" ""• T'' - TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 139. — ŠTEV. 139. NEW YORK, SATURDAY. JUNE 14, 1913. — SOBOTA, 14. JUNIJA, 1913. VOLUME XXI. LETNIK XXI. Nov amendment k zvezni ustavi?! Kcmitej senata pri pereča, naj se uvede po celi Uniji žensko volilno pravico. VLADA NARODA. Pcrcčilo pevdarja, da tveri vlado nared ter da ne nne biti polovica naroda brez pravic. Washington, D. C.. 13. junija. Senator Ash rust jo predložil dane« poročil« komiteja /.a žensko volilno pravico, v katerem se priporoma sprejem Chamberlain resolucije za amendment ' konsthu-rije, ki naj hi raztegnil volilno pravico tudi na žensko. "VT tej republiki", pravi porodilo, "tvori vlado narod, ki jo je i&tvaril in ki jo vzdržuje in ki jo radi tega vlada sama. Ne dvomimo, da bo volitev volilne pravice ženskam pripomogla k moči. uspešnosti in pravici. Anomalno in zastarelo je, ako se v prosti deželi, katero kontrolira in upravlja narod, odteza po-loviei državljanov izvrševanje najviše pravice državljana, volilne pravice, in ta anomalija je grda, ako pomislimo, da je ta izključena polovica državljanov o-na. i z katere izvira toliko poguma, veselja, upanja in dobrega Hveta.'! Poročilo navaja, da je treba u-poštevati pri dovolitvi enake volilne prav***i če bedo glasovale ženske kot razred zase kadarkoli se bo mudila prilika za to; ako bodo razumele vprašanja, glede kojih se bo glasovalo; ako bodo skušale izvedeti o značaju in zmožnostih osebe, za katero bodo glasovale; da bodo glasovale zoper nečastne osebe, ki se bodo potezale za kako mesto; da bodo oponirale nečastnim da no PRTZOR Z VELIKE ŽELEZNIŠKE NESREČE V STAMFORD, CONNECTICUT. K umoru Šefket paše. Številne aretacije. Med osumljenci je tudi zet sultanovega brata. Boj med policijo in enim izmed morilcev. DVA RANJENA. Na pomoč-je moralo priti vojaštvo. Obsežna zarota. Prebivalstvo razburjeno. \l VIEW SHOWING THE ENGINE UNDER THE SKYLARK, THE CAR WHERE FIVE PERSONS WERE KILLED. K nesreči v Stamford. Spopad s policijo. Drzen napad. Borba za meso. Vtlika železniška nesreča se je V Patersonu, N. J. je napadlo zo- Na pevratku iz banke je napadel; Mali trgcvci nameravajo uvažati degodila, ker so odpovedale zave- j pet več stavkarjev policijski kor- ! nepeznan ropar "rnlažio blagajni- meso iz Avstralije v velikih mno- re. Izpoved strojevodje. dcn. 46 aretiranih. čarko neke tcvarne. žinah. Stamford, Conn.. 13 .junija. — Pri danes vrsečem. so zaslišanju coroner a glede železniške nesreče v Stamford se je izkazalo, da je strojevodja Charles J. Dohertv. je vodil drugi oddelek Bo- Patergon, X. I., 14. junija. —1 Ko se je vračala včeraj popol- J Les Angeles, Cal.. 13. junija.— Ko s« je vračalo danes popoldne i dne "20 letna poni. blagajničarka ; Kakor kažejo vsi znaki bode me-nekaj stavkokazov svilotkalnice : Miss Dorothy Daniels iz Green-j sto Los Angeles kmalu pozorišče Simon & Auger z dela domov, wieh banke v 10 ver gre en. L. 1. jo! srditega boja med velikimi in majih je spremljal 54 mož broječi je napadel blizu Spring ceste ne- ! limi trgovci z mesom. Agenti ve-policijski kordon. Vsi so znali, da ki nepoznan ropar, zahtevajoč od ■ likih družb so uredili vse pripra- odredbam;| ston" ekspresnega vlaka, side tri I bodo imeli zopet nepriliko s stav-j nje denar. Miss Daniels je dvigni- ve in majhne družbe sklepajo I,odo direktno ali indirekt-j dni reo pa izslediti predrznega napa- j Paso. Texas, da preprečijo vsak Štirinajstimi meseci imenovan j diea zopetnega napada je bila. da daiea ker je imel pri ropu klobuk P°iskus trgovcev import strojevodjom. Star je 31 let ter!so aretirali 46 oseb iz vrste stav .............." pravi, da je abstinent. Dohertv! karjev med temi tudi 6 žensk je izjavil, da niso zavore njegove- j ^ ti stavkarji ostanejo do ob sedaj pridobiti za slednje vse ve- ga stroja funkcijonirale ter da je imel že v torek težkoče, ko je v Brideport zavozil iz postaje ter ni mogel ustaviti stroja. Stroje-vili društvo odpravo nesnage I vodja, ki je delal pred njim na is-m steni.' v/, židovskega d?la me-| t*'m stroju, je iiuel ravnotako sit-»ta. Židov in židovk društvo, ki pazi nato. da se na tamošnjih odrih ne zasmehuje njihovega plemena. Boljše bi bilo, ako bi usta- nosti ter je bil radi tega odstavljen. Davek sa mačke. Plainfield, N. J., 13. junija. — Okrajni svet tukajšnjega mesta namerava upeljati poleg pasjega davka tudi davek na mačke in sicer $2.50. Za to postavo se bode vrwilo koncem jnnija splošno gla-novanje, najbrž« bo pa ta predloga propadla, ker iste ljudstvo ne odobrava. ravna ve v zaporih ker je policija odklonila ponujeno varščino. S'ele pred kratkem je bilo tukaj obsojenih 11 stavkarjev radi pouličnih nemirov v ječo od 1 leta in pol do 3 let. Komplet v Venezueli. Willcmstad, Curacao, 13. junija. — Danes je došlo sem poroči- ■ . a , w m 1114 1 ▼ VI J> t U\ U f-T V-» 1 V, V lo. da so najnovejše politične ho- j darko kjer jc r.akal obravnave matije nastale vsled razkritja ne- ( zamorski ^ Benjamin Sim-kega koraplota Linčali zamorca. Oklahoma City, Okla.,. 13. junija. — Nad 600 oseb broječa množica ljudstva je danes s silo udrla v državne zapore v Ana- „ w , _ . , , rati živino v velikih množinah, potlačen cez obraz. Miss Daniels ' ir . , 1 j Koncem tega meseca se bo vr- trdi. da naj bo to v izgled osta- šilo zborovanje malih trgovcev in lim trgovcem, ki pošiljajo dekle- ! kompanij, ter zastopnikov različ-ta brez varstva v banke. j nih parobrodnik družb. Upa se. ' r\«» r/i hA n o 4om i riAi»/\i»o ni o Poostrene kazni. —o- Vlcžena predloga zahteva, da naj se jazžaljenje Veličanstva estreje kaznuje. Grof Tisza. Budimpešta, Ogrsko, 13. junija. V poslanski zbornici je bila vložena predloga, ki zahteva, da naj bi se razžaljenje Veličanstva in protidržavne agitacije veliko strožje kaznovale kot dosedai. To zelo karakterizira novega ministrskega predsednika grofa Caiigrad, Turčija, 13. junija. ! Policija je prijela preko 200 oseb, ! ki so bile posredno ali neposred-' no v zvezi z atentatom na velikega vezirja in vojnega ministra Mahmud &efket pašo. Zapori so prenapolnjeni, ker detektivi skoraj vsak trenutek aretirajo vsako sumljivo osebo. Velik sum pada na Damad Šahi pažo, zeta princa Ahmed Ke-mal-ed-dina. ker so našli pri nekem zarotniku ček na veliko svo-to denarja, in na čeku je stal njegov, podpis. Splošno se sodi, da so bili atentatorji najeti in plačani od Damad Sabi paše. Med policijo in nekim možem po imenu Zia je prišlo danes do pravega boja, ki je zahteval dve človeški žrtvi. Zia je smrtno nevarno ranjen, dva policista sta mrtva. Močan policijski oddelek se je podal danes navsezgodaj zjutraj pred Ziavo hišo, ki je na Pirejski cesti..Kakor hitro so se stražniki približali stanovanju, je pri žvižgalo iz oken več "krogel j, ki niso zgrešile svojega cilja. Dva stražnika sta bila na mestu mrtva, preiskovalni sodnik, ki je vodil celo akcijo, je ranjen na deeni nogi. Policija je poklicala na pomoč vojaštvo in potem so vsi skupaj udri i v hišo. Napadalca je podrl dobro pogojen strel na tla. Ranjen je težko in najbrže ne bode okreval. Med ten* je ;zbežalo nekaj Zia-vih tovarišev v drugo Tiszo, ki hoče takoj začeti z raz-. nadstropje in začelo streljati na ličnimi reformami, čeravno je še- ( močnejšega sovražnika. Po pol-le komaj zasedel predsedniški | urnem prizadevanju se je posre-stolec. j čilo spraviti stražnikom napadal- — Dvoboji med ogrskim mag- j ce na varno. Razen omenjenih nati so na dnevnem redu. Grof dveh policistov je tudi vojaški po-Tisza je pozval Grofa Hadika, ker ročnik Hilmi bej smrtno nevar-rau je rekel, da je lažnjivec. no ranjen. Dunaj, Avstrija. 13. junija. Londcn, Anglija, 13. junija.— V Pulju so aretirali mornariške-1 Xeka brzojavka naznanja, da so ga podčastnika Birkhofera. Ob-1 zarotniki par ur pred atentatom dolžen je. da je izdal špionu sporočili gotovim tujezemskim poslanikom kaj da nameravajo. Prizadeti poslaniki odločno zaniku-jejo to vest. več vojaških skrivnosti in vedel za njegovo delova- Redlu da je nje. Bii khofer se je hotel pred aretacijo usmrtiti, toda samomor se mu ni posrečil. Denarje v staro domovino poiiljamo: v svrho strmo-glavljenja predsednika Gomeza. Zarotniki so baje nameravali u-moriti predsednika. Krasni In brzl parnik (Avstro-American proge) Kaiser Franz Josef L odpluje v soboto dne 21. junija vožnja do Trsta samo 13 dni. do Trsta ali Reke - - $37.00 listkov: do Ljubljane - - - $38.18 do Zagreba . . - - $38.08 k*bi»« (oddelek med II. is III. rmsredom) stane vožnje .00 rti sa odreele« se otroke polovica. T* oddelek poeeano )• dobiti pri F*. BAKSEK, W Oortlandt St., New York. m monK. Najprvo so zamorca obesili na nekem drevesu, zaeno pa še njegovo truplo zažgali. Simmons je pred kratkem umoril neko 16 letno belo deklico. Podivjane sufragetke. Edinburgh, Anglija, 13. junija. Boriteljiee za žensko volilno pravico so danes zvečer zopet podivjale in uganjale stare grozovito-sti, ki zaslužijo, da se najostreje kaznujejo. Topot so se spravile na poštne nabiralnike in uničile s kemikalijami skoraj vsa pisma. V bližini neke postaje so našli z uro opremljeno bombo ki bi imela eksplodirati ob tretji uri ponoči. Ce bi bombe ne dobili pravočasno, bi el?tela ob omenjeni uri cela poflrtaja v zrak. K. $ K. $ 5.... 1.10 130... . 26.60 10____ 2.15 140... . 28.65 15____ 3.15 150... . 30.70 20____ 4.20 160... . 32.76 25.... 5.20 170... . 34.80 30____ C. 25 180... . 36.»/ 35____ 7.25 190... . .38.91 40.... 8.30 200... . 40.t* 45____ 9 30 250... . 51.1/ 50.... 10.30 300... . 61.3-' 55____ 11.35 350... . 71. & 60____ 12.35 400... . 81.8) 65.... 13 40 450... . 92.0- 70____ 14.40 500... . 102.2 75.... 15.45 600... . 122.7« 80____ 16.45 700... . 143 lf «5.... 17.45 800... . :63.S( 90____ 18.45 900... - 184,0* 100.... 20.45 1000... . :i 110.... 22.50 2000... . 407.00 120.... 24.55 % 5006... . 1017. (K Poitarina je vitets pri teh sto tah. Doma ae »akanane trots is plačujejo popolnoma, br*a viasrjs odbitka. Naše denarne poiOjatrs raspo šil j a na zadnje poite e. k. poifcne hranilnični urad aa Dnmajn t aaj krajšem Časa. Denarje nam poslati Js ttjprf lične je do $50.00 t |otoviai t pri poročenem ali registriranem pis tnn, večje zneske pa po Posts Honey Order sli pa po New Tor) Bank Draft PRANK SAK8KR, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Useda dveh slovaških listov. Newyorski list 'Slovak v Amerike" priobeuje vest, da sta pre- Nova stavka brivcev v New Yorkn. Vsled posredovanja organizatorjev zveze I. W. W. se je izdalo danes vsem brivskim pomočnikom v New Yorku ukaz, naj ope- da se bo na tem zborovanju sklenilo pogodbe za uvoz milijonov funtov mesa skozi pristanišče Los j|a slovaška lista Amer. Sloven- j tovano ostavijo s\-oja mesta, ker Angeles. j ske xoviny" in "Slovenski Den- J mojstri nočejo držati svojih ob- Ako se ta pogodba uresniči, bo v Pittsburgu. Pa. v roke re-,'jnb glede skrajšanja tedenskih postalo niesto Los Angeles središ- ceriverja. Prvooznaeeni list sta f lir in ob nedeljah, če trgovine z mesom za zapad in j ustanovila že pred 27 leti slovaŠ-Zgradili bodo velike ledeni-j ka pijonirja Jan Slovensky in Julij Wolf; drugoimenovani list je pa pričel izdajati pred 13. leti in jug- ce ter so načrti zanje že izgotov-Ijeni. Dosedaj se je sklenilo po- godbe s tremi parobrodnimi druž- splošnoznani slovaški prvak bami, ki bodo importirale iz Av- j bankir P. 1. Rovnianek, ki je po stralije vsaki teden kakih 50.000 funtov mesa. To količino se bo v kratkem zvifalo na 50 ton. Mali trgovci, takozvani neodvisni, so ustanovili v vseh mestih podružnice. Stroške za ledenice cenijo na $5.000,000. veliki svoji bankerotni katastrofi neznano kam pobegnil. Visoka starost. Japonci zaupajo Amerikancem. Bryan, Ohio, 13. junija. — Gotovo najstarejša ženska v državi Ohio. Mrs. Elizabeth Maugher-man, je danes tukaj umrla. Stara Fried ma nnov serum. Washington, D. C., 13. junija. Senator McAdoo, je predložil danes poročilo o dr. Friedmannovih uspehih senatu. Poročilo obsega sama dejstva, ki so bila že priob-čena. Generalni zdravnik Blue bo podrobnosti o serumu pozneje sporočil. — . . _ . . .. ! je bila 108 let; izmed 17 otrok je. Totao, Japonsko. 