Inseratl »o sprejemajo in vtiljii tristopua vrsta : H hr., če »u tiska limit, n n n n 4 n n n n n ii Pri večkratnem tiHkanji bo cena primerno »manjša. Rokopisi uu u« vračajo, netrauhovaua pisma su nu sprejemajo. Naročnino prijema opravništvo (administracija) in eksj edicija lia Starem trgu h. št. 16. Političen list za slovenski narod. Po poSli prejemati velja': Za celo leto . . tO gl. — |tr. »a pol leta . . B „ — „ na četrt leta . . 2 „ 60 „ V administraciji volja: Za celo leto . . M gl. 40 kr r.a pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 ,, 10 ,, V Ljubljani ua dom pošiljan vel j u 60 kr, več VrcdniMvo jo cah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. 4 2 do "č na leto. v Liogovih tili- Podpirajte (louiaeo literaturo! Ljubljanski ,,Tagblatt," so v enej poslednjih številk norčuje iz naše literature iu naših narodnih teženj, češ, du se opiramo na poštne recepise in drugo malenkosti, da hočemo, naj bi se slovenščina kar dckrctirnla, da naša Matica nič dobrega na dan ne spravi itd. Druga je, iz kake stvari norčevati se, in zopet druga, res kaj dobrega na dan spraviti. Mi bi se ne zmenili za take malenkosti, kakor so poštni recepisi, ko bi se nam sovražniki naše narodnosti ne upirali ravno v takih malenkostih ; pa njihova strast je tako velika, da nam uiti v najmanjši reči nečejo privoliti nobene koncesije, in da se je treba za vsako slovensko črko boriti, kdor jo želi dobiti i/, različnih vradov ; strast rodi zopet strast, in tako pride, da se mnogi tudi v malih rečeh nečejo vdati. Pisatelj „Tagblattovega" članka trdi, da naš narodni razvitek zato ne more nikamor naprej, ker nema pogojev življenja v sebi, češ, vsak narod se mora razviti iz svoje lastne moči, in literatura ne potrebuje nobene podpore. Prav lahko nam je, to trditev pobiti. se pri velikih in bogatih narodih je bilo treba Mecenov, ki so slovstvo iu umetnosti iz početka podpirali, ker v porodu narodne Muze nahaja se navadno le malo prijateljev njenih : še le, kedar se začenja masa naroda zanimati za vede iu umetnosti, zamore slovstvo brez podpore na svojih nogah stati. Mi smo pa majhen in reven narod , tedaj so naša Muze toliko veče podpore potrebne. Pri vseh narodih, malih in velikih podpirajo se umetnosti in narodna literatura od vlade, vladarjev in bogatašev , izmed kterih omenjamo 11. pr. le kralja bavarskega. Po vsdi malih in velikih državah se podpira veda, umetnosti, slovstvo kolikor toliko po vseh boljših stanovih, in še posebej po vladi sami. Kako se pa nam godi V Kdaj so se v tem oziru naši kulturni napori podpirali? Drugod se zidajo na občne stroške gledališča , se ve da nemška, ki stanejo na miljone, nam pa se ne privošči ne sold, ampak se z vi dnini ponemčevanjem našim knjigam jemljo in odvračajo še bralci. Naši bogataši so večidel nemškutarji in sovražijo našo literaturo; vseučilišča nam ne dajo, narodnih srednjih šol nam ne dovolijo, kdo bi potem slovstvo podpiral ? Ali se mar zahteva, da se bo naš revni kmet, ki je tako že na beraški palici, naročeval na učene knjige in drage časnike? „Tagblattovi" možje