence na Koroškem v Avstriji in v Benečiji v Italiji; letos prvič letijo čez veliko lužo k Slovencem v Argentini.
So organizatorji mednarodnega lutkovnega festivala Poletni lutkovni pristan, ki v poletnih mesecih ponuja mladim obiskovalcem pisano paleto najrazličnejših lutkovnih uprizoritev z vseh koncev sveta.
Vesela družba slovenske mladine na taborjenju v Mendozi. Poročilo o tem smo objavili v prejšnji številki Svobodne Slovenije.
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228,3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
LEGAJO iV 3545-82
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
ZAČETEK SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL
10. marca v Slovenski hiši
ob 16. uri sveta maša ob 17. uri v dvorani:
musical MALA ČAROVNICA
Zgodba male, dobre čarovnice, kateri pomaga vran Ahil, da rešita otroke izpod krempljev hudih čarovnic s pomočjo živali, ki so prišle na živalski karneval.
Izvaja Lutkovno gledališče Maribor
Vabi, tudi odrasle šolski odsek Zedinjene Slovenije
VABILO VSEM ROJAKOM
Vljudno vas vabimo na informativni sestanek Socialdemokratske stranke SDSS (predsednik JANEZ JANŠA),
ki bo v soboto, 9. marca t. L, ob 20. uri v Slovenski hiši na Ramon L. Falconu 4158.
Iniciativno-organizacijska skupina
LETOVIŠČE SLOGA
Del Cielito in J. Balbin - Villa Udaondo - Tel. 481-3809
' Letošnja kopalna sezona se konča 10. marca.
' Po tem datumu bo letovišče odprto le ob nedeljah in praznikih.
Člani s KARTO SLOGA imajo prost vstop; ostali člani plačajo $ 2.- in povabljeni nečlani $ 4.- vstopnine.
' Uživajte v naravi ob domači gostinski postrežbi!
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
Še nekaj o obveščevalni mreži Sloge
Pred časom smo že zapisali, da je človeku hudo, ko pokopljejo znanca ali celo prijatelja, mogoče še iz tistih davnih, težkih dni, pa ga nisi ne kropil, in na pogrebu te ni bilo, ker za njegovo smrt enostavno nisi zvedel. Rekli smo takrat, da bi bila potrebna med nami neka obveščevalna telefonska mreža, ki bi delovala v dveh primerih: v slučaju smrti ali pa v nujni potrebi za krvodajalce.
Danes lahko z zadovoljstvom zapišemo, da so zametki take mreže že tu. Kar 76 rojakov je že vstopilo vanjo in se obvezalo, da bo vsak takoj po sprejemu Sporočila obvestil pet znancev, kar pripelje do pokrivanja skoraj 400 naših ljudi. Seveda je možnost pristopa še vedno in vsem odprta, javite se osebno ali po telefonu v pisarni SLOGE 658-6574 ali 654-6438 ob delavnikih od 10. do 19. ure.
Mogoče vas bo zanimalo
•••
— da je k nakupu Slomškov domačije v Ponikvi pripomogel s svojim darom veleposlanik pri Sv. stolici dr. Falež...
— da je predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč obljubil, da bo v rdečem salonu Grand hotela Union predaval o „Homoseksualnosti in politiki", a se je potem premislil in poslal nadomestnika...
— da je kopski škof Pirih v pridigi na Sveti gori rekel, da je vsako leto 400 Primorcev manj...
— da se od 100 otrok, ki se rodijo v Sloveniji, samo 62% rodi od slovenskih staršev...
— da je dunajska Girokredit Bank v najnovejšem poročilu o gospodarskih možnostih vzhodnoevropskih držav označila Slovenijo kot „Švico reformnih držav"...
— da v Albaniji gradijo z arabskim denarjem po eno mošejo za deset muslimanskih družin...
— da je bila na 25. svetovnem kongresu univerzitetnih žensk (FUW), ki je bila poleti na Japonskem, sprejeta v organizacijo tudi slovenska sekcija in da se je zasedanja udeležila slovenska profesoric Ljudmila Šemrl Šmidt...