13. junija. še (,etvero Pokojnica je bila Grof Gombei Yamamoto, japonski ministrski predsednik, se je danes izrazil, da globoko obžaluje, ker ni kontrovc: za c califor-nijskem zemljiškem vprašanju še do danes rešena. Nadalje se je iz- strastna kadilka tobaka. Danski kabinet odstopil. Kcpenhagen, Dansko, 13. junija. — Danes je podal kabinet mi- razil, da bodo Japonci "storili vsej ^trškega predsednika K. Bernt- ' sena svojo demisijo. Kabinet je baje zaradi tega odstopil, ker je bila poslana ob priliki zadnjih volitev vladajoči stranki nezaup- potrebmv samo, da ae ohrani mir, Amerikanci pa menda tudi ne bodo hoteli a irrlo uveljaviti svojih zahtev. .....- * . .._- -- _....... mea. Nov denar. Boston, Mass., 13. junija. — Naš žu]ian Fitzpatrick bo započel na pri&tojnem mestu živahno akcijo za uvedbo novega kovanega denarja po 7 c. Župan je mnenja, da bi 7 centni novci dosti uplivali pri sedanji življenski draginji. Birma v kaznilnici. V newyorskem državnem zaporu Sing Sing, se je vršil tekoči teden sv. misijon; vodila sta ga redovnika Rev. Griffin in Plan naga n. Tem povodom se je podelilo tudi včeraj zakrament sv. birme 46 kaznjencem po pomož. škofu CiLz&ku iz New Torka. ___________ __ GLAS NARODA^ 14. JUNIJA, 1913. "GLAS NARODA" . • (Slovenic Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK 8AKSER, President JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENED1K, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " pol leta....................... 1.60 " leto za mesto New York........4.00 " leta za mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse leto...........4.50 " pol leta.............2.55 "četrt leta............ 170 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly ?3.0Q. I AdTertUement on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne t priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, tla se nam tudi prejšnje blvslilče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. . Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA*' 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 46^7 Cortland t. Koncem tedna. Med našimi tukajšnjimi rojaki je zelo razširjena navada, da se prireja veselice, kadar se namerava v kaki naselbini ustanoviti lastno slovensko pokopališče! Veselica in — pokopališče! Mislimo, da se še ne držimo reka, da posvečuje namen sredstva. In kar je še najlepše, je to, da se navadno priredi veselico na istem prostem, ki je projektiran za bodoče pokopališče. Torej profana-eija. a priori. * * # Ako čutijo rojaki v kaki naselbini resnično potrebo po lastnem pokopališču, bi bilo povsem naravno in primemo, da bi se denar nabral ua kak drug način in ne potom veselice. Ali se ne zavedata moralnega protislovja, ki tiči v takem počenjanju? Hočete lastno pokopališče! Dobro! Izvoli naj se odbor in ta naj poskrbi, da se nabere potrebni denar, ne na veselici, ko je človek dostikrat radodaren le pod vplivom alkohola, temveč v cerkvi, v domačem svetišču in kjersibodi drugje, na cesti, le na veselici ne. * * * Stvar je tem resnejša radi velike nevarnosti za življenje, v kateri se nahaja neprestano pretežna večina naših rojakov v Ameriki. Morda je nekdo danes na taki veselici in jutri ga zasuje kamenje ali premog. * * * Konečno je pa to tudi stvar o-kusa. Vemo, iz česa se je to porodilo. Iz žalibog preveč razširjene navade, da se za vsako stvar priredi veselica. Veselica za novo cerkev, veselica za zvonove, veselica za pokopališče, veselica za veselico krez konca in kraja! * * * Niti v glavo nam ne pade, da bi odgovarjali od prirejanja veselic. Rečemo le to, da je dobila cela stvar že nekako bolesten značaj. Vse, česar je preveč, škodi. Naj se povesele naši ljudje, a povesele naj se tako in tolikokrat, kot se sklada z zakoni dostojnosti in čisto priprostimi predpisi okusa. * * • Glede prirejanja veselic v dobrodelne in občekoristne svrhe pa še enkrat: Kdor daruje za kako stvar, naj daruje z jasno glavo. s premislekom in euvstvom. Ljudje pa in društva, ki skušajo dobiti denar v katerokoli svrho od ljudstva le potom veselic, ravnajo prav tako kot oni. ki je šel krast svečo, da jo je poklonil svojemu patronu. Vsakdo, kdor lahko obrije sebe, obrije lahko tudi svojega najboljšega prijatelja. Iščem svojega sina FRANKA GODIC. Doma • je iz Roba. Pred dvema mesecema ava bila skupaj in sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Prank Godič, Bojt 17, _ /■i i j «.. (11-14—6) Johnstown, Pa. — Rodbini Be- čaj je umrla tukaj edina hčerka. Pokopali smo jo na novo slovensko pokopališče sv. Cirila in Metoda. — Želeti bi bilo, da bi se Slovenci malo bolj zanimali za slov. pokopališče, ki je namenjeno edinole Slovanom vseh veroizpovedi. Dne 4. julija bomo imeli piknik' v prid slovenskega pokopališča. Rojaki, udeležite se zabave! Pozdrav! — Frank Ga-brenja. Export, Pa. — Tukaj je umrl rojak in moj stari prijatelj Jakob Košir, po domače Oreharjev iz Dovjega na Gorenjskem. Star je bil 85 let in je delal v bližnjem premokopu. V Združene države je prišel pred sedmimi leti. Spadal je k društvu J. S. K. J. v Crab Tree, Pa. V starem kraju zapušča stariše, sestro in več sorodstva, tukaj v Ameriki pa veliko znancev in prijateljev. Bil je povsod zelo priljubljen. Sorodnikom v domovini izrekamo naše sožalje. — Z delom gre pri nas še precej dobro". Slovencev nas je sicer malo, a vseeno dobro napredujemo. Hvala lepa Slovencem iz bližnje naselbine Delmont, ker so nas tako mnogoštevilno obiskali o priliki zadnje veseliee. — O-pomnil bi vse člane društva sv. Barbare v Forest City, Pa., na bližajočo se konvencijo. Bratje, izvolite kolikor mogoče veliko delegatov, sposobnih mož. ki jim bo v prvi vrsti mar le napredek, organizacije ! Delujte resno za združenje brez vsakih prikuplji-vih in sladkih besed, ki so že tedaj. ko so izrečene, skoraj pozabljene! Manjša društva, posebno pa ona v bližini Pittsburgh a, naj gotovo pošljejo delegate, ker jih bo vožnja zelo malo stala. Toliko za enkrat, ker meni so razmere po konvencijah precej dobro znane. Za rešiti imamo veliko važnih točk, ki bodo vse le v dobrobit članom po Združenih državah. Prosil bi tudi člane, da naj pridejo na dan s svojim mnenjem v časopisju, ker le če bode vsak povedal svoje dobre misli, se bo dalo kaj ukreniti. Pozdrav vsem članom omenjene organizacije! — Ivan Prostor. nimajo nobene stvarne J V vsakem slučaju pa sta Srbija in Črnagora najdražje plačali osvojeno ozemlje, a po bolgarski razdelbi bi dobila Bolgarska svoje ozemlje skoraj dvakrat ceneje, dočim se po srbski razdelbi ta razlika nekoliko "izravna. Te številke pač najbolje upra-vičujejo srbsko-grške načrte za razdelbo osvojenega balkanskega ozemlja in le želeti bi bilo, da se ti načrti tudi odobre po vseh balkanskih za veznih vladah. Potnik št. 10,000.000. S parnikom "George Washington" je dospel 11. t. m. v New York Slovak František Vasil, poštenega poklica čevljarskega, doma iz občine Leles, komitat Zern-plin. Ko se je podal na dolgo pot čez to "veliko lužo", niti najmanjše slutnje ni imel, kaj ga v Bremnu pričakuje. Ko si je v Bremnu kupoval parobrodni listek, so mu uradniki rekli, da je on potnik št. 10,000,000, katerega bo družba Severonemškega Llova prepeljala preko morja, pa kot tak da bo potoval zastonj. To je bilo za Vasila tako presenečenje, da se mu je vse zdelo neverjetno, kar mu pravijo in si je mislil, da si z njim neumne šale zbijajo; šele ko.so ga vzeli seboj v mesto, mu kupili lepo obleko, klobuk, čevlje, pa za nameček Še zlato uro z verižico, se je uveril, da tu n«- gre za nobeno neumno šalo in da je vse resnica, kar so mu rekli. Potem so ga izpraševa-li, ali ima še kako željo, katero bi mu lahko izpolnili. Vasil je premišljeval, kaj naj bi si še izbral ; končno je rekel uradnikom, da sedaj, ko" ima že novo obleko, klobuk, čevlje in zlato uro z verižico, bi si hotel še prižgati dobro, fino sraodko; dobil je celo škatljo pristnih liavanskih smodk. Tako pg gosposko se je pripeljal Vasil v New York, odkoder se je podal k svojemu bratu, kateri je farmer v Jamesville, N. J. Razdelitev Balkana. V zadnjih časih se je culo marsikaj o hudih sporih med balkanskimi zaveznimi državami v zadevi razdelitve osvojenega balkanskega ozemlja, kakor pa poročajo sedaj iz Belgrada, se presoja položaj mnogo mirneje in splošna sodba je, da je ta optimizem upravičen. Pomirujoči ton merodajnih bolgarskih izjav se popolnoma sklada z mirnim presojanjem poi^žaja, ki vlada zadnji Čas tudi v srbskih krogih. V Belgradu in Sofiji vzbujajo vznemirjajoči- »J asovi inozemskega, zlasti, ttemSkftga wjmsticnega časopisja največje ...... v resnici podlage, temveč samo na dolgo in široko zavlačujejo brezpomembne dogodke ali pa celo direktne izmišljotine svojih kore-spondentov. Stvar je popolnoma gotova, da se bodo pogajanja med balkanskimi vladami vršila na prijateljski način in s stvarnimi argumenti. Poskušalo se bo vse, da se zavezniki izognejo vsem komplikacijam, da se sporazumejo sami med seboj brez vmešavanja velesil vsaj v temeljna vprašanja. Dogovori o razdelbi zasedenega ozemlja se bodo najbrž vršili med zavezniškimi vladami skupno kakor o enem kompleksu kvečjemu da se morebiti teritori-jalna vprašanja edinole med Srbijo in Crnogoro rešijo pozneje z rešitvijo ostalih medsebojnih zadev teh dveh držav. Med Srbijo. Bolgarsko in Grško pa se poskusi že te dni rešitev vprašanja razdelitve zavzetega ozemlja. Mero-dajni krogi zatrjujejo, da ni ni-kakega povoda za razburjajoče vesti, pač pa. vse upanje, da se reši stvar mirnim in prijateljskim potom. O sklepih konference v Belgradu vlada stroga tajnost, ker j so i principielne i taktične važnosti ; gotovo je edino to, da zahtevata Srbija in Grška, da bi mejili druga ob drugo in da si v glavnem obdržita desni breg Vardarjev. Srbsko stališče glede na razdelitev balkanskega ozemlja je začrtano v sledečem: Bolgarska je osvojila 59,000 štir laških kilometrov ozemlja. Srbija 60,000. Črnagora 5,000, Grška brez otokov 30,000. Od tega ozemlja bi pripadlo po bolgarskih aspiraeijah Bolgarski 87 tisoč, Srbiji 26,000, Črnigori 7 tisoč, Grški pa 11,000 štir jaških kilometrov, če se odšleje Albanija s 26,000 štirj. kilometrov. Po srbsko-grškem mnenju bi pa morala dobiti Bolgarska 62 tisoč, Srbija 36,000, Grška 27 tisoč in Črnagora 7.000 štirj. kilometrov. Po bolgarski razdelbi bi skupna površina Bolgarske znašala potemtakem po končani vojni 183 000, Srbije 75,000, Črnegore 16.000, Grške pa 76,000 štirj. kilometrov. 