pač dobro vidijo našo revo in zapuščenost , zato se jim kaj slabo podaja, če se norčujejo iz naše literature, da se ne more prav razcvetiti. Veliko bolje bi se podalo tem možem, ko bi z nami vred podpirali naše slovstvo, saj se tudi oni štejejo med domačine ; kedar so si enkrat izvolili med nami živeti, naj hi tudi kaj pripomogli k kulturnemu napredku našega naroda, namesto da mu vedno nasprotujejo in vse domače mladike zndušujejo s ponemčevanjem. Ruska vlada da vsako leto milijone za narodno prosveto, tako si tudi Srbija na vso moč prizadeva, napredovati v omiki. Kdo pa nam kaj pomaga? Kar se nam napravi novega, mora biti nemško, do vseučilišča v Zagrebu nam ne odklenejo vrat, lastnega slovenskega pa bomo tudi še čakali in čakali; le tje na Dunaj in v Gradec naj hodijo naši mladeniči, da bi se tam bolj gotovo ponemčili. Hukovina, ki je komaj sto let pri Avstriji, je dobila vseučilišče, - se ve da nemško — ker je tam mnogo judov, Slovenci pa, ki smo Avstriji COO let zvesti podložniki, in je že morda toliko Slovencev za Avstrijo smrt storilo, kolikor ima vsa Bukoviua prebivalcev, — nismo toliko vredni, ko judje v Črnovicah! Potem pa se „Tagblatt" iz nas norčuje, da smo v literaturi zadostali! Grško je majhno kraljestvo, pa tam kralj in vlada, bogataši in ves narod na to delajo, da bi se ljudstvo v svojem jeziku izobrazilo, podpirajo se učilnice, pisatelji in umetniki. Pri nas pa so se vsi premožnejši stanovi tako-rekoč zarotili, da se mora naš jezik in naša literatura zatreti, in potem naj delamo čudeže, naj gradimo velikanske akademije , vseučilišča ni gledišča, naj sijajno podpiramo pisatelje, umetnike in učenike! Naši groli in baroni se zaničljivo obračajo od naših kulturnih del, in podpirajo že tako močno in bogato nemško Muzo, in potem si upa „Tagblatt" še norčevati se iz našega slovstva, iz naše Matice! Navzlic vsem tein zaprekam vendar naše slovstvo ni tako revno, kakor „Tagblatt" trdi. Se ve da, kar imamo, zgradili so reveži z naj-večimi težavami iu žrtvami, pa kolikor več truda nas je stalo, toliko več nam je k srcu prirastlo, kakor mati tistega otroka najbolj ljubi, pri kterem je imela največ prestati in pretrpeti. Kažemo lahko s ponosom na veliko število naših časopisov, od katerih nobeden ni videl in vžival vladne podpore, ampak vzdržuje jih vse revno slovensko ljudstvo ; kažemo lahko na lepi razcvet družbe sv. Mohora, kterej celo med Nemci enake ne najdemo, in tudi Matica slovenska je izdala že Feodozij Pečerski. ( rtiča iz ruske cerkvene povesti. Po Kostomarovu spisal J. S t o k I a s a. (Dalje.) Mulo pred smrtjo Feodozijevo je. bil položen temelj zidane cerkve na tistem mestu, kjer se nahaja današnja cerkev pečerskega samostana. Sredstva za to je dal neki Varjag, po imenu Simon. O njem se je ohranila sledeča poetična pripovest: „Simon je bil pregnan od svojih vojakov iz domovine ter je pobegnil na ladiji v Rusijo. Imel pa je on od pokojnega očeta križ z deset komolcev dolgim pasom — pa nekih izveščih po fiOgri-ven komolec, po drugih pet — in z zlato krono na glavi Križanega. Simon je vzel