Zveza slovenskih mater in žena - odsek San Justo
vabi na
DRUŽINSKO KOSILO 24. marca 1996
ob 13. uri: žrebanje; po kosilu lepe melodije v izvedbi: Ani Rode, Luka Debevca in Ivana Vombergarja. Dobiček namenjen v pomoč našim potrebnim rojakom. Vsi lepo vbljeni!
Prijave na tel: 441-5528 in 484-6905
— da je založnik Mihelač prekinil s svojo dejavnostjo v Trstu...
-— da je diktator Enver Hodža dal zgraditi po Albaniji 600.000 bunkerjev (po enega na 5 Albancev), ki so še danes vidni kot velikanske cementne gobe...
— da se je v okolici Šentruperta na Dolenjskem nekdo še petnajst let po končani vojni skrival pred komunistično oblastjo...
— da so v našem zamejstvu posamezniki, ki od osamosvojitve Slovenije niso prestopili slovensko-italijansko mejo iz užaljnosti, ker je razpadla jugoslovanska država...
— da se je zadnje čase ugotovilo, da je bil pod zapisnikom preiskave, ki jo je Udba v prvih povojnih letih naredila v stanovanju znanega katoliškega kulturnika dr. Gosarja, podpisan dr. Zdenko Roter...
— da je Kidrič na seji centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije 25. junija 1944 izjavil, da „Ljubljana danes igra oportunistično vlogo (mesto heroj?) in zato naj Angleži bombardirajo vojaške objekte..."...
— da obstaja sumnja, da sta pri smrti profesorja Ernesta Tomca, voditelja Katoliške akcije, ki je med vojno umrl po operaciji v bolnišnici v Ljubljani, „pomagala" dva zdravnika...
■1 181111111
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre
O
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
• • j	•	';"K'	]
. ...
SOBOTA, 9. marca:
Informativni sestanek SDSS ob 20 v Slovenski hiši.
Slovenski srednješolski tečaj: ob 15-uri popravni izpiti, nato ob 17. uri vpisovanje, ob 18. uri začetna sv. maša. NEDELJA, 10. marca:
Začetek slovenskih osnovnih šol ob 16-uri v Slovenski hiši: Lutke, Mala čarovnica-SOBOTA, 16. marca:
Slovenski srednješolski tečaj: ob 15-začetek rednega pouka.
ČETRTEK, 21. marca:
Sanmartinska Zveza žena-mati im® svoj sestanek.
SOBOTA, 30. marca:
Slovensko gledališče: Čehov - Češnjev vrt, v Slovenski hiši ob 18. in 20.45. NEDELJA, 31. marca:
Slovensko gledališče: Čehov - Češnjev vrt, v Slovenski hiši ob 17.
V Rozmanovem domu, na cvetno nedeljo ob 11.30 sv. maša z blagoslovom butaric, nato kosilo.
ziv stik:
Ohranimo živ stik s svojci, prijatelji in znanci. Ne pozabimo osamljenih!. Velika noč je po stari slovenski navadi priložnost, da razveselimo svoje bližnje z velikonočnimi razglednicami. Lepa fotografija pove več kot tisoč besed! Na slovenskih razglednicah so voščila prisrčnejša! Na voljo v Domovih, Slovenski hiši in SLOGI.
NOVICE S KOROŠKE
PRENOS MAŠE IZ ŽITARE VASI: Na praznik sv. treh kraljev je prenašal avstrijsk1 radio praznično dvojezično božjo službo i* Žitare vasi po vsej Avstriji. Po maši s° navdušeni poslušavci iz Luksemburg®' Švice, Madžarske in z Dunaja klicali v župnišče v Žitari vasi in čestitali faranort) k uspeli maši. Sv. mašo je daroval škofij^ kantor prof. Jbže Ropitz, oblikoval jo je trajski cerkveni zbor pod vodstvom Jožef® Starza, na orglah pa je zbor zpremljala An® Elizabeta Filipič. (Nedelja, 14. 1. 96)
Društvo Slovenska vas OBČNI ZBOR
v nedeljo, 24. marca 1996 ob 16.