1*0 srbsko-grškem načrtu pa Bolgarska 157,000, Srbija 85,000, Grška 92,000, Črnagora .16,000. Po prebivalstvu bi imela Bolgarska 6.600,000 duš, Srbija 4,100,000, Črnagora 500.000 in Grška 3,500,000. Po bolgarski razdelbi bi ozemlje vseh ostalih treh zaveznikov znašalo samo 90 odstotkov bolgarskega ozemlja, dočim bi pa po srbski razdelbi imeli ostali trije zavezniki 124 odstotkov napram Bolgarom in«prebivalstvo v ostalih treh zaveznih državah, ki je znašalo pred vojno 126 odstotkov napram bolgarskemu, bi znašalo po sklepu miru 128 odstotkov. Po srbski delitvi bi dobila Bolgarska 10,000 km manj, kar bi dobila Srbija, a za to bi dobila Bolgarska 17,000 km. V Traciji, kjer po dogovoru Bolgarska ne bi bila dobila ničesar, dočim pa je bila za Srbijo določena Albanija. Razmerje bi ostalo torej isto in bi se ravnotežje ne menjalo. ker bi bila Bolgarska itak skoraj dvakrat tako velika kakor Srbija. Za easa vojne so oborožile: Bolgarska 450 000 mož, Srbija 402,000, Črnagora 45,000, Grška 150,000. Ako se računa, da stane v vojni en vojak 5 frankov na dan. da je vojno stanje trajal' 200 dni in če se računa 15,000 frankov na vsakega mrtvega ali onesposobljenega vojaka, ki jiit je imela Bolgarska 40,000. Srbija 25,000. Črnagora 8.000 in Grška 6,000, je stala vojna Bolgarsko 1 milijardo 50 milijonov frankov. Srbijo 717 milijonov, Črnogoro 165 milijonov in Grško 340 mili-jopov. Po bolgarski razdelbi bi stal potemtakem Bolgarsko osvojeni kilometer ozemlja 12,000 fr. in 46 odstotkov enega človeškega življenja, Srbijo kilometer 27,000 frankov iu 80 odstotkov enega človeškega življenja, Črnogoro kilometer 23,000 frankov in 110 odstotkov človeškega življenja, Grško 30,000, oziroma 55 odstot-! kov enega človeškega življenja. Po srbski razdelbi bi stal Bolgarijo kilometer 17,000 frankov, oz. 65 odstotkov enega človeškega življenja; Srbijo 20,000 frankov, oz. 60 odst. enega človeškega življenja, Črnogoro 23,700 fr., oz. 110 odst. enega človeškega življenja. Grško 14,000 frankov, oz. 22 odst. enega človeškega življenja. Velikanski gospodarski razvoj v Rusija se je gospodarsko tako povzdignila, da se pred nekaj leti o tako orjaškem razvoju nikomur niti sanjalo ni. Po rnsko-ja-ponski vojni in po notranjem nemiru je zadela rusko poljedelstvo in obrt tako strašanska kriza, da so Rusiji njeni klevetniki za nekaj desetletij napovedovali popoln gospodarski polom. Ali Rusija je osramotila svoje sovražnike s svojim naglim vsestranskim razvojem, da se z njo, izvzemši Anglijo, ne more primerjati nobena druga država v Evropi. Neizčrpna sila ruskega življa, pre-vidnosl vlade in pozornost dume vodijo Rusijo više in više. Že velikansko naraščanje prebivalstva priča o njeni neizčrpni gospodarski sili, zakaj to naraščanje bi ne bilo mogoče brez bogatih gospodarskih virov. Prvo vesoljno štetje ruskega prebivalstva se je vršilo dne 9. svečana 1897. leta in se je naštelo 128,790,000 duš, a leta 1010 je narasti o prebivalstvo na 160 milijonov podanikov. Pomnožilo se je v teku 13 let za 31,300,000. S takim naraščanjem se ne more nobena druga evropska država ponašati. Kakšen pomen ima to ogromno naraščanje Rusov v gospodarskem in vojaškem oziru, je lahko uvideti. V Rusiji je dandanes 6.41 milijonov porodov, a umrje jih na leto le 3.94 milijona na leto. Tako narašča rusko prebivalstvo na leto za 2,464,000 duš. Potemtakem bi narastla Rusija že približno v prihodnjem desetletju na 200,000,000 prebivalcev. To je tisto, zaradi Česar njeni nasprotniki tako hite, da bi prej izzvali odločitev v velikih političnih in gospodarskih razpo-rih. Od onih 160 milijonov prebivalcev jih pride na evropsko Rusijo 116.5, na Poljsko 11.67, na Finsko 3.01, na Kavkaz 11.39, na Sibirijo, ki ima še nepregledna, lako razsežna zemljišča, da bi, obdelana, lahko zalagala s pridelki vso Evropo, pri<*e le 7.87 milijonov in na srednjo Azijo 9.63 milijonov prebivalcev. Uvaževanja vreden pojav v poslednji dobi je tudi rapidno naraščevanje ruskih mest. Tako je narastel Petrograd z 1,267,013 prebivalcev 1. 1897 na 1,907,708 1. 1909. torej približno za % milijona duš. Moskva z 1,035,664 na 1,481,240, Varšava s 638,208 na 895,900, Odesa s 405,041 na 520 tisoč, prebivalcev. Prav po ame-rikanskem načinu je zrastlo samo obrtno rusko riiesto v zapadnem kotu ruske Poljske, Lodž. L. 1871 je štelo mesto Lodž 39,078 prebivalcev, a 1. 1909 pa 400,000 duš. to je v 38 letih desetkrat toliko. Leta 1871 je bilo v Rusiji le šest mest, ki so imela več kakor 100 tisoč prebivalcev, dananes pa že 19; leta 1871 11 mest med 50 do blizu 100,000 prebivalcev, danes pa 38; leta 1871 je bilo mest med 20 do 50 tisoč prebivalcev 57, a danes 118; leta 1871 mest med 10 in 20 tisoč prebivalcev zdaj pa že kar 315. Vseh mest v Rusiji je dandanes 3552 in poleg teh 724.635 vasi! Kako presega še danes rusko kmetiško prebivalstvo meščansko, je razvidno iz dejstva, da živi v Rusiji 135.!) milijona kmetiških podanikov, pa samo 24.1 milijona meščanskih prebivalcev; kmetiško prebivalstvo tvori torej 86.5 odstotka. mestno pa 13.5 odstotka vsega prebivalstva. Takih odnošajev ni najti v nobeni drugi evropski državi in ti kažejo tudi, kakšen neprecenljiv pomen ima rusko poljedelstvo za Rusijo. In baš pretežno poljedelstvo je najugodnejše poroštvo za bodočnost Rusije, za nje razvoj njeno moč. DAROVI za nove orgije za premsko farno cerkev. Ludovik Dekleva $2.25. Po $2: Jane? Frank, Emil Mat,-ko, Fran in Ivana Frank, Janez Frank. Po $1.50: Anton Porenič. Jerko Lovrič. Po $1.25: Matija Nemec, Janez Dekleva, Štefan Čepek. Po $1: Anton Nemec, Janez Kovačič, Fran Pecman, Jo. Kra-ševec, Janez Novak. Janez Maslo, Anton Sprohar, Janez Urh. i Jožef Dekleva, Fran Baša, Janez f Kraševee. Matija Boštjančič, Iv. Dekleva, Martin Pecman, Anton Mršnik, Jožef Grahor, Andrej | Valenčič,, Ivan Smerdel, Anton j Žiberna, Ivan Gašperšie. Mihael i Gašperšič, Ivan Žiberna. Jakob j Valenčič, Jakob Čubat, Pepi Frank. Janez Dekleva, Alojzij Dekleva. Anton Dekleva, Joip Slovensko katoliško a Dekleva. Fran Fabec, Anton Frank, Jožef Čandek, Avgust \ Komar, Anton Kurent, Toni Ga k, A. Penko. Ivan Lovrič, Anton Vidovič, Ivan Gak, Gasper Per-kov. Po 50c: Jožef Grahor, Marija Krašovec, Janez Čubad, Ivan Gašperšič, Antonija Frank, Ivan Seles, Fran Nadoh, Marija Kit n. Jožef Hlad. Jožef Kobal, Janez Kral, Josip Valenčič, Fran Bradi, j Jožef Kranc, Sime Krstič. Ivan za Zedinjene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box ISt, Forest City, T*. Podpredsednik: JOSKF PETERNEL, Box 96 WlUock, P«. L tajnik: IVAN TEL BAN, Box 707, Foreat City, Pa. EL tajnik: JOHN OSOLIN, Bos 492. Foreat City, P«, | , . Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 617, Forest City, Fa. NADZORNIKU Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZAI.AR, Box »47, Foreat City, Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASN1K, 4734 Hatfield St-. Plttabur«. P*. II. nadzornik: FRANK filJXK, 50 Mill Bt.. Luzerne, Pa. HI. nadzornik: ALOJZ TAVČAR. 29d Cor. N. — trd St, Rotit Bprtnn JTJŠ. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREOAR, Box «01, Witt, m, L porotnik: MARTIN OBER2AN, Box 61. Mineral. Kana. 11. porotnik: ANDREJ SLAK,, 773» Issler St., Cleveland, OUC VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. J. it. HEL1SKAR, <127 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio. pošiljajo I. tajnika IVAN TELBAN, P. O. Boa Iti v Forest 1 t>ru*treno slaaUo J* "GLAl NARODA". I>oylsl ua) Jity, Pa. PROŠNJA. Želim izvedeti za rojaka, ki je letos prist 1 iz starega kraja \ Cleveland. Ohio. <>n je namreč ^ ""V, . * y »*'«»"«. * .1........... | - Ercegovie, Mate Ercegovie", Ivan potoval skupno z mojim tastom svežega m za suhega pa 50č. lv< Živ ko vie, Blaž Živkovič, Ivan Matija Slapko. V Uevelandu na 1 dor naroči ve skupaj, dol Mujalič, Baklo Lovrič, Mikula j poulični železnici mu j«- bil pre- popust. Poštnino plača vsak ni KEDOR ŽELI PELIN, Ix.disi svež ali pa suh. kateri inn vedno enak duh, naj ga na roe pri meni. Cena je 20c za en funl Ke dob Goleš, Friderik Delale,- Jakob I menjen kovček, v katerem je bila ''Oenih Rodie, Marink Karaboz, Mate j moja slika. Slika me predstavlja Lovrie, Štefan Korobae, Ivan z velikimi zavitimi brkami, ko Županovič, Ivan Avenovic, Ant.! sem bil pri lovcih v Bruck a d Miliša, Tvana Miliša, Marin Ju- Mur. Prosim cenjene rojake, ke-rič, Jerin Gacina, Josip RJidan,; dor je dobil dotični zavoj, naj ga Josip Fahee. pošlje na moj naslov, za kar dobi sam. Peter Lesar, If. F. 1». 35. Box 11 H, Klin St., I::.*«—<> Barberton, Oliio Po 25e; Albert Ivirn. Jurij Porinil. Fran Tomšič. I^otiis Kompa-re, Fran Valenčič, Ivan Smole, Josip Jenko, Jožef Stanič, Fran Volk, Fran Sinkine, Ivan Rot ar. Josip lieeebe. Josip Pele. Grgo nagrade. Mieha« l Lorber, 1030 Perallo St., N. S, <13-16 lit Pittsburgh, PRODAM POSESTVO Rovič, Ive Ninic, Krsto Stipič,; in restavracijo zraven vciikega Milo Kotlar, Miter Mazija. Kr-! kolodvora v Rudolfovem. Notri sto Nieič, Marica Krstič, Toni Ži- je restavracija, ki je jako dobro povie, Anton Perkov, Anton l'j- j upeljana in na dobrem glasu. So (*!e- jo stanovanja, hlevi, tehtnica, kt-r ' Po 20e: Vineene Urh, Guo Nik-pal. ' POSESTVO NA PRODAJ v ( ermošnjieah št. 20, fara Sto piče pri novem mestu. Cena $2IHH». to je K 10.1 KM 1. Več se Z v« i pri lastniku sedaj v Ameriki: Pa. | Alois Cdovič, — | r><»2 Illinois Ave., (13-17—C) Sheboygan, Wif NAZNANILO. Od Mestne hranilnice ljubljan ske smo prejeli nekaj več Račui skih zaključkov za leto 1912. Mark Gladic Peter Skara 10c. Srčna hvala vsem darovalcem in darovalkam! Pittsburgh, Pa. Matija Neraec, Ivan Smerdel, nabiralca. Denar sprejeli in odposlali. Uredništvo. se tehta vsak teden 300—150 pni-' teh zaključkih je natanko ozna šičev. Proda takoj pod zelo u- čena vrednost vsake liranihi godnimi poboji. Promet je velik; knjižice z obrestmi vred do kon in posebno sedaj za časa zgrad-! ca 1. 1912. be belokranjske železnice. Še na j Označene zaključke dopošlj< tančnejša poročila na razpolago j mo radevolje vložnikom tega de pri: j ri ar nega zavoda brezplačno prot Josip Windiseher, i plačilu -»c za poštnino. FRANK SAKSER, lepa prilika j;a Slovenca ali Hrvata. Na prodaj je mesnica v večji slovenski naselbini, in sicer radi odhoda. Prometa ima od 5 do 6 tisoč dolarjev na mesec. Več pove uredništvo. (3-16—6) m Smrt avij&tika. Lcndcn, Anglija, 13. junija. — Pri nekem poletu v aerodromu v Brooklands se je smrtno ponesrečil avijatik Kennedy. Zadel je v iiafip aerodroma. Njegov spremljevalec je težko poškodovan. • - naznanilo iz urada društva sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo. Tem potom se naznanja, članom tega društva, da se bode v nedeljo dne 22. junija vršila redna četrtletna seja. katere se morajo vsi člani udeležiti; izvzeti so le bolni ali pa več kakor 30 milj oddaljeni. Kedor torej izostane, mora plačati 50č kazni v društ veno blagajno, kakor to velevajo društvena pravila. Obenem pa naznanjam, da sedaj ni posebne naklade, zato vsak lahko ve, koliko ima za plačati. Ako se kedo ne udeleži seje, naj pošlje meni društvenemu zastopniku mesečne prispevke. Prispevki za prihodnje tri mesece so sledeči: člani 1. razreda 144, j plačajo $4.50, 2. razreda $4.80, 3. razreda $5.10, 4. razreda $5.40, 5. razreda $5.70, 6. razreda $6.00. Poleg tega mora še pridjati 50^ kazni, ako se ne udeleži seje. Nekateri so dolžni tudi še kazen radi neudeležbe pri zadnji četrtletni seji. Člani sedaj ne bodo do bili posebnih poročil, ker je tajnik preoddaljen in ker se nekateri hudujejo, ako se jim poroča, koliko da dolgujejo. Kedor ne pošlje svojih prispevkov do L julija, ne dobi podpore, ako se poškoduje, in 1. avgusta bode suspendiran, ako se še ne oglasi. Vse pošiljat ve naj se pošljejo na mene društvenega zastopnika: Frank Krek, 213 W. Main St., Trinidad, Colo, in to vsaj do 22. junija, ako je mogoče. Obenem prosim vse člane, da se seje ja gotovo udeleže, ker rešiti imamo več važnih točk ter voliti novega tajnika in blagajnika, ker sedanja sta preveč oddaljena. Z bratskim pozdravom (13-16—6) Frank Krek. - T"csar in veleposestnik v Kaudiji pri Rudolfovem. Austria. Kranjsko. (13-14—6) Rad bi zvedel za ANTONIJO BENCHINA. Doma je iz vasi Travnik pri Loškem potoku na Kranjskem. Prosim cenjene rojake in rojakinje, če kedo ve za nje naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sama oglasi. — Louis Benchina, P. O. Box 361, Abbeville, Ga. Obenem pa še enkrat javim, da sem izgubil svojo ženo dne 5. aprila in danes sem pa dobil pismo, da mi je mali umrla. (13-19—6) 82 Cortlandt St., New York City (13-20—6; Kje je JOSIP WIDENIKT Prec dvema letoma je bival v Pitts burgh. Pa., in potem neznan« kam odšel. Prosim cenjene ro jake, če kedo ve za njegov na slov, da ga mi naznani, ali na se pa sam javi, ker mu iman nekaj važnega za poročati. — Frank Flove, 947 Water St. Mead vil le, Pa. (11-17—6 SKRBITE ZA BODOČNOST. Kdor hoče, da bode imel živet od česa na stare