seboj pas in krono, ko je pobegnil od doma. Takrat je slišul sledeči glas: „Ne polagaj tega na glavo svojo nego odnosi na pripravljeno mesto, kjer se zida Materi Hožjej cerkev ter oddaj v roke prepodobneiuu Keodoziju, a 011 bode obesil to nad žrtvenikom." Posle te prikazni vzdignila se je huda burja, ko je on ravno po baltiškem morju brodil. Simon se je preplašil ter mislil, du ga Rog kaznuje zato, ker je vzel ures s Kristusovega obraza ter ga je začelo grevati; kar je zagledal v zraku prikazen cerkve ter slišal glas:,,Glej cerkev, ktera bodesozidana na čast Božje Matere, in ti bodeš položen v njej. Razmeri s pasom dvajset komolcev v višino, trideset v daljino in trideset v širino." Simon ju na to pozabil, zatorej tudi ni zidal cerkve, ko je prišel v Kijev; ali 011 je imel znovič prikazen. Po smrti Jaroslava, za kojega je Simon prišel v Rusijo, podal se je on z njegovimi sinovi Izjaslavom, Svjatoslavom iu Vsevolodom proti Polovcem. Pred odhodom pil je šel še k Antoniju po blagoslov. Prepodobni Anton pa mu je rekel: „0, detel mnogi padejo od ostrega meča, mnoge poteptajo in ranijo, mnogi potonejo v vodi, a ti ostaneš rešen; tebi je sojeno ležati v pečerskej cerkvi, koja se bode tukaj sezidala." Rusi so bili potolčcni na Alti. Simon je bil ranjen ; ležal je sred polja med truplji umirajočih iu vdrugič je videl prikazen v zraku ravno tiste cerkve, koja se mu je bila prikuzala nad baltiškim morjem. Rane so se mu zacelile. Pripovedni je Antonu o prikaznih ter mu dal krono iu pas. Anton je preimenoval Simona v Simona ter predal njegov dar Keodoziju. Simon je jako ljubil Feodozij« ter mu dal mnogo sredstev za zidanje nove cerkve. To se je dogodilo 1. 1073. Simon se je javil posle tega Keodoziju ter mu tekel: „l)aj mi, oče, besedo, da me bodo tvoja duša blagoslovila ne samo v tem življenji , nego tudi po mojej in tvojej smrti." „Le-t,a prošnja presega moje sile", odgovoril je Feodozij. Ali če se bode po mojej smrti ta cerkev sezidala, in če se bodo uvažavale v njej moje odredbe in ustanove, naj ti bo to znak, da imam jaz zaupanje v Roga." „Gospod je pričal o tebi, rekel je. Simon, jaz sem slišal od prečistili ust Njegovega obraza. Pomoli tudi zame, za mojega sinit Jurija in za moje potomke, kakor si molil zn svoje innihe." „Jaz ne molim samo za innihe, nego tudi za vse dobrotnike tega mesta," Simon se jo naklonil do zemlje ter rekel : ,,OČe, jaz ne-idem od tebe, da mi ua pismo daš svoj blagoslov." dela, na katera sme biti ponosna. In koliko sovražnikov imajo ti plodovi našega duševnega dela! Časniki se konfiskujejo; prodaja knjig je težavna zaradi postavno nedovoljene kol -portaže; očitni iu skriti sovražniki ljudem odsvetujejo kupovanje narodnih knjig in časnikov ; boljši, izobraženi del naroda se domačemu slovstvu sistematično odtujuje, ker ga v nemških šolah vadijo nemški misliti in pisati, v maternem jeziku pa ga ue pndučujejo zadosti ; prijatelji domače umetnosti se po nasprotnih časnikih črnijo kot izdajalci, ki naj se požeuo iz dežele; slovenskim šolskim knjigam se zavira vhod v šolske propstore; — in