VtAROČNlNA ZA JVCOSU' VHO ČETRTLETHO DIN 15*
CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POjTNlNO/ OOLASIPO CENIKV/ POJAMEZNA
Jtevilka PO DIN I
RAČUN POŠT. HRANILNICE 13.188
Vft E DNI It VO -1N • VP * AVA VVČITEL1SKI-TISKARNI/ ROKOPISI • JE • NE VRA-XA)0/AN0NlMNlD0-*PI$l$ENEPRIOBČV-k lElO/POjTNlNA- PLA-^ XANA V COTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
Peilnlna plačana v gotovini.
LETO VI.	uublj;	na,	7.	JULIJA	1318.	STEV.	25.
Naše stališče.
V zadnji številki našega lista je izšlo par člankov, ki so se nanašali na žalostne dogodke v Narodni skupščini m njih posledice. Vsled pomote pri lomljenju je postala vsebina dveh člankov popolnoma nerazumljiva. Ker nam je na tem, da svoje stališče čisto, točno in jasno obrazložimo, ugotavljamo predvsem, da ne gre za krizo vlade, marveč za krizo države. Že ponovno smo kritizirali delovanje naše skupščine, oziroma političnih partij ter ugotovili, da je bilo vse dosedanje delovanje naših strank državi le v škodo. Kriza države je bila torej povzročena po krizi našega parlamentarizma, ta kriza pa je bila izzvana po nesposobnosti in demagogiji naših partij in njih voditeljev.
Čin Puniše Račiča je gotovo vreden vse obsodbe, je pa le izraz onega strašnega ozračja, v katerem se vrši delo naše skupščine. To krizo ni mogoče ozdraviti s spremembo vlade, kajti vsaka sprememba bi imela za posledico le spremembo imen in oseb, ne bi pa odstranila sedanjega sistema. Ker je sedanji parlament nesposoben, je treba dati
narodu priliko, da si voli nove poslance. O tem ne dvomi nihče in baš zato se skušajo partije pririniti do vlade in dobiti vpliv na izid volitev.
Če se hoče ozdraviti naše obupne riotranje-politične razmere, potem mora dobiti voli.ni mandat le vlada, ki stoji izven skupščine, ki je od partij in njenih voditeljev popolnoma neodvisna in bO' izvedla svoj mandat brez ozira na levo in desno. Po našem mnenju bi se te volitve ne smele vršiti takoj, nastopiti bi moral daljši interregnum. ki bi služil za pomirjenje partizanskih strasti :n izločitev partizanstva iz državna uprave.
Ko bo ljudstvo videlo, d? se da izhajati tudi brez partij, ko se bodo ljudje zavedali, da jim partije v današnji obliki samo škodujejo, bodo gotovo bolj trezno in premišljeno izvršili svojo osnovno državljansko pravico in dobro premislili, komu dajo svoje zaupanje. Glavna naloga te nevtralne vlade pa mora biti ta, da onemogoči pri volitvah vsak pritisk na volilce, na katere ne smejo vplivati niti kundaki niti prižnice in spovednice.
Konkurz Slavenske banke.
Šele v »Slovencu« od 3. julija t. 1. oziroma v »Jutru« od 4. julija t. 1. je izšla kratka notica, da se za 4. julija t. 1. določeni sestanek upnikov Slavenske banke vsled nepredvidenih ovir odlaga za kratek čas. Kot vedno, povdarjamo tudi ob tej priliki svoje stališče, da vodimo ves boj iz zgolj objektivnih vidikov, da bomo pozdravili vsako rešitev, k’ bo količkaj zadovoljila interese upnikov, pa naj pride ta rešitev od katerekoli strani. Vsled tega svojega stališča in vsled Rrivatnih vesti, da izdeluje upniški odbor nekak načrt končne likvidacije, opuščamo za danes iz-našanje nadaljnjega mater ijala in stavljanje nadaljnjih vprašanj.
Seveda moramo pri tem ugotoviti, da g. dr. Roman Ravnihar do danes ni niti poskusil odgovarjati in mu ponovna zagotavljamo, da se bo prav težko rešil neprijetne dolžnosti dati odgovore na stavljena vprašanja. Predvsem pa naj se zaveda, da je sicer član upniškega odbora Slavenske banke, da pa j© dobil to funkcijo le kot imetnik pooblastil številnih upnikov in da kot pooblaščenec odgovarja svojim pooblasti-teljem za vse, kar je in kar ni stori
V zadnjem članku smo omenili tudi gospoda Avgusta Praprotnika, ki je zahteval od nas nekak popravek. Ker nočemo delati nikomur
□ STEK.
Tri sence . ..
Nad skupščino, nad našo preslavno, .so se pojavile v noči, v junijski noči, tri sence, trije junaki, kraljevič Marko, Veli Jože in Martin Krpan.
Prvemu se je poznalo, da je prišel iz Južne Srbije, ves je bil oborožen, od nog do glave, visok je bil kakor gora in njegovo bojno kopje je molelo daleč preko skupšč:nske strehe.
Drugi je bil dolg in suh, ves Kakor iz istrskega kamna izklesan, v roki je še držal vrvi, na katerih |e bil privlekel nekoč vse benečansko ladjevje preko morja na istrsko stran. Njegova dolga, visoka postava se je dvigala nad temnim pročeljem.
Tretji je prijezdil na svoji mali kobilici, da so se mu noge vlekle skoraj po tleh, na rami je nosil kij in na glavi je imel širokokrajni klobuk, ki je pokrival s svojo, objestno senco vso njegovo ogromno postavo.
krivice, moramo ugotoviti sledeče.
Zadružna zveza v Trstu toži radi 2,000.000 Din firmo Volta, dr. Babnika in Avgusta Praprotnika. Pravda teče pri okrožnem sodišču v Mariboru, postopanje pa je bilo prekinjeno, dokler ne bo razsojena zadeva konkurznega upravitelja Slavenske banke proti Zadružni zvezi v Trstu na izročitev menic, ki jih Zadružna zveza iztožuje proti navedenim trem meničnim obvezan-cem. Dejstvo je torej, da je g. Avgust Praprotnik napram ikonkurzni masi Slavenske banke menični dolžnik za 2,000.000 Din in da je ta njegova obveza v pravdi, ki pa še ni končana.
Razven tega teče druga pravda, v kateri toži konkurzni upravitelj Slavenske banke združbo Litija, ko-je predsednik je g. Avgust Praprotnik. Resnici na ljubo pa omenjamo, da ie bil predsednik te družbe v času vložene tožbe še g. Kramer in je g. Avgust Praprotnik postal predsednik šele tekom pravde. S tem pojasnilom vzdržujemo torej svoje trditve v številki 23. naSega lista.
Železnato vino
lekarnarja dr- G. Plccoli-Ja « Ljubija* I
krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
Naročila točno po povzetju.
Nemško pismo.
Hugenberg in Mussolinijeva protijugoslovanska akcija v Nemčiji.
Po uspešnem završenem delu z izolacijo Jugoslavije v prestolicah Ogrske, Turčije, Bolgarske. Albanije in deloma tudi Grčije, je pristopil Mussolini k drugemu delu svojega piograma in pričel sondirati teren v zemlji, kjer je v marsikaterem oziru ključ za