dni, mora zdaj skrbeti za svojo bodočnost ROJAKOM v Pennsylvaniji in W. Virginiji Ni ie lePše prilike, kot vam j NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji West Virginiji naznanjamo, jih obišče naš novi potnik nudiva midva. Kupi in odplaču in polagoma zemljo, pa boš kdaj nj ^ , svojem. Prodajava svojo zemlj od 15 dolarjev naprej za akei Sto dolarjev plačaš takoj, ostal mesečno po deset dolarjev. Če bolan ali nimaš dela, počakavi Če kupiš 40 akrov, plačava vo3 njo. Prodava samo tistim, kate^ pridejo sami pogledat. Jamčivi I da pridelate na vsak aker naj manj toliko čistega vsako lete kolikor plačate za ves aker. Ia čistite lahko nekaj akrov na t« den. Do železnic in mest od en do štirih milj. Kmetije vse ni ; okoli. Zdrav zrak, nobenega moi ! virja, polno studencev. Nimav: I nobenih agentov in zato ne zame j njujte naju z drugimi, ki prodi jajo danes tukaj, jutri tam, di nes za to, jutri za drugo kompi "nijo. Ne silite v kraje, kjer gr samo živinoreja, ker za živino potrebujete 40 akrov, kot pri ampak trikrat toliko. Najboljši prilika za tiste, ki se nameravaj) to pomlad naseliti. Če ne mial letos iti gori, kupi letos, kupi ki je zastopnik Slovenic Publish- j koJ> Pa boš « nek»j odplačal d« ing Company in pooblaščen pobi-1 drugega leta. Vedi, da delo rati naročnino za list "Glas Na- stalno, da pridejo krize — pa roda", kakor tudi draga naroči-1svoj košček zemlje, se lah la. Vedno in povsodi so šli naši i umakneš in v vsaki krizi napra rojaki na roko našemu potniku vis življenje. Pisi ali pridi Se da in ga lepo sprejeli, zato smo u-|nes na naslov: Krže Mladič J verjeni, da bode tudi novemu | Co., 2616 S. Lawndale Ave., potniku na prvem potovanju ta-jeago, 111. Telefon; Lai ko. Rojaka našega novega potni- 7449. Začni danes, če h< ka kar naj topleje priporočamo, imeti jutri. Če pa odlašal Slovenic Publishing Co. jD* jutri, n« bol - Mr. leo Štrukelj, h nižin človeške dražbe. * o > Zamišljen se je izprekajal po »voji sobi. Bil je mož štiridesetih let, golega obraza, suhe postave iu elastični h kretenj. Na vratih njegovega stanovanja je bila nabita posetnica z napisom : "Dragin, privatni detektiv. '' Mrak je že legal na zemljo, Dragin je pa še vedno stopal po aobi. Zamišljen je bil v delovanje tajnost ne tatinske družbe, ki je že ves teden vznemirrjala mestne prebiavlce in kradla, kar ji je prišlo pod roke: jestvine, zlatnino, vozičke, deuar iu obleko. Vsak dan je prinesel mestni dnevnik "Nova pošta" kak nov slučaj, vsa policija je bil na nogah, po-sebuo še odkar je bil ukraden soprogi nekega višjega policijskega uradnika na javnem trgu ob svetlem solneu mošnjiček s petnajstimi kronami. "Ni drugega izhoda!" tako je modroval detektiv. "To mora biti dobro organizirana družba pre-frigauih tatov, ki jo moram izsledili! To sem dolžan svojemu poklicu ! Varujte se neznani zlikov-ei" —'in pri tem je zagrozil Dra-gin s pestjo po zraku — "varujte se. Dragin čuva in dela!" V tem je prinesla postrežniea večerjo iz bližnje gostilne, pogrnila mizo in se hotela odstraniti. "No, no, kam pa se ti tako mudi, Katrica? Postoj uekoliko in povej mi kaj novic!" tako ji je prigovarjal gospod, delal se brezbrižnega, rezal malomarno svojo pečenko, pri tem pa skrbno pazil, da mu ni ušla nobena beseda zgovorne ženske. "Nič posebnega ne vem, gospod Dragin! Toda pač, nekaj sem pravkar slišala, ko sem čakala, da mi je odrezala kuharica Vašo večerjo. V točarni je sedel pro-stak dragonec in pravil svojemu prijatelju izvoščeku št. 73., tistemu, ki vas je peljal pred dobrimi desetimi dnevi na postajo — gotovo se ga še spominjate, brazgotino ima na levem licu, ker je padel lansko leto ob sv. Juriju ob sedmih zvečer raz kozla. — Vso sem slišala! Pravil je ta dragonec, kako je peljal svojo ljubico. Franeaka ji je ime, saj je poznate, za deklo služi pri notarjevih, še prej je bila pri sodnikovih, kamor je prišla od davkarje-vih — včeraj na izprehod, kako sta šla slednjič v neko malo krčmo, kjer še nikdar nista bila, da bi se intimnije pogovarjala. Ta krčma je v starem delu mesta, znana je pod imenom "Pri pa-gatu". Večerjala sta, pila tudi, kar naenkrat zapazi, Francika, ko je bil čas plačati, da nima več niošnjička. Ukraden ji je bil, in sicer v krčmi, ker prej je imela še mošnjiček, saj je sla sama kupil • vržinke za svojega fanta. Francika je morala zastaviti svojo zlato verižico, danes ji je pa domača kuharica morala posoditi 4 K 70 v, da je rešila verižico. Sploh pa je dotična krčma prava bez-nica, tako se je izrazil dragonec, in da ni imel svojega dekleta pri sebi, bi vse posekal." Tako je govorila Katrica, detektivu se je pa večkrat zabliska-lo oko, ker imel je navodil dovolj, kako in kje pričeti svoje raziskovanje proti neznani tatinski družbi. Koj si je izdelal načrt, podvizal večerjo in odslovil s prazno frazo: "Kaj se hoče, svet je dandanes pokvarjen in hudobcu!" svojo postrežnico. • • • Tam, kjer so bile ulice starega mesta najožje, kamor ni pošiljalo solnce nikdar svojih žarkov iz bojazni, da si zamažejo svojo zlato obleko, kamor ni segalo več ne oko postave, ne roka pravice še manj darežljivosti in usmiljenja, tam je brlela skozi meglo majhna lučica nad vratmi in naznanjala ljudem, da se lahko po-krepčajo "Pri pagatu" po dovršenem poštenem ali nepoštenem dnevnem delu. V nizki, zaduhli sobi je sedela, naslanjajo s komolci na mizo, natakarica, pred katero je bil razgrnjen star, zamazan časopis. Brezdelje jo je. skoraj uspavalo in od časa do časa si je morala preganjati z energičnim sunkom zaspanec. Iz temne kuhinje se je pa sfiš&lo enolično žvenketanje kozarcev, ki jih je umivala dekla Vrata na cesto so se odpirala in v sobo je stopil mož srednje raati. Globoko na celo je imel potisnjen klobuk, čigar zunanjost je pričala, da je preživel vsaj tri odlomke svoje ara življenja som so štrlele na vse mogoče in skoraj nemogoče strani, na zamazani modrikasti suknji je samevala in se dolgočasila rumena krpa, med tem ko so se cvetovi na hlačnicah veselili svojega bra-tovskega življenja in radostno bingljali semtertja. Sedel je v temni kot, naročil pol litra vina, ki ga je prinesla natakarica nekako strahoma tujemu, neznanemu gostu, premo-tral skrbno z očmi vso sobo in se končno zamislil. Dasi je moral vzbujati novo do-šli gost v slehernem opazovalcu mnenje o nevarnih izrodkih, škodljivih človeškemu imetju, zdravju iu v sili tudi življenju, se je skrivalo za to oguljeno suknjo hrabro srce poštenega časnikarja, ki si je izbral tako zunanjost edino le raditega, da bo za-mogel nemoteno opazovati nočno življenje v beznici, proučevati razne nevarne tipe ter opisati vse to v prihodnjem podlistku "Nove pošte." "Iz nižin človeške družbe". To bo podlistek, čitatelji se bodo kar trgali za list. Seveda bo treba mojstrsko uaslikati razne strasti in razne instinkte. Tako je delal časnikar načrte, veselil, se, da je prišel prvi, da bo vsled tega opazoval vse, karkoli se zgodi v razupiti krčmi in prešteval v duhu že svoj mastni honorar za poučno črtico. Njegovo bujno časnikarsko domišljijo je pa v tem trenotku poklicalo škripanje vrat na realni svet, radovedno so se ustavile njegove oči na došli osebi in srce mu je samega veselja začelo hitreje biti, kajti pravilo mu je, da bo igral novi gost veliko vlogo v njegovem podlistku. V sobo je pa tudi stopil mož, ki je prekašal tako glede obleke kakor glede obuvala preoblečenega časnikarja. Obleka je imela toliko krp, da se ni dalo spoznati njene prvotne barve in oblike. Luknjičavi slamnik ni bil v nikakšenem soglasju s poznoje-senskim časom, pač pa s erevlji, ki so puščali raznim vremenskim izbrirhom prost vhod. Okoli črno-sive brade se je pa moral truditi pred dobrim mese.cem kak mizarski vajenec z obličem in žago, vsaj drugače se niso mogle razlagati razne njene nepravilnosti. Kakor se je poprej varala natakarica pri časnikarju, tako se je tudi pri tem gostu in ž njo se je varal istotako tudi časnikar sam. ker novodošlec ni bil nikak nestoriprav po poklicu, pač pa je bil — našemljeni detektiv Dragin, ki je hotel na vsak način iz-takniti tatinsko družbo v gostilni "Pri pagatu", kamor ga je nevede poslala zgovornost njegove postrežniee. Koj pri vstopu je zapazil Dragin sumljivo osebo v kotu, pose-gečalo ga je nekaj pod tretjim rebrom, pod prilepljeno brado je šinil preko lic zadovoljen nasmeh in prisedel je v temni kot k časnikarju, mrmljajoč nerazumljiv pozdrav. Soseda se še nista utegnila temeljito opazovati, ko je stopil v obo zopet tujec, ki je bil v veliko veselje natakarici oblečen še precej dostojno. Nosil je celo površnik in trd klobuk. Nastopal je samozavestno in sigurno, kar je bil v tej razbojniški jami nenavaden slučaj. Naročil je kozarec malinovca in prisedel — v kot k neznanima mu osebama. Detektiva Dragina je že greva-lo njegovo ošemljenje, ker je čutil instinktivno, da mora biti to poštena duša, mogoče celo kak tuj detektiv, časnikar se je pa jezil v srcu, ker mu je skvaril vsa opazovanja ta pošteni gost, ki ga pač ne more uporabiti v svojem podlistku. No, vsak se je vdal slednjič v svojo usodo. Beseda je dala besedo, pomnekovali so se vsi trije o tem in onem, glavni govornik pri tem je bil pa tujec, ker sta pretehtavala njegova soseda vsako besedo, preden sta jo izgovorila, boječ se, da bi izdala svoj "incognito" s kako nepremišljeno besedo. Pogovarjali so se o vremenu, o draginji, o slabih družbah in končno — prišlo je kar samo od sebe — so že govorili o tatvinah, o strasteh, o zločinih in prestopkih. Tujec je razvijal 8Voje nazore tako pametno, da bi mu kmalu zaupal detektiv že svoj namen, ako bi ga ne zadrževala v tem, prisotnost pravega lumpa v osebi časnikarja in tudi ta se je ho-' tel — prejšnja jeza se mu je že razkadila — že parkrat predstaviti tujcu, ki bi mu dal lahko marsikatero dobro idejo za podlistek, toda ni si upal, ker bi stem jega sumljivega da, ki ga treba še dobro opazovati. Debata se je razvijala čim dalje zanimiveje. Nihče ni opazil, da se je jela počasi polniti soba. Tujee je bil zelo zgovoren. Pravil je o svojih doživljajih v Ameriki, ko je bil še sluga pri slavnem amerikanskem detektivu Pinkertonu, o spretnosti anieri-kanskih tatov, pred katerimi niso varne ne ure, ne prstani in ne denarne listnice. Hop, in že izgine vse v njihove velike žepe. Detektiv Dragan je poslušal verno, saj je bila to nekaka šola zanj, eanikar si je pa naročil še pol litra iz samega navdušenja za svoj novi podlistek. To bo gradivo! To bodo prebirali ljudje! Ura se je že bližala polnoči. Pri raznih mizah se je že razvilo praznoročno kričanje in kvarta-nje. Tupatam so se prerekali in vedno je prihajala natakarica mirit razvnete duhove. Tudi dvoje deklet je prisedalo zdaj k tej, zdaj k oni mizi z običajnim vabečim nasmehom na obrazu. Vse to življenje sta opazovala detektiv iu časnikar, odkar se je odstranil tujec z vljudnim: "O-prostite!" Prvi je premotril vse obraze, vsi so se mu zdeli še precej pošteni, le njegov sosed, ta mora biti gotovo član neznane tatinske družbe, časnikar se je pa čudil, kako trpe pošteui navzočni gostje v svoji sredini tako izgub-lejno eksistenco, kakršna je bil njegov bradati sosed. "Policijska ura!" tako je zav-pil zaspani krčmar iz kuhinje. "Policijska ura!" tako je ponavljala natakarica od mize do mize. Detektiv je bil že prej sklenil, da obišče ob prvi priliki še enkrat ta brlog, za sedaj je imel dovolj opravila s svojim sosedom, ki ga ne bo smel izpustiti izpred oči. Z uspehom svoje ekspedicije je bil popolnoma zadovoljen iu hotel plačati. Časnikarju se je pa mudilo v uredništvo, da spiše do dveh še nameravani podlistek in poklical je natakarico. Kdo pa naj popiše strah detektiva, ko je zapazil, da mu manjka listnica. Divje je pogledal svojega soseda, toda ustrašil se je njegovega preplašenega obraza, kajti časnikar je v tem trenotku tudi opazil, da nima več ure in ne poročnega prstana. "Tatovi! Meni manjka listnica! 70 K so mi pobrali!" "Meni pa ura in prstan!" Tako sta vpila v kotu in vsa krčma je bila v hipu pokoncu. "Kaj?" "Potepuha!" "Kako si upata trditi, da vama je bilo tu ukradeno!" "Mi smo sami poštenjaki!" "70 K še nikoli nisi imel, capin !?' "Ure še nositi ne moreš, ker ti pade iz cap na tla!" "Drug drugega sta okradla!' krčmo in osumljata moje poštene goste! Tistih par grošev že lahko utrpim! Toda sedaj pa: vun oba!" Tako je vrelo po zaduhli sobi, krčmar se je pa še najbolj drl. Se preden se je mogel legitimirati detektiv, še preden je mogel pojasniti časnikar svoje stališče, sta že frčala skozi odprta vrata in kdor je le mogel, je pritisnil s krepko pestjo pozdrav letečima pod rebra, na hrbet in glavo. Ogorčeni so zaprli za njima vrata. Znotraj v gostilni se pa še ni potolažil vihar. Bobnelo je kakor razburkano morje. Ko so pa zaškripala vrata, sta se zunaj oba pobrala iz jesenskega bata ter jo popihala vsak na svojo stran, boječ se, da ju dohiti še kaka darežljiva roka. # * * S trudno glavo in s težkimi kostmi je vstal drugo jutro detektiv Dragin. Postrežniea mu je prinesla kavo in "Novo pošto" ter se molče odstranila videč gospodarja tako otožnega. "Je že spet pil, ni čuda, da ga glava boli!" Hlastno je zagrabil detektiv "Novo pošto" v nadi, da bo mogoče kako poročilo v njej o kaki novi tatvini. Oho! Podlistek! "Iz nižin človeške družbe." Depa črtica. Predmestna beznica, vse spominja na včerajšnji dogodek, tu pa-., čr-nobradati potepuh... tat... "Hahaha!" in zasmejal se je detektiv tako prisrčno, da se je miza tresla*,"Jaz tat. potepuh! No, ni sUboi Torej moj sosed, o katerem sem imel tako slabo nine sva jih dobila! Revež, s polomljenimi kostmi je moral še pisati ponoči podlistek! Junak! O uri in prstanu pa previdno molči. No. in sedaj ga bo še žena radi prstana! Saj pravim, detektiv in časnikar morata delovati skupno v blagor človeštvu 1" Skoraj pozabil je pri tem detektiv na svoje bolečine. Sklenil je, da ne izve živa duša o tem dogodku iz njegovih ust. Tuji tat s površnikom in trdim klobukom naj le uživa prostost. Da bi se le ne posrečilo redarjem uloviti zvitega tatu, to so bile edine njegove želje, ker se bi mogoče slednjič vendarle izvedelo o veliki blamaži okradenega detektiva. Da bo u-rednik molčal o podrobnostih, je vedel, saj je poznal uredniško tajnost. Jelander. -o-- J. Kos. J Zgodilo se je ,da je umrl kme-. tu Jelandru sin, ki je bil edinec. 1 Se pred tremi dnevi je bil zal in krepak fant, ali oče je bil čudna, gorenjska grča. Sin se mu ni smilil, in ga je z grda gonil na težko delo, ki je mahoma vrglo in ubilo zdravega mladeniča. Nekateri so rekli, da se je prenapel, in mu je počila žila, drugi, da se vrezal pri košnji z ostro brušeno koso, tako, da je legel na mrtvaški oder. Vsi pa so bili edini v tem, da je oče kriv njegove smrti. Peč je bila zakurjena, in zunaj je bilo poletje, sveči ob mrliču sta bili ugasiijeni, in samo zakajena smrdljivka je brlela na stolu. Pri mrliču ni bilo drugega razen babe Tuljaške, ki je prebila noč v izbi. Zjutraj na vse zgodaj je prišel oče Jelander k mrtvemu sinu. Bil je bled in silno postaran. Ta dneva, od kar mu je umrl sin. sta ga sklonila in mu pobelila lase. Z rokami se je prijemal za brado in si brisal oči, ki so čudno vodene strmele izpod zmr-šenih. obrvi. "Tako, tako, no, seveda, sem ga jaz! Saj mi je sveti Andrej povedal. Ali ni plesal s Polono? Oha, ne pleši s Polono ", sem mu dejal. "Oha, ne pleši: rajsasa, ampak tako-le: Hopsasa, hopsa-sa!" Ko je Tuljaška zaslišala korake in zagledala Jelandra, ki je priplesal v sobo, se je takoj zdramila in zlezla pokoncu. Sesedla se je za mizo v dve gubi in mežikala s sivimi očmi nevoljno proti Jelandru. Stopil je k njej, a baba je povesila oči in zamrmra-la nekaj v brado. "Zdaj greš lahko v bajto, če si se naležala. Kozi je dolgčas po tebi." Hudo ga je pogledala in premi-♦ ~ T .. „----:---- kala Čeljusti, potem se ie počasi sieP^ns.p,,ace'kesuici ™ mi ne mo- joradi dveh pretngamh slepar- reš odpustiti?' Z rokami si je za- " i* -čelo se mu jl tre-sti vse telo. "Kaj mi tako ostro čitaš, France?" Ni bilo odgovora, le oko, ki se ni zaprlo ob smrti, je sijalo in očitalo. Čez dan je bilo zmeraj polno ljudi, ki so hodili kropit. Okoli peči so sedeli trije berači. Bili so na kosilu in so potem molili z zadrgnjenimi, mrmrajočimi glasovi žalostni del rožnega venca. Vzdihovali so, vsak čas gledali na duri, in čakali- da jim kdo prinese ubogajme za molitev. V nasprotnem kotu so se zbirali otroci in se začeli suvati med seboj, ko jim je bilo dolgčas. Za mizo je zopet sedela Tuljaška in se dobro počutila, zakaj že dolgo ni imela tako lepega mrliča. Dan je tekel počasi in enakomerno, dišalo je neprijetno, in dekla je zažigala brinje, da pokadi hišo. Jelandra ni bilo o-poldne domov, le proti večeru so ga opazili zunaj pri oknu. Strmel je izgubljenih, zmešanih oči v izbo, ko pa je zagledal ljudi, se je skril za zidom. Ko je odzvonilo Marijo, je Tuljaška utrnila smrd-Ijivko in prižgala sveči, popravila je prt in prilila blagoslovljene vode v leseni krožnik. Začeli s« prihajati večerni go-stovalci, prišla so dekleta in prinesla s seboj bršljana, pušpana in rož, da spleto venec. Prihajali so Francetovi tovariši, da pova-sujejo zadnjo- noč z molčečim prijateljem. Kmalu se je izba napolnila, vse klopi so bile zasedene, in eelo izza peči so gledale otroške glave. Ko so odmolili vse © T * © m » « Ali imate zapeko? Kadar potrebujete kako zdravilo zoper otrpla jetra, neprebavo, zapeko ali težko prebavo, vzemite Severov, m^^ v Zivljenski balzam (Severa's Balsam of Life) Je splošna tonika za celi ustroj. Cena 75 centov. Ali ste nervozni ? Da hitro% olajšale nervoznost, duš no potrtost, histerijo, nespečnost, itd. rabite SEVEROV NERVOTON. Je izbortia hrana za onemogle živce. Cena Si.00. Naprodaj v lekarnah. Zahtevajte "Severova Zdravila". Zavrnite druga. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W. F. SEVERA CO. cem,rOW»PIDS © * & & & « voriti o rajniku. Hvalili so ga in obžalovali naglo smrtj. Pravil i so si dogodbe o strahovih. Stara prediea je povedala tisto o Torki j i, ki je prišla na kva-tmo noč. prest na njen kolovrat iu ji strgala, vso prejo. Stara Me-skulja je razkladala s skrivnostnim' glasom o bogatem mlinarju, ki je imel dve meri in je ljudem, ki so mu vozili v mlin. vsako pot vzel preveč moke. Po smrti pa so ga vozili črni konji nazaj, ki so bile same hudobe. Moški so kadili, vstajali zaporedoma in hodili k mizi, kjer je stala zelenka žganja. Dekleta so pletle venec. In ko je pošla govorica, so začele peti, najprej o vicah in zadnji sodbi, a potem je prišla na vrsto žalostna pesem: "Rasti, rasti rožmarin. ti deviški lep spomin!" Mlada soseda. Rozalka je pela naprej? a nocoj je trepetal njen glas in se topil v solza h. Med petjem so se začuli zunaj udarei. Vsa hiša je planila pokonci in se zgnetla okoli oken. Zagledali so v mesečini Jelandra s sekiro v roki: Stal je visoko zravnan pri lipi. konec hiše. silno je zamahoval ter sekal deblo. Kmet Tadej je bil prvi pri njem. "Kaj pa vendar delaš, križ božji! Zakaj sekaš lipo.'"' Ilotel ga je prijeti za roko. a je prestrašen odskočil, ko je Jelander vnovič zamahnil; med tem so mu drugi kmetje vzeli sekiro. Gostovalei so ostali vso noč pri mrliču in bilo jim je tesno. * Drugo jutro takoj po solnčnem vzhodu so se začeli zbirati na Je-landrovini pogrebei. Bilo jih je zelo mnogo, iz bližnjih in daljnih vasi, vsi sorodniki iu hišni znanci. ki jim je šla do srca nagla smrt mladeuičeva. V hiši je bilo zadnje slovo. Jelander je bil že pokoncu, ko se je komaj začelo daniti, in čudo, bil je čisto pameten. Nič ni govoril, sedel je kraj odra in ostal tih. dokler niso prinesli krste 111 položili Franceta vanjo. Takrat se je začel ozirati okoli sebe in govoril je tiho sani s seboj. Ko so začeli zabijati pokrov in so zabobneli prvi udarci kladiva, je šinil pokoncu in se zgrabil za senca. Takoj se je zopet- pomirili. Ko je v cerkvi zazvonilo, so vzdignili mladeniči rakev in pogreb se je začel pomikati od hiše. Pred odhodom je stopila k Jelandru njegova sestra in mu naročala, naj ostane doma in pospravi po hiši. Dan je bil lep. nebo posejano z belimi, tenkimi oblački, ki so se , I svetili kot sneg. Solnce je še pilo jutranjo roso, in vročine ni bilo. Pogrebei so se vili po cesti, bila je dolga vi-st a črnih romarjev, in zvonovi so peli. Jama še ni bila zasula, a že se je teti Oosjenici in njeni hčeri mulo s pokopališča. "Nekaj me je vleklo", je pravila kasneje, "in mi reklo, naj grem hitro domov". Sii sta nemudoma iu bili samo nekoliko po osmi uri že na Jelan-drovini. Stopili sta v hišo, in od osupnjenja jima je zastala sapa. Jelander je ležal na mrtvaškem odru. s prtom zagrnjen do vratu, in križ je držal med prsti. Glava mu je slonela na visokem vzglav-ju: ženski sta strmeli in se prestrašili, strop si- je zamajal nad njima, zagugala se je vsa hiša. "Zakaj pa ležiš tam?" Vzdignil je glavo in zablodil z očmi naokoli: "Jaz sem umrl. Pokropite me in rakev mi pomerite, da ne bo prekratka." Jelander je znorel. Naznanilo. Mesarjeva žena je povila dvojčka. Mož naznani to novico staršem takole: "V naglici Vam naznanjam, da smo ravnokar dobili dvojčka. Prihodnjič več!" FRANK SAKSER 82 Cortland t Street, a s New York, N. Y. ■ ■ ■ ■ PODRUŽNICA : ■ ■ ■ m 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka, Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Prodaja parobrodne in železniške T listke po izvirnih cenah. T3 V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi. Prt pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati. kcci -----^--. 1UU6- U.U OU WOUVUU f K nje, je bil nedolžen časnikar! Oba' dele rožnega venca, so začeli, _L_1_1—_- : - .................... — - -• - _> - ' " ' .. mm - - ' Kako se je Lekše mrtvega naredil in se sam — pokopal. sočev, naposled pa pravi: no, pa naj bo za tioe kron. Sledilo je zdaj res mnogo presenečenj. Več prič, ki so bile šele v zadnjem trenotku pred poroto predlhagane, je izpovedalo, da je bil Lekše že več let popre-je na levem očesu ranjen in da je kratko pred tem dogodkom sam tožil, da ga to oko boli in da mnogo .slabeje vidi. V občo vese-losi je med temi pričami zbudila Dne 28. maja na zatožni klopi sedi 2."> let stari zidar Rudolf Cunk, rojen v Zagrebu, pristojen , . 7 • • J^" i«eu lemi pričami zouutia na Brod pri Kostanjevici Obto- njegova tašča ki je Za veliko ,et z ga dolzK da Jt; P" sPlosnen; mlajša kot njen zet, in ki je iz-domacem pretepu, ki ga je izzval povedala med dnigira tudi to.le. r.jegov za ;|0 let starejši svak - o- jKratko ^ tem d dkom jf> sip kekse, le-tega z udarci na le- i .. -........, •• , , , 1 , ^ .. w* j . , l^akse jamral . da ga oko boli. vo oko tako težko poškodoval, ,,, , , „., ^ . 1 , ... -Nasvetovala sem mu, da ne bo da ie povzročil trajno pohabile- , 11 ji 1 pogamea zrasla, naj gre k ne- Jije na vidu. In nadalje, da je še tudi po tem dogodku strašno sirovo ravnal s tem ubogim starim Leksetom. Obtoženec, vprašan, če se čuti krivega, odgovori odločno, da popolnoma nič. Zagovarja pa se tako: Pred Svečnico sva z Lekše- ki babi, da mu to "pokriža"' in " izliže''. Predsednik: Kaj take bolezni pri vas ženske 'izližejo'? Priča: Oja! Če pa "poganiea'' rase, jo znajo ene tudi "prekrižat". (Vse v smeh.) Ves Lekše-tov trud in pričevanje pa je pokopala priča Emil Longo, ki je tom skupaj delala. Zvečer se na- ^^ že ko bila ta 8tvar v potimo domov. Oredoc proti h»i, preiskavi, opozoril, da naj bo pa-je I^kse z, od dale, vpil nad | lneteu iQ Raj . ^ svojo /eno, j. v zamenjav, hotel miru nakar ffiU -e ^^ deja,. udariti mlajšo svakinjo. Potem je lovil svojo ženo in začel s pa- . # '" ill ill ii uvlii hco udrihal i po njej. Tej je pri- treba vrnjt j -skočila svakinja na pomoč. Sta-ree pa, ki je še korenjak, je pograbil obe ženski za lase in ju začel mikastiti. Jaz sem izpočetka gledal mirno za mizo sedeč. Ko pa sem videl, da stari le preveč nori in ste me obe ženski prosili, naj ju rešim, sem posegel vmes. JLekše pa me je sunil tako. da so "Ce drugega ne dosežem, 15 gld. sem mu dolžan, vsa j tega ne bo Ker so porotniki obe jim stavljeni vprašanji soglasno zanikali, je predsednik takoj razglasil o-prostilno razsodbo. Tako torej se je stari Lekše naredil mrtvega in se pri tem samega sebe pokopal. Bcj za mladega ubijalca. Dne 26 .maja se je pričelo po- se vsi trije zvrnili na mene. Izkopal sem se iz kopice in "položil"! _ Le k še t a na tla. Priznam, da sem 1 mladansko zasedanje porotnega ga zdaj res udaril z roko po obra-1 sodišča, zu in s čevljem brcnil v hrbet. Nato sem ga "posadil" za peč. On pa me je odrinil od sebe in grozil: nocoj bom pa že še enega hudiča napravil. To izrekši je vzel luč in odšel. Ženski pa ste me prosili* naj grem za Lekšetom pogledat, da uu bo res kakšno neumnost napravil. Ko greni ven, sem slišal, da Lekše pod kozolcem stoka. Ko smo šli potem tja pogledat, se je Lekše naredil kot bi bil mrtev, pa se je le potajil. Jaz mu zunaj nisem pič hudega prizadejal. Imam pa priče, da je Lekše že zdavno, preje imel oko pohabljeno in da se hoče le maščevati nad menoj. — Obtoženec navaja, da se je Lekše po dogodku izrazil, da ga hoče spraviti ob hišo, in če že drugega nič ne doseže, vsaj ob to ga bo pripravil, kar Lekše še < 'unku dolguje, namreč 30 K. Zdaj je prišel na vrsto junak tega dogodka, Josip Lekše. Že kako je pri "živem Bogu" prisegal, je vzbujal splošno pozornost. Govoril ho kakor bi pred "samim živim Bogom govoril". No, pa Bog ga ni mogel biti vesel, ko je govoril stvari, ki so se dale kar od daleč prijeti. Pripovedoval je, da ko je prišel domov, ga je žena okregala, zato jo je samo "s palčko krenil po glavi". Potem je Cunk njega tolkel po glavi. Jaz sem jih vse tri porinil od sebe (dve ženski in Cunka). Potem sem jih pa dobil. (Pokaže, kako jih je dobil.) Padalo je po meni, naj pomislijo, deset udarcev sem naštel. Priča: Prisežem pred "živim Bogom", da je bilo res tako. Udarce sem štel, ravno do deset sem jih naštel. (Splošen smeh.) Ko grem potem ven v vežo, me je Cunk pahnil in sem padel na čeljusti in si jih razbil. Naj pogledajo doktorjev testat, če ni res .tako. Pod kozolec sem res šel, da mi tam odteče kri. Ko tam tako slonim, pride nekdo po-tihoma. pa me zopet lopne po tleh. Zdaj sem prišel pa res v nezavest. Ali komaj se malo zbrih-tain, poslušam, že slišim, da spet eden k meni prihaja. To pot je bil že obut. Pa se malo potajim. kakor da bi bil mrtev,-sem mislil sam pri sebi, bom le videl, kaj bo spet zdaj. (Smeh.) Pride pa za-dej tudi moja stara in ona druga. Cunk me pogleda in reče: A-ha, ta je že gotov! (Splošen smeh.) Jaz se še bolj pot a jim in napravim, kakor da sem res mrtev. Vzdigne mi roko, a roka pade. Potem so šli notri v hišo k posvetovanju, kako bi me spravili v grmovje in me zakrili. Predsednik: Slišite, Lekše! Nikar preveč! Tega vi pod kozolcem (kot mrtev) vendar niste mogli slišati, kaj so ae ti v sobi pomenkovali. Priča: Ne, gospod, res je tako bilo. Ko so spet ven prišli in ao me mislili Ee v grmovje potlačiti, sem dal pa le vendar "šti-rno od sebe". (Splošna veselost.) Tedaj je Cunk dejal proti babi: t! Ali se je le potajil. Vpra-eva odikodnine, koliko ti- Janez Kuhar, mlad fant. pekovski vajenec na Raki. je obtoženi hudodelstva uboja. Z bodalom j (štiletom) je zaklal svojega prijatelja Alojzija Hrastnika. En sam sunek — naravnost v srce — in konec je bilo mladega življenja. Ze Kuharjev oče je bil ubijalec. Slabo vzgojen, je fant, izstopivši iz ljudske šole prišel v Hrastni-kovo hišo, znano gostilno na Raki, za pastirja. Že skoro 18 l«-t star, se je šel učit k peku Hermanu Les laku. Zdaj bi moral biti prost in tudi za vojaka je bil že zrel. Ze zgodaj se je vdal pijači, zlasti je ljubil nesrečni šnops. Dvakrat je bil že v resnem pretepu z odraslimi fanti obakrat je pri boju rabil nož. Kuhar je tudi v svoji novi službi bil pri Hrastnikovih, kakor bi bil doma. Z zaklanim 16 letnim Lojzetom sta se rada imela. Le kadar je bil Kuhar pijan, se je časih izdal, da ima neko piko na Lojzeta. Tako je prišel velik semenj na Raki, dne 10. marca. Semenj je bil v ponedeljek. Kuhar je v noči od nedelje na ponedeljek celo noč delal v pekariji. Zjutraj, namesto da bi šel počivat,. si je naložil prest, češ. da gre z njimi na semenj. To je pa bila le pretveza. V resnici se mu je šlo le za pijačo in da kaj vidi na sejmu. Že zgodaj je začel s šnop-som. Nato je pil vino in pivo. H kosilu je prišel po 3. popoldne. Pijan je kolovratil po sejmišču in se veljal po Hrastnikovem hlevu. Okrog 4. popoldne nastane pred Ilrastnikovo hišo vpitje: Hrast -nikov Lojze je zaklan. Kako se je to zgodilo? Kuhar je že dlje časa nosil pri sebi nevarno orožje, bodalo, na obe strani ostro brušeno. To popoldne ga je nosil kar za pasom. Kuhar se je v svoji pijanosti nekaj igral z desko pri oknu hleva in izbil eno polkno na tla, potem pa odšel. To pa je k nesreči zapazil Lojze Hrstnik in šel za Kuharjem. Ustavivši ga na cesti, je zahteval, naj se vrne in naj nasadi polkno, odkoder ga je izbil. Pri tem sta se fanta spoprijela. Kuhar je Lojzeta dvakrat zavrnil, češ. pusti me. Lojze ga je še vedno držal za rokav in ponovil svojo zahtevo, naj gre polkno nasadit. Tedaj pa Kuhar zavpije tretjič: Lojze, če me ne spustiš, te bom na smrt zaklal! Komaj je to izpregovoril, je že potegnil iz suknjiča štilet in ga šiloma porinil Lojzetu naravnost v srce. Lojze jc napravil par korakov, nazaj-proti hlevu, tam pa se naenkrat zgrudil. Prenesli so ga v hišo, a že čez par minut je izdihnil svojo mlado življenje. Obtoženee je vse skesano priznal in se zagovarjal Ie na svojo pijanost. Proti vsemu pričakovanju pa se je v sodni dvorani vnel hud boj za mladega ubijalca. Po-rotui senat je glede uboja stavil samo eno vprašanje. Zagovornik dr. GHobevnik je predlafeal dodatno vprašanje na popolno pijanost (par. 523. k. z.). T&nu se državni pravdnik dr. uprl. Senat je predlog odklonil. J Tedaj pa je zagovornik stavil nov predlog, dodatno vprašanje na malomarnost (par. 335. k. z.). Po hudem oporekanju z nasprotne strani, je bil tudi ta predlog odklonjen. Tedaj je zagovornik v svojem pledoirju porotnikom položil na srce, naj saj izraz "sovražni namen" črtajo iz glavnega vprašanja. To je povzročilo kon-fuzijo med porotniki, da še ni bilo kmalu enake. Večina slovenskih porotnikov si je izvolila za prvomestnika zna nega prijatelja kočevskih turner-jev tiskarja Pavlička, ki ni hotel slovensko priseči. Po precej dolgem posvetovanju objavi prvomestnik porotniški pravorek: glavno vprašanje ua u-boj soglasno da. toda ne v sovražnem namenu in tudi ne v popolni pijanosti. Vse se je začudeno spogledalo. Porotni senat gre k posvetovanju. Ob pol 2. popoldne razglasi predsednik: Ker je porotniški praverek nejasen, se morajo porotniki še enkrat posvetovati. oziroma razprava se prekine do 4. popoldne. Točno b 4. popoldne se je boj nadaljeval. Zagovornik je stavil zopet predlog na upoštevanje par. 335., ki ga pa državni pravdnik ostro pobija. Predsednik pojasnjuje pomen izraza "sovražni namen. To pa zopet zagovorniku ni bilo prav; on hoče imeti besedo. pa je ne dobi. Porotniki so šli še enkrat k posvetovanju, pozvali senat k sebi v svrho pojasnila in slučaj, ki bi bil lahko že ob 11. dopoldne končan, je bij šele ob 5. popoldne doguan. Porotniki so to pot svoj prvi pravorek umaknili in glavno vprašanje na uboj soglasno. bez vsake izjeme potrdili. Ker je državni pravdnik sam prosil za izredno milost, je porotni senat izrekel kazen: 18 mesecev. vraeunši preiskovalni zapor od 11. marca, tako da bo Ivuhar sedel še ne celili 16 mesecev. Predsednik je vsega objokanega fanta lepo očetovsko poučil, naj se odslej varuje posebno žganjepitja. Informacijski predal § 64 Glas Naroda". Naročnik 1903. Oporoke nedo-letnih oseb, ne še lil let starih, so v Združenih državah tudi neveljavne. Le v sledečih državah se naredi lahko že z IS. letom poslednjo voljo: California, Colorado. Idaho, Montana, Nevada. N. Dakota, Oklahoma, S. Dakota in Utah. Običajno se zahteva pri pismeni oporoki 2 priči; v državi Connecticut, District of Columbia. Maine, Massachusetts, New Hampshire. South Carolina in Vermont pa 3 priče. Oporoka je veljavna, četudi ni potrjena po kakem notarju. — Rusko-japon-ska vojna se je pričela dne 9. februarja 1904. Stava. Ena štirjaška milja znaša 640 a krov. — Živo srebro zmrzne pri 39 stopinj Fahrenheita (pod ničlo). Jos. L., Richwocd, W. Va. Old Dominion državo se nazivlja v ljudskem govoru državo Virgini-jo; Peninsular State pa državo Florido. ??? Prav imate! Sedanji deželni glavar vojvodiiie Kranjske dr. Ivan Šusteršič je rodom Ribni-čau; minuli mesec je praznoval oOletnico svojega rojstva, Ivan L., Chicago, HI. Brzojavna pristojbina iz New Yorka v Avstro-Ogrsko znaša 32e za besedo, za Nemčijo pa 25?. Lahko se brzojavi tudi v slovenščini. Pcgodba. Tukajšnji trgovski zakon veli, da je vsaka ob nedeljah sklenjena pogodba neveljavna ; to velja tudi za dolžna pisma, menjiee in čeke. Listina podpisana četudi samo s svinčnikom je veljavna. Star naročnik. Otok Port o Ri-eo se je uradno proglasil za last Združenih držav dne 11. oktobra 1898. PRIPOROČLJIVO. "Selfiuade'" mož dospe do svojega cilja le slučajno, to pa vsled svojih izvaurednih zmožnosti. VAl OOSPODAB, edini alovenriri "*|ffti t riki. Izhaja na 32 straneh vsah mesee in velja ca vse leto asm« $1.00. Prin&ia podučne članke sa gospodarstvo, gospodinjitvo, lepe povesti, razprav« o aaiih gi ban jih in zanimivosti is sslegs sveta* Poti ji NaS SClt 8. Lswndals * m \ i M/JJ m mm ir-- Prijetna vest i roji ? ''Pa vam res niso pomagali vsi zdravniki iz mesta g. ba-— "Ne. Sedaj se bom obrnil še na neko zdravnico." Učeno povedano. Profesor kmetijstva: "To stoji, da kmetolavee brez živinske soli' ie more živeti.'' Pijandeva filozofija. Med prijatelji. ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE. DA NAŠA :-: — Kako si se kaj imel v praznikih ? — Prvi dan sem se selil; drugi .... . . , , , dan sem se ženil. — tretji dan pa i^uino dobroto od dobre kap- Kadolžil Ijice ima človek na svetu, da mu ni potreba misliti na barvanje lica kakor naše moderne ženske. V šoli Učitelj: "Koliko je dvanajst Pri vojakih. ' ms,11J dvanajst?" .. No, če imaš Korporal: "No, Kovu fir zakaj dvan^st vinarjev v žepu. pa jih pa dvignete tri , rste kvišku, ko: "?llbl5' ^ ,imaiLV žePu?" prisegate?" — Vojak: "Zato, ker| LeeneC: "LuknJo!' sein pri tretji kouipaniji!" Pobotanje zlepa slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovil i, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veseli-ce. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor.koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. kihk. r r< r li H 14 Kfl r yj p -1J Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem vec strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co.,,82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser 6104 St. Clair Ave., N. E. Dcbro znamenje. Potepuh: "Koliko bi Vi dali, ee | bi Vam kdo ukradel uro. pa bi jo zopet nazaj dobili?7' — Gospod: "Dvajset kron!"" — Potepuh: "Dajte jih meni, pa nimate uobe-nih situosti!" Na plesišču. Zdravnik: "Kako se je kaj počutila gospa zjutraj? — "Se precej dobro. Zahtevala je takoj ogledalo in lepotilo. Nova barva. Učitelj: "Kakšna je ruta. ki jo imam v roki?" — Otroci: "Rdeča**. — Učitelj: "In kreda?" — Otroci: "Bela". — Učitelj: "In kakšen je moj klobuk tam na steni ? " — Otroci: '4 Umazan!7 7 / Pošten. "Gospod natakar, jaz moram danes dolžen ostati. Da boste pa vedeli, da imate opraviti s poštenim človekom. — posodite mi pet kron!" Gospod: "Soproga slikarja Ko-zorepnika ima pa zares obrazek podoben roži." Gospa: "Ni čuda. — ker ima za barvanje ali lepotic je vedno dovolj materijala doma pri hiši." NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda". Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropin j evec .... " Slivovka............" Cognac .............." Kneipovo grenko vinu " 12.00 12.00 12.00 6.00 MED DIJAKI. Cena na galone. Slivovka galoni $2.75 Tropin j evec " 2.75 Cognac " 2.75 Whiskey " 2.00 Vino domače rdeče " .50IS KOSTELIC, Balldo. Colo., Box 63«. MIJTAEL. KLOBUCHAR, Calumet. Mich., 116 — 7th B«. PETER SPEHAR. Kansas City, Knn»., 422 No. 4tb tfl i POROTNIKI: IVAN KERZI9NTK. Burdlne, Pa., Box 1U. ,f FRANK GOUŽE, Chlsholm, Minn., Box 716. MARTIN KOCHEVAR. Pueblo, Colo. 111» Eller At*. ( V*1 dopisi naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse denarne poftlljatr« p* na (lavnega blagajnika Jednote. Društveno glasilo: "GLAB NARODA", NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Branibora" v Ce- podrnžniea lju. Strel na kaplana. V Majšpergu pri Ptuju je v soboto pred trojie-ko nedeljo (17. maja) ob belem dnevu iz hudobnega namena streljal na domačega kaplana domači organist Fran Fekonja. doma od Sv. Antona v Slov. goricah. Na vso srečo ga ni zadel. Celo zadevo ima v rokah že sodišče. METANJE PARNIKOV KEMJ »PLUJEJO IZ NEW TORKA Pahnuc ODPLCJai Niagara....... Nad vse čudno pa je še. da je ta j Majestic..... organist še v službi. , pr< wiih.. Detcmorilec pred sodiščem. 29. Kais. Fr. jos. I. K. Willi. U. oin skušal poplačati na — "IS ZASTONJ MOŽEM 50,000 KNJIŽIC Popolnoma Zastonj zua ne pisati ne brati. V žepu je imela več .listkov od prejšnjih dni in ko je tržni organ zahteval od nje izkaz o plačani pristojbini, je reva izvlekla iz žepa listek od prejšnjih dni in ga pokazala. Tržni organ jo je naznanil na magistratu, da je hotela goljufa-1...... m v premeru. Vsega padca od vodnega stolpa doli do Peltonove strata pošiljajo tozadevni eirku-larji, ostanek pa se pokrije iz Drolzevega in posojilničnega premoženja. Tako si hočejo laško-trški Nemci pomagati. PRIMORSKO. Laška fakulteta. Dne 2:>. maja se je v državni zbornici na Dunaju razdelilo poročilo budget nega odseka glede ustanovitve laške fakultete v Trstu. V poročilu je med dnigim rečeno, da se tudi kakršenkoli način, če bo pa usoda hotela drugače, naj Vam zadostuje ta zahvala, ki prihaja iz hvaležne duše reveža-bolnika. John Krač man, 2H.">1 Bedford Avenue, Pittsburgh, Pa. turbine ob savski strugi v smeri i ustanovitev jugoslovanske visoke proti Bledu je 1600 m. a je s te m j šole pripoznava. da se pa ni na-izrabljena šele prva tretjina Za- šla primerna formulacija. Baje vivičnega strmca, ki je tako mo-1 ni izključeno, da se še najdejo čan, da hrani v svojem šumečem naročju gigantsko silo nad 10 tisoč južnoameriških mustangov. | razpršijo. Ogledali smo si tudi mesto, kjer sredstva, da se pomisleki .Jugoslovanov zoper laško fakulteto NIKJER DRUGJE, ne v Tex asu, ne v Missouri, ne v Floridi, ne v kateri drugi slovenski farinarski naselbini, ne dobite tako zdrave, kot krištal čiste stu-denčne vode, kot ravno v prijaznem WAUSAUKEE, WIS., kjer je trg eden najboljših in kjer se da vsak farmarski* pridelek brez vsake težave spečati v denar, kjer je podnebje slično Vsak moški. h", moral nemudoma pisati po Vnjilico. Možjt, ki sc nameravajo žemiti — bolni možje — možje, ki s»» udani pijau- vanju, pono<-evanju iu raznim strastnim navadam — možje, ki so oslabljeni, rwvoani in izčrpani — možjo, ki niso zmotni za delo in iti morejo v polni meri uživati radosti življenja — ti možje bi morali pisati po uašo brezplačno knjižico. Ta knjižica pove k«ko možje tmWujejo svoja življenja, kako se nalezejo rarnib bolezni in kako si zamorejr zopet pridobiti popolno zdravje, moč i.n krutost v kratkem ('asu in po aizki reni. Ako hočete biti možje med možmi, ta knjižica vam pove, kako priti do tejrv ?ove vajn kako so namere jo boit-iiii kakor Želodčne Teskoče, Revmatizem,Bolezni Mehurja in Ledvic, xastupljena kri ni! sifilis, trlper, spolna nemoi, splošna izguba moči, gub I tek moSke kreposti, nočni gubltek. Izgubljena moška sila, atrofija, strlktura, organske bolezni, bolezni Jeter In posledice razuzdanega življenja bltro In stalno ozdraviti privatno doma v v uši hiši. Tisoče mož je že -adobilo p„fcktao ZDRAVJE, MOČ in TELESNO KREPOST polom !• brezplačne knjižice* Zaloga znanosti j«, In vsebuje ravno tiste stvari, ki jib mora mat vsak mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen in zdrav ali bolan mož. Ne zapravljajte denarja za razna malovredna zdravila, Čitajte poprej to knjižico skozinskoz. Prihranila vam bo denar in vas poučila, kako uadobiti POPOLNO ZDRAVJE IN MOC. Izpolnite, izre-žite in pošljite nam »e danes sledeči kupon, na kar dobite t najkrajšem času to zanimivo knjižico POPOLNOMA ZASTONJ-, mi plačamo tudi poštnino.— Mnogi grabeit:vl zdravniki ikuiaja ljudem »t'"" tvoja 5 Lem, d« poiiljaio na C.O. U. alt Dreti povzetja brez da jih kdo naroči. MI NIKDAR NE STO-RIMO TEGA. Ako piiet^ po knjižico, dobite So brez najmanjiib obveznosti napram nam. Poiljitg warn vaie ime in naajov ic dane«- 5 Kupon za Brezplačno Knjižico | 2 Dr.JOS.LISTER&CO.,A(is.2001208 N.FifthAve^Chicago,AL ] Bi GOSPODJE:—Jaz trpim vrl;J L«-ilc2ni. Žito prosim, pottjitt ml H HB vašo Lrc.jil.JinG kujUlcoza ronJe, jK^tniivc jirosto. IME......... ULICA in ftev. ali bv>«. MESTO........................Dtfava........................ VABILp NA PIKNIK, I katerega prirede Sldvciici. bivajoet v Jolinsfnwn, i I';!., in okoliei v petek dne 4. julija 1913 v korist slovenskega pokopališea. Vstopnina 2"»c. * Na razpolago 1hhI<> najboljši j jcrnn-novee (New Lite I>eer),| slailob'd. kakor tudi najboljši; prigrizek. Pridite vsi! Na svidenje dne 4. julija ! . OD BO K. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-FECjf IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Eksplozija na motornem čolnu.! podnebju v stari domovini, torej i "m jr bila reva obsojenaza svo- dehivei ravno fun d i rajo temelje j Na motornem eolnu pomorskega tudi najbolj rojakom prija; je jo pomot o radi treh vinarjev pri- i za centralo ob Savi. Povsod i je j kapitanata -"Silvia^ v Trstu je stojlvine na tri dni zapora. Stvar ................." .....1 majhnimi stroški. Delavci, koso nekateri svetovali go-jP'4" ! i" tesarji, betonirarji — vsi so skoro do zadnjega domačini. Novo farno cerkev namerava se je menda pozneje pojasnila po njenem gospodarju, ki je prinesel pravi listek na magistrat. Ker se j<* vsakemu zdela ta kazen krivična spodarju obsojene prodajalke, naj se obrne v tej zadevi na znanega trnovskega zeljarja Pogae-1 >-K»'aditi g. župnik Skubie na Je-nika, češ, da je ta zelo vplivna j senieah. m sicer na istem prosto-oseba na magistratu in bo Že po-.1«- sedanja. Staro lio- trebno ukrenil, da se ta kazen l*opolnonia podreti in potem zbris«*. Iu čujte! Pogačnik je pri-j okoli llt*k:,j hii odkupiti, da na-šel k dotičuemu gospodarju in j Pravi leP° moderno cer- nn njegovo prošnjo je Pogačnik k,'v- Tozadevne načrte je že pred znižal kazen od treh dni na 12 ur kar sam od sebe. Ni nam sicer znano, ali druga obsodba drži ali Me. ker obsojenka še ni dobila po-} kvti Uil J^nicah kakor na Savi živa na zapor, vendar stvar, ka- škandalozne in nič več pripravne kor tudi je žalostna, vzbuja v *a ^y.jol Trnovem in Krakovem. kakor i M^eca maja -tji v Škoe anske jame in Cirk-jso cigani, da so zažgali iz mašČe-iiieo, četrti skozi V in t gar na j vai,ia do gospodarja. Bled. peti so s** pe ljali na Vrlini-i Slava našim zavednim rojakom ko in so od tam šli peš v Borov-1 A^crikf.!, Ljubljanski "Slovcn-nieo. Med na ni mi v o protovo spad m _ prav am za deželno elektrarno ob I podružnice št. 1 v New Yorku. Zavisi lie i pri Žirovnici. To je bi- j J° Pns,;l! w)lski družbi 800 la zares kra*na fizikalična de-!kron- Svo,° 400 k,,o« j? poslala monstracija, ki n«#i jo je poka-1('»"1-Metotlova podružnica iz zal gospod stavbni svetnik Geil-1 (kot članarino in čisti holer. Razkazal nam je na pod- P**1"1** v ta namen prirejene lagi načrtov in vselej na licu do- veHe,lce- Ostalih 400 kron se je ličnih mest. kako bo ust varjena ! nahra,° nekai Pri Ciril-Met od o vi moč za prvo deželno elektrarno j P«dru£»|ci v New Yorku. nekaj v velikem obsega. V ta namer bilo treba iti v dolino Završn pod prestol snežnobelega Stola.. . ___ tjakaj, kjer se nahaja prijazna: STAJEBSKO. kotlina, kakih 1000 m dolga in i V večjem trgu na Spod. Šta-nekuj sto metrov široka. Ta do- jerskem je na prodaj lepa hiša z slej neplodni pašnik se bo izpre- debro gostilno. Gostilna bi se da-meriil če/, nekaj mesecev v prele-1 la znatno povečati, kar bi bilo za n Nadzorniki: Anton Paull, 410 E. 5th. fit.. New York. fit. New York. Savoye St.. ijbolj poučne in za-jski Narod' piše: Gospod Alojzi-o spada izlft k na- Andolši-k. tajnik Ciril-Metodove rarilO ' , , x Uin.u, uei\aj uruMvu ier jfjod r»niih Podmžnie. večji del pa EmVaid" ptniee l>0 Sakserjll. "Sllvestro 1913 in 17. po gorsko jezerce, kakor jih ima Aviea na ducate in stotine, s tem. da »e zajezi potok Završnice s približno 12 do 14 lietrov visokim betonskim jezom. In to je- kraj velikega pomena. Ravno tam nujno rabijo slovenskega usnjarja. Na razpolago mu je pripravna hiša ob potoku. — V nekem manjšem mestu na Sp. Sta- zeree, čegar imena doslej ne ve jerskem je treba slovenskega s* obe n a pratika, bo dajalo 4500 j sedlarja. Prostori so mu na raz-u - Ml, ki se vzamejo za pr- polago. — Pojasnila daje moška zdravo in ugodno. Zapomnite si: MRZLICE in ŽIVINSKE KUGE tu ni. Zemlja je rodovitna in dobra, lega iste je ravna, po nekaterih krajih manj ali več valovita. Kamenja in močvirja ni. Dva potoka tečeta skozi to zemljo. Mnogo stu-dencev. Ravno isti poljski pridelki kakor v starem kraju rastejo tu, kakor tudi sadje in vinska trta. SUŠE in TOČE in VIHARJEV ni. Cena akrn, ostane še za ta teden od 15 do 20 dolarjev. Lahki kupni po/oji. Vsakemu kupcu povrnem vožnje stroške za sem in nazaj. Dolžnost me veže, da omenim, da to zemljo prodaja SLOVENEC SLOVENCU in da posredovalnih čifutov ni med nami. torej se z vsakim pogovorimo v mast., Kidpewood, x. y. i terinem jeziku in vsakemu pokali. tajnik: Anton Pievei 410 e. £>th st.. j £om vsako ped zemlje, brez vsa-N'ew York, N. Y. t 1 i • Blagajnik: ivan Maček. 34S e. 9th. st..{ kiii stroškov potem če zemljo ku-xew York, n. y. pi od mene ali ne. Vsakemu kupcu jamčim oseb 110, poleg Grimmer Land Co. za CLEAR. TITLE in ČISTOST BREMEN. Pogodbe tako izdelam, da jih vsak navaden delavec lahko razume in ni v njih Rojaki, pogodba je važna stvar, dajte si pozor! - Vsak, ki je prišel to zemljo pogledat, je tudi kupil in to je moje najboljše spričevalo, ker mi je dokaz, da je vsak zadovoljen. Če ste se odločili kupiti farmo, tedaj pomislite na sledeče stvari: 1. Kaka je zemlja? 2. Kak'je kraj? 3. Kaka je voda? 4. Kako je podnebje? 5. Kaj raste na zemlji? 6. Kake ugodnosti nudi kraj in kak je trg. 7. S kom imate opraviti in kako je pogodba narejena. S. Je-li zemlja čista in kdo je lastnik. Če hočete biti tako postreženi in brez vsake skrbi se vleči v postelj, ko enkrat kupite farmo, tedaj mi pišite ali pa pridite. Knjiga "ZEMLJIŠČA V WIS-CONSINU" se dobi zastonj in poštnine prosto. ADOLF MANTEL, % Grimmer Land Co.f 133 Washington St., Room 1007, Chicago, HI. P. S. Tistim rojakom, ki so že faVme kupili od mene, naznanjam, da se v kratkem sam naselim v Wausaukee, tako da jim bom lahko v pomoč, ko se sami naselijo. ŽENITNA PONUDBA. ■ • Slovence, star :><> let. izobražen, z dobro službo, želi šestem potom seznaniti z gospico ali j vdovo delavskega stanu v svrho i ženit ve. Resno misleč,' ponudbe' naj se dopošljejo na : G. R. Chef. 142 \V. 1 fit h St., New York CilvJ EOINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALEJE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. Delo prvo vrste, Cono nizke. F. KER/J tO. 20i0s. uawrsi>Al,h avb., ilMICAUU S LOV KNR Y E C K M H K PoMM\V»» ZASTONJ Prekinjeno delo. * Ivan Pirnat. 26? E. 10th N. Y. Ivan Podborfiek ml., 52* \Vt?st Ilohokf-n, X. J. Društveno gesto: *V slogi Je moč!" Seje m vrle v stik o Četrto soboto t , mes<-<-u v Beethoven-Haii. 210 e. 5 ulica I nobenega zavijania. blizu 3. Ave. New Yor^, X. Y. ..Prihodnja eeja se vrši v soboto, dne 28. junija 1913. Rojaki in rojakinje, pristopite v naš krog, ker edini namen našega društva je: podpirati drug drugega in gojiti slovensko narodno zaves*, in bratoljubje. veselice in izleti 1913. Slov. aamuBtojno boln. podp. društvo ra Greater New York in okolico priredi •"Vinsko trgatev" v soboto, ilne IU. okt. 1913. v "Reethoven-Ilull" 210 E 5th St.. v New Yorku. DruStvo Sv. Jožefa priredi svoj letni PIC-NIC v nedeljo dne 10. averusta v Ti voli-Park, Glendale, L. lal. Društvo S. Frančiška priredi PICNIC v nedeljo C. julija v Henry Walters Parku, Glendale, L. Isl., dalje Silvestrov večer" dne 31. decembra letno veselico, dne 21. februarja 1914. v E>. A. Sokolovni, 625 E 72. St. v New Yorku. DntStvo Sv. Petra priredi PIC-NIC v nedeljo 22. Jonija v Henry Walter Emerald Parku, Glendalle, L.. Inl. in družinsko zabavo v soboto 30. avgusta v dvorani bratov Vogrič v Brooklynu, N. Y. Druitvo "Orel priredi dne 20. Julija 1913. letni PJC-NIC Slov. pevsko In dramatično druStvo "Domovina" priredi veliki koncert v nedeljo dne 28. septembra v 'Arlington-Hall* na 8. ulici blizu 3. Ave. v New Yorku. "GLAS NARODA" JE EDTN3 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDH drž. naroČite se nanj. Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali Čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi nas delalo zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa. A tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot ;]o potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem iu posledica je težka konstipacija. V takih slučajih, ko so a lici ran i prebavui organi, je najboljše sredstvo TRINERJEVO Ameriško Elixir grenko vino. 0 * « 0 $ 1 s i * Ta Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo. USTVARI DOBER TEK, POSPEŠI SEKRECIO IN OLAJŠA KONSTIPACIJO, NOTRANJE BOLESTI IN KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Vspešcn je pri vseh takih boleznih, pri kojili Irpi želodec in pri kojili opazimo zmanjšanje teka, konstipacijo in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti. povzročeni po neprebavi in pri boleznih ženskih spolovil, povzročenih po kronični konslipaciji. V LEKARNAH JOSEPH TR1NER, S 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, IU. e i ••MMWtMHMHMHMt p?:--; --.V- ...vr __ ,■ jgt* « jSj^ ".A** _GLAS NARODA, 14. JUNIJA, 1913. Kapitan Satan ali. Doživljaji Cirana de Bergerac. 4» <Š* f» i $ S i m m S —-— ^ Jgb S pital Uui* Calleft. — Za "Glaa Naroda" poslovenil i. T. g (Dalja.) __Pust it p me! — Z roko je pokazal na vrtna vrata in zavpil nad pevcem: — Izgubi so lopov, ee nočeš, da te s palico nc uaže-nem! Ta beseda stljivi gospod, je preveč ranila pevčev ponos. — Oprostite, milo-udarce s palico sem pripravljen poplačati /. me- zaničljiv smehljaj. < In sreča. Kola n do ve ustnice so se skrivile v — IJerač! Ha! — Idi! ■ Žilberta si> vrgla mod nasprotnika in /.»vpila: — Gospod prof! Roland jo je prijel za roko. _ \V bnjte se. gospodična! Tudi če sem ljubosumen, vseoroo ne bom ostal dolžan zabave, ki so jo Vam priredili. Nato so je obrnil k Manuelu in mu vrgel polno mošnjo denarja rekoč: — Na. lopov! -- Hvala. — jo odvrnil mladenič, brenil denarnico v stran in pristavil: — jaz som že poplačan. Cilkin brat, ki pa ni bil nikaki sovražnik denarja, jo pobral mošnjo in »o globoko priklonil pred Rolandom: — Jaz sprejemam dar, ker nikdar ne delain samo za zabavo. Manuel se jo polagoma odstranil. Ni šel kol berač, ki so ga vrže na prosto, sel je kot ponosen zmagaloe. Spremljevalca sta ran sledila. Docim jo Roland mrko gledal za njimi, jo slišala Paketa Zil-bertino šepetanje: — Oh, ljuba dekliea, no smem ga ljubiti, kor je samo potujoč pesnik. Moje sanjo so končane. Cimno st> j.* obrnil k Sulpiciju Kastiljanu in tiho spregovoril- — Idi za temi ljudmi in si natančno zapomni, kam bodo zavili. Potujoči pevci so so napotili proti Pont-Neuf, kjer jo bilo takrat zbirališče mornarjev, brezposelnih ljudi, roparjev in lnm-pov. < 'ilk.i jo jšla sklonjeno glave naprej. Manuel je stopal zravnan in gledal proti nebu; prsi so so mu visoko dvigalo. Ljubil je! njemu, brezmočnemu, brezpomembnemu,, je bila največja da jo za mogel samo enkrat dvigniti svoj pgled k njej k oboževani. Zmerjali, grozili so mu. spodili so ga, a ona jo bila vendarle za trenutek njegova. Zanj, za eigana. se je treslo v sočutju plemenito srce! In to mu je zadostovalo. Korakal je naprej, nikamor ni pogledal, ničesar slišal, šol jo zmešan, pijan, omandjen. Šele spremljevalec ga 'jo zbudil iz sanj. — lie, Manuel, ali si postal nem? — Kaj hočeš, I5en-.Jool ? Vprašam to, če si nom. ker mi že na dvoje vprašanj nisi dal odgovora. — je ponovil Ben-Joel. — Ponovi še enkrat, nisem razumel. — Hotel bi vedeti; če — — Oe ? — Nič, nič: saj me pravzaprav nič no briga! — Prosim te, govori. — Kaj je pomenilo vse skupaj? — Ne razumem. -- Mlada dama, pesem, odkritje ljubezni. — Zdi se mi, da si vse uganil. — Ali jo res ljubiš.' — jo vzkliknil Ben-Joel začuden. — Da. — je odvrnil Manuel s tresočim glasom. — Kam te bo to pripeljalo, prijatelj? Saj veš, da ne more biti iz tega ničesar. — Ničesar. — Čuden mladenič, — jo zamrmral cigan. — toraj si ji namenoma odkril ljubezen? — Da. — In Cilka? — Kaj? Cilka? — Ali nisi videl, koliko jo pretrpela? Ko mu je Ben-Joel zastavil to vprašanje/je dvignil Manuel glavo in ga debelo pogledal. — Trpela je? — ]>a; ubog otrok vendar vedno misli, da bosta vidva mož in žena, To je bila tudi želja mojega očeta. Sedaj je pa postala ljubosumna in ljubosumnost ji bo izjedla strastno srce. Manuelu se je stemnil obraz, v Čelo se mu je zarisala globoka guba, in spn-govoril jo z mrzlim glasom: Motiš se. Cilka me no ljubi, Cilka ni nikdar mislila na ženitev. Ben-Joel ni mogel odgovoriti, ker je mladenič pospešil korake in začel nadlegovati Cilko s različnimi vprašanji.. — Sulpicij Kastiljan jo počasi korakal za njimi in se sam pri sobi spraševal: — Kaj zlodja. se briga moj gospod za to bando? Ker jo bil prepričan, da se bodo vstavili kjersibodi pri Pont-Ntuf se mu je čudno zdelo, da so šli naprej in vstopili v revno hišo. Postni jo še nekaj časa. nato se je pa vrnil proti domu. C'irano se je moral zelo zanimati za svojega ''brata v Apolonu", ker je takoj drugo jutro opasal meč, spravil v žep malo škatljico in se odpravil proti Manuclovemu stanovanju. Kastiljan mu jo hišo natančno opisal, in že pri prvih besedah jo spoznal, da gre v tem slučaju za Hišo Ciklopa.* Bilo je to veliko staro, že napol razpadlo poslopje, ki je imelo naH sprednji strani samo ono okroglo okno ki so je po noči svetilo v čudni rdečkasti svetlobi. Meščani so imeli o tej hiši različna naziranja. Pripovedovali so vse mogoče stvari, da prebivajo v njej pustolovci, pustolovke, čarmniki, čarovnice, ponarejovalci denarja in druga druhal. Za noben denar bi ne prestopil pošten Parižan praga Hiše Ciklopa. Toda ('irano se ni veliko brigal za take govorice. Potrkal je moeuo na vrata in čakal. Najprej so zaškripale trhlene stopnice in kmalo nato je zacvilil zarjavel kjlue v ključavnici. Cirano jc »topil naprej in obstal pred staro zamazano baburo. — Kaj hočete? — se jo hitro oglasila in ga gledala kot sova. — 'Rad bi govoril z mladim možem, ki stanuje v tej hiši. — Z mladim možem! — je ponovila starka in se hreščeče za-ssnejala, — pri nas jih stanuje najmanje deset! Koga želite? Manuela. A, da, on — No, kje je? Odšel je z Ben-Joelom in Cilko. Kje ga lahko dobim? Najbrže pri Pont Neuf. Hvala. Med tem pogovorom je zapazil za starko v poltemi najmanje F p m m m m w^m www m •m^KP^&^m^w^m ■ ■ ■ J* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* 4 a m * + + i Illt' TlJlhll GLAVNI ODBOR: Predaedntk: Frank B&kaer, 11 Cortland Rt.. New York, K. Podpredsednik: Paul SchneHw, Calumet, Mick. Tajnik: Frank Krte, 2616 s. U.wada)e Ave.. Chicago. 111. Blaffajnulk: Geo. L. Broxlck. Ely, Minn. I DIREK TORIJ: Direktor!J obstoji la Jednaga aaa opnfka od vseh Slovenskih podpornik organizacij, od vaek Slovenskih listo* In od vseh samostojnih druitev. Za znamke, knjlkice In vse drugo ae obrnite na tajnika: Frank Krte, S61S 8. Lawndaie Ave.. Chicago, tli. Tudi vse denarne potlljatve pošiljajte na ta naslov. Narod k! ne skrbi sa svoje reve, nima prostora med clvlUzovanlmi narodi- Človek ki ne podpira narodnih zavodov, ni vreden sin svojega naroda. Spominjajte se nb vseh prlUkah Slovenskega Zaveti*fa. HARMONIKE bodisi cakorinekol! Trste izdelujem !■ poplavljam po najniijih cenah, a delo I trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo polije, ker sem ie nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v tvojeir lastnem domu. V poprave a vzamem kranjske kakor vae drage harmonike te raCunam po del« kakorino kdo tahteva brez nadaljnlh vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62ndStr.. Cleveland, O deset parov oči, ki so vso hulile vanj in niso ničesar dobrega obetalo. Her go rac jo dal starki zlatnik in so odpravil proti Pont-Neuf. Čeravno je bila ura šele deset dopoldan", se jo zbrala v bližini mosta pred malim gledališčem precejšnja množica ljudi. Cirano je bil takoj na jasnem. Na tem prostoru so torej norčuje Rriošo iz njega in njegovih pesmi. Kmalo je stopil iz gledališča debel človek z malo opico, ki jo bila napravljena kot Cirano. Vodil jo je okoli in pri tem zbijal salo. da so ljudje skoraj pokali od smeha. Zabava je trajala kake pol uro. ko se je nekdo oglasil: — Cirano jo tukaj. Bergerac, Kapitan Satan. — Kapitan Satan! — jo zatulila množica. Še prodno so so ljudje do dobra zavedli, jo iztiri Cirano moč in podrl opico na tla. To je bilo pa Briosejn preveč. Z grozečim pogledom je stopil prod Saviniana. in zuklical: — O, gospod Bergerac, prisegam Vam. da Vam bom naprtil proces, kateri Vas bo stal najmanje petdeset cekinov. Tudi opico mi boste plačali! — Da. z opičjim denarjem. —-je odvrni Cirano. Nato je spravil meč v nožnico in počasi odkorakal naprej. Šel je čez most, toda brez uspeha, potujočih pevcev ni bilo nikjer. Hotel je že iti nazaj v Hišo Ciklopa. ko je naenkrat zagledal Cilko pred seboj. — O. lepi otrok, ali hočeš spregovoriti par besed z menoj? ilaije i>niiuOD])e.i Hamburg-American Line. RED STAR LINE. Plovitba med New Yorkosn mi Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. ZEE LAND 11,904 ton FINLAND 12,760 ton KKOONLAHD 12,760 ton VADERLAND 12,017 ton Edtna direktna proga med NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PHILADELPHI0 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena e parniki na dva vijaka: Kiiuria Angnstc Victoria, Amerika, President I Grant, President Lincoln, Cleveland, Cindnati, ' Pretoria, Patricia, Pennsylvania, Graf Valdersee, j Prim Oskar in Pi ins Adalbert, katerim sledi v kratWm nov parnik na' etiri vijake in turbino iMPHkATOR 9]9 Čevljev dolg, 50.000 ton, največji parnik na svetu. Isurstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vct.B A U StIU CHICAGO. ILL. 1306 "F" SIM*. M. W. WASHINCT0WN. D. C. 219 St. Cksries Street. NEW ORLEANS. IA. 11 & Locust Street«, ST. LOUIS. MO. 333 Maia Street. • han. WINNIPEG 31» Geirr! SAN FRANCISCO 31» GuryStroet' ------scoTJal. 121 So. Jr4 Stroat, MINNEAPOLIS. MINN-I MOl 31 H»*ital Stroot, ittreal, canada ROJAKI. NAROČAJTE SE NA VEČJI IN NAJCENEJŠI DNBVNIK. GLAS NARODA". NAJ- C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. NAZNANILO. ('lanom društva sv. Barbare' postaja št. !) v Weir City. Kan.. se tem potom naznanja, da bode