pri vsem tem naj se naša literatura krasno razvija in obilen sad prinaša!? Ker uam pa vendar „Tagblatt" očita našo revščino na literarnem polji, dajemo mu ta ] Bvet: Nemška veda in umetnost ima že t dosti podpore in ne potrebuje podpore naših nemškutarjev; če so res domačini, potem naj podpirajo našo domačo umetnost, ki je tolikanj podpore vredna, s tem si bodo več hvale pridobili, kakor pri Nemcih , kjer zanje ne marajo, akoravno se jim toliko vsilujejo iu svojo ljubljansko nemščino s slovanskim akcentom za inaterni jezik prodajajo, česar jim pa še Nemci sami ne verujejo. Bolje bi tedaj bilo, ko bi nemškutarska gospo ta ne zaničevala tolikanj naših ljubih domačih modric (Muz), ter jih zdatno podpirati zučela, potem se bodo naše vede in umetnosti tudi začele krepkeje iu prostejc gibati in razcvitati. To le naj „Taglatt" premisli, kedar bo zopet pisal kak članek ,.iiber unsere nationale Kntvvickelung", in potem bo morda bolj pravično sodil o plodovih naših kulturnih naporov. Le podpirajte materijalno naše slovstvene vsta-nove, in videli boste kmalo boljši in obilnejši sad. Mi imamo dramatično društvo, dobro napravo, pa najde žalibog premalo podpore, da se skoraj ganiti ne more; če mu nemškutarji še deželno podporo zamejo, potem so slovenske predstave pri kraji. Glejte, tako delajo te vrste „domačini" z domačimi modricami, in potem se še norčujejo iz slabih vspehov! Mi imamo Matico, glasbeno Matico, le podpirajte te zavode, namesto da jih zavirate in obre-kujete, in kmalo se bo vse na bolje obrn lo! Politični pregled. V Ljubljani, 13. linija. Avstrijske dežele. l*ott'odli» med Cislo in Translo, kakor so jo določili ministri pri zadnjem shodu je Madjarom po godu in bode v državnem zboru sprejeta z veliko večino glasov. Boje se pa, da bi je dunajski državni zbor ne hotel sprejeti, kar bi se ve da , ue bilo čudno, ker bremena Cisle niso v nobeni pravi primeri s tem, kar so Madjari voljni prevzeti. Obljubili so sicer, da od 80 narodni banki dolžnih mi-Ijonov .'jO odstotkov, t. j. 24 miljonov plačajo oni. Ali ker zahtevajo, da bodo ta dolg poplačali Cisti še le v 50 letnih obrokih po 426.000 gld., ni pa misliti, da bi banka od teh denarjev po 1. 1888 naprej ne zahtevala nobenih obresti, izračunila je D. Ztg., da bodo Madjari po odštetih obrestih za ostali dolg plačali Ci-sli komaj petino tega, kar bi morali; in če se tej petini prišteje 2,700.000 gld, ki jih morajo plačati do 1. 1880, bo del dolga 80 milj. gld., ki ga bodo plačali Madjari, znašal komaj 7 miljonov gld. Po pravici se tedaj boje , da bi dunajski državni zbor ne zavrgel od ministrov določene pogodbe, ter Madjarom ne naložil hujšega bremena. Državnemu zboru je 9. t. m. denarni minister izročil načrt, kako da bi se dobilo grofu Andrassyu dovoljenih 60 milj. gl. Želel je, da bi se bila reč obravnavala kot nujen predlog, pa zbornica je sklenila nasvet obravnavati po navadi, in ga je v soboto izročila budgetnemu odseku v pretres. Pri razpravi o zemljišnem davku stavil je Pleuer nasvet, da bi se ta razprava odložila, dokler se ne sklene nova postava o vcenitvi zemljiš , zarad ktere je bila dosedanja vcenitev ustavljena. Zoper ta predlog sta govorila jioslanca Ki7,ec/unowicz in dr. Graf in pri glasovanju bil je res s 10!) glasovi proti GO zavržen. Na koncu je napre-dovalni klub stavil do vlade interpolacijo , so ji li znani napadi vradnih Ustav na tu klub, čigar glavni namen je delati na to, da bi se Ciali ne nukladalu še veči bremena, iu ve li, da je bila I>. Ztg. konfiscirana zarad nekega člauka, ki se je v interpelaciji ponavljal in v zbornici prebral V \ 1'rajgi je 5. t. m. kardinal Sclnvar-zenberg govoril v katoliški družbi sv. Mihela, kteri je nameri nabirati penezov sv. Petra v podporo papežu in upostoljskemu Stolu. Papež sedaj brez deželnih prihodkov, živijo v Boga ime, od miloščine in to je lesk vere, spoštovanja, darovanja, ki ga do njih imajo verniki. Prazna bajka uli pravljica je, da je Pij IX-zapustil tolikih zakladov nasledniku , kteri j( moral iz potrebe pričeti vse bolj varčno gospodariti. Bajka je, kar se je razširjevalo o poslednjem konklavu, da je stalo 1,000.000 frankov. Poprašal sem nalažč takih , ki so z Feodozij mu je dal v roke molitvo , ka-koršno zdaj dajejo v roke pokojnikom. Od tegu časa je nastal v Itusiji običaj, da devajo mrtvim v roke rokopise. Ali »Simon je poprosil, poprej nego je začel cerkev zidati, Feodozija tudi za oproščenje grehov njihovih staršev. Feodozij je povzdignil roke ter rekel: ,,Naj blagoslovi tebe Go-pod od Siona in da vidite ti krusoto Jeruzalema na vse dni živ ljenja vašega v tretjem , v četrtem rodu do zadnjega." Cerkvi je bil položen temelj 1. 107,'l po Feodoziju in vludiku Mihajlu za časa carigrad-skega metropolita Gregorja. Vtemeljenje njeno dalo je precej povod raznim pripovestim, kako so štirje mojstri v Carigradu dobili od same umetnosti. Le-to je bil začetek še sedaj Rusiji tako razširjenega češčenja teh razodetih podob. Iskaujo mesta za cerkev je tudi v zvezi s čudeži podobnimi čudežem starega zakona v povesti Gedcona in Elijo. Feodozij , želeč zvedeti, koje mesto bi bilo Bogu ugodno za cerkev, molil je iskreno, da bi bila povsodi rosa, a na mestu, kjer bi se imela cerkev zidati, da ne bi bilo rose, a drugo noč je prosil obratno, da bi tam bila rosa, a drugod nikjer; — in vse se je spolnilo po njegovej želji. Na mestu, kjer se je dogodil čudež, raslo je grmovje ; ono je bilo iztrebljeno z ognjem, ki ga je poslal Bog na molitev Feodozijevo neba. Ko je bilo treba kopati rov za temelj cerkvi, je začel prvi to delo knez Svjatoslav. Bogati ljudje so žrtvovali darove za zidanje cerkve, samo da jih zakopajo po smrti na Bogorodice zapoved, da se podajo v Rusijo zidat cerkev, da je ikona (slika), kije kasneje|to mesto. Varjag Simon je bil prvi deležen te postala mestna, prenešena iz Grčke izročena|časti. (Konec sledi.) bila od same Bogorodice ter proizvod nebeške j njim imeli opraviti, in povedalo se mi je, da so le-ti stroški za celi milijon pretirani, in da bi jih še vse menj bilo, ko bi konklave bili mogli obhajati v Kvirinalu; tu v Vatikanu je marsikaj bilo treba prizidovati in prenarejati itd. Tudi je prazna bajka, da smo v konklavu imeli vsega v obilnosti. Kar je bilo treba, to smo imeli; v kaki potrati ali obiluosti ni Jbilo nobene reči. OK,*«»B-!>'8it* najvišja sodnija je potrdila ob-odbo dr. Miletiča na 5 let težke ječe. Ubogemu trpinu tedaj ne bode ostalo druzega kakor presvitlega cesarja prositi pomiloščenja. V nanje države, jittd im iicmškctfii ccHHrju je najglavnejši vnanji dogodek. Ko se je num-reČ cesar Viljem soboto popoludne ob ' ,ž4. ur i z veliko vojvodiajo badensko peljal s sprehoda nazaj v svojo palačo, ustrelil je neki človek dvakrat z revolverjem na cesarja, kte-rega pa k sreči ni prav nič zadel, potem pa je zbežal. Ljudstvo jo je vdrlo za] njim in o županu hranilnico naprosi, pri zidanju novega poslopja, če bi bil Novakov prostor premajhen, ozirati se na razširjenje mesta in novo poslopje morda zidati nasproti \Yaldherrove hiše na Kozlerjevem vrtu, ker bi se jiotem med Kozlerjevo hišo in pošto stoječa hišica podrla ter odprle Knaffelnove ulice. Predlog se sprejme. — Nekaj stanovninskih krajcarjev, ker ni upanja, da bi se kedaj iztirjali, se odpiše, — Potrdi se pogodba med magistratom in posestnikom Kolizeja, da se mu bode za popravo vojaških stanovališč skoz 3 leta posojevulo po 12()0 gld. iz mestne kase, ktere denarje bode mesto nazaj dobilo od posestnikov, kterih vojaki so vkvartirani v kolizeji. — Prošnja posestnika Podkrajšeka , da bi se mu prodalo okoli 10LT nekega mestnega travnika, se zavrže.— Za pregledovanje živine, ki dohaja na sejme v Ljubljano, da se ne bi zatrosila kaka kužna bolezen, se dovoli 80 gld. na leto. Lani je bilo na sejme došlo 1425 konj, med kterimi je bil l smrkov, 5 jni sumljivih. — G. Potočnik vte-meljuje svoje predloge. Nusvet, da bi se polagoma obzidalo obrežje Ljubljanice, se izroči stavbenumu in finančnemu odseku, predlog o obdelovanju mestnega sveta na gradu pa ma-gistratnemu odseku , ki se s to rečjo peča že vsled nekega lanskega sklepa. Predlog o izvršitvi mestnega načrtu ali plana in da naj bi se pri inženirskem mestnem vradu nastavil še l vradnik, hoče vtemeljovati pri prihodnji seji. — G. Dreo in Supan stavita nujni predlog pospešiti prošnjo do ministerstva, naj bi se že skoraj grad Tivoli pripisal k mestu, da bi za-mogla policija odvračati postopače, berače, škripače, mazače itd., kterih po Latermanoveui drevoredu vse mrgoli. Fredlog se sprejme. — (j). Ilegali naposled vpraša g. župana, kaj da je z vodnjaki, kteri nuj bi se po njegovem nasvetu napravili naŠentpeterskem predmestji? Župan obljubi na to vprašanje odgovoriti prihodnjič. (Naulc4"/„. V Kraljevci (Konigsberg) je bilo 32"/,, vseh učencev od treh gimnazij spoznanih za kratko-vidue; na najnižji razred jih je prišlo 11 "An na najvišji ti2%- — Isto take žalostne razmere so se pojavile na učilnicah družili krajev. Ali te številke ne kriče dosti glasno: Quos<|ii<' tandem — — ?! Zato pa pametni možje na Nemškem, opiraje se na take neometne dokaze, neprestano opominjajo, da je skrajni čus, šolske vredbe umno preustrojiti, da bi se teles-nej izreji mladine in njenemu zdravemu pa lizič nemu ruzvoju bolje prilegale. Nuj bi tisti go spoilje v našej Avstriji, ki zmerom tuko skrbno puzijo, kuko tam „gori na Nemškem" veter piše, tudi te glasove vestno poslušali, streznili se in — oči odprli! (Tudi med našimi dijaki in celo med učiteljski pripravnicami nahaja se jih čedalje več, ki imajo sluhc uči iu si očal« natikujejo na nos. Dostuvek vredništva.) Razne reči. — Na 1) u n a j u je mestnega pedugogija ravnatelj, dr. Dittes prosil, nuj se mu du eno leto odpust nekaj, da si odpočije, nekaj pa, da opazuje šolski napredek po Nemškem, Švicarskem iu Francoskem „N. fr. Pr." meni, da ni dvombc, da bi mu mestni zbor dal še več od-počitka, kujti ni se bati, du bi vstuv za nje gove nevpričnosti mogel kuj škode trpeti. Ko bi pu mestni zbor ozirati hotel se nu mnenje katoličanov, dal bi dr. DitteHii dovoljenje ali odpust zu vselej, in poslul bi za njim še vsu tiste, ki so njegovega mišljenju, opominju nuto „Čech" (X, 107.) — K u s i so zaseli Čurukso pri Datumu, dasi je Derviš paša oporekal in se je ljudstvo ustavljalo. Glavni stan ruski ostane v San Štefanu. — U f m« se ru št i ne t. j. učimo se ruHovščiue , ruskega jezika , vabijo skoro vsi českoslovaiiHki časniki, in priporočajo se v ta namen: Azbuku (Abeceda), cena 3 kr., po pošti & kr., Oeskorusky slabikuf, 30 kr., po pošti, ,32 kr., Praktika mluvnice jezyku ruskeho, 1 gld., po pošti I gld. 5 kr., in Ghrestomatie ruskeho jezyka z rusko - češkim slovničkom 1 gld. 20 kr., po pošti 1 gld. 30 kr. Knjige te, ne- ktere že večkrat nutisnjene, dobivajo se pri knjigotržcu Fr. A. Urbanek-u v Pragi najlože s poštnim podvzetjem. — Landplage. Nekdaj se je grdi „Tagblatt" norčeval, du so jezuitje v miHijonih po deželi šiba ali nadloga, ki naj se ljudem otme; unidan je pa v Saksonski prvi zbornici deželni poslanec Seiler rekel, da so državni okrajini šolski nadzorniki „eine grossr Luudplage", in du se po več krajih obnašajo nepristojno, češ, da so nezmotljivi. — Najdrobnejša knjiga nu Bvetu K redkostim na polji tipografije ali tiskarstva je v razstavi v Parizu izležena glasovita pesem Dantejeva „La divina Ooinmedia", in to v tako drobni obliki, da se lahko nosi na verižici uli nu traku za uro. Ta knjižica, ktero je mogoče brati le s steklom povečulom, tis kana je v Padovi in je vrlo lepo vezana. Ta „I)ivina Kommedia" je najmunja knjiga ki je na svetu tiskana bila. — Kot redkost spominja k temu „Obzor", da je g. Bezenšek, vrednik „Jug. stenografa", vzlasti izveden stenograf stenogrufoval v ravno tako majhni obliki Mužuraničevega „Čengič-Aga". — Stanovuikov na vsi z c m 1 j i je blezo 1.423,!) 17.000 ljudi. Na vsako štirjaško miljo odpadu 28 stanovuikov, ali nu vsakega človeka 207 hektarov zemljo, tako. da bi v.sak človek, ko bi sum zase ali posebej živel, imel do soseda '20 minut hoda. — ('! a s o p i s o v severne A m e r i k e zedinjene države dundanes ne premorejo nič manj nego 81 l!l, mej katerimi jih 749 vsak dan izhaja. (Je se prebivalstvo zedinjenih držav računa na 40 miljonov, pride eden časopis na vsacih 5000 gluv. — Javnih knjižnic je v zedinjenih državah zdaj 3G82 in vse skupaj imajo 13 miljonov zvezkov; letu 1800 je bilo še le 49 turih knjižnic in v njih okolo ,so 000 zvezkov. Tu gre omeniti, da so ravno največje in najlepše knjižnice severno — aoierikunske republike bile ustanovljene po radodarnosti posameznih dobrotnih bogatinov ; tako je v najnovejšem času neki Lcnnor zu napravo veli krasne knjižnice v Novem Yorlui potrosil blizu 5 miljonov dolarjev. Tacih požrtvovalnih mo žakov bi tudi starej Evropi treba bilo, zlasti Avstriji, kjer ,,kapital" ne zna druzegu nego — bahati se! — Obesil se je v Trstu neki 15. letni fant 0. v svoji sobi, pa čutili so zraven stanujoči ter prerezali vrvico in gu rešili smrti. Kako sluha je v Trstu odgoju otrok , t« se kaže od dne do dne bolj. Šibe premalo, u preveč kruhu dajo sturiši dau danes otrokom, prav dobro omenja „Fdinost." — Novo jamo z lepimi kapniki so po naznanilu ,,Kdinosti" našli v okolici blizu Bazovice; šla je gledat to jamo tudi komisija ter jo nušlu v lepem stanu; takoj se je dal narediti obzidan vhod z vrati, du su ne bo škodu delala iu kapniki lomili. — Z u r u d F gipčanske bolezni očes, ki se je začela kužljivo prikazovati med vojaki, so se vojaško vaje rezervistov pri mariborski vojaški štociji odložile do jeseni. — Ubili in sožgali so vMoravskem blizu št. Vida na Koroškem tumošnjega kovaču 1'akiča nepoznani zločinci. Strašno djanje! — Z r kal o. Gospodar zavpil je nad služabnikom : „Suj ti že iz oči berem tepca K Sluga pa je zavrnil: ,,Glejte, nisem vedel, da so moje oči vaše zrkulo." — Iz nove šole. Šolski nudzornik vprašal je pri skušnji dečka, zakuj du so poletni dnevi dalji, kakor zimski. Deček je odgovoril: Zato, ker gorkotu vse ruzteguje." Eksekutivne dražbe. 1 5. miijn: 3. Molilo iz Šmarlje, 1. Ljublčevo in t. Uačnikovo pravico z Onhniša, Zevnik iz Konico, 1. liricelj iz (jorcnjcga KaMja, vsi v Ljubljani. 1. Debevee iz Razdrtega v Senožečah. 1. Krušna iz Hudauj v Vipavi. Ki. maja: 3. Pečjak iz Kavnega dolu, 3. llriiBt iz /atičinc, 3. Ilrovut iz Vidma, 1. lirogar iz Višnje gore, 1. Miirkovic iz Velikega Črnela, I. (Jlobokar iz Treboža, vui v /.ulični. 2. Hreni iz '/ilgorice v Lušičuli. 17 maja: 3. Kožane , Zulcr in Hočevar iz Cirknicu, 3. Hlažon iz Planine, 3. Svigelj iz Dolenjo vani , 3. Komovc iz (Jrčorovcn, 3. Švigolj Anton iz Muilinjuku, 3. Milnvee iz linžuncil, vui v Logatcu. Uiurli ho: Od 2. do !). miiiii: Marija ('orno, gostiiijn 78 I., za mišico, delnimi Podlogar, del. o. 7 I., jetiko. Neža liutija, goatinja za srčno napako Marija Haloli, dekla 2l> I., za vnetieo trebušne mrenice. Anton Dolea, del. 14 I., za jetiko. Neža Pervinšek, gostinja 1!) I., za krvavenjem možganov. Helena Hubi , del. ti'.l I., za rakom v želodcu. Vsi ti v bolnišnici. Od '.). do 11. maja: Jožef Pole, notar v pokoju li l I., za vodenico. Frančiška Štrukelj, kroj. o. 14 d., vhIciI ulaboHti. 12 maja: Matej Subadolcc, hiš. pos. !if> 1., Než« \Vnclitor, dekla 57 I., oba za mišico. Jeni Pečovnik , kuharica 55 1., za pljučnico. Jolianu Hrcskvar, hiš. pos. o. 17 d., za božjaaljo. Loterijske številke II. maju. Nu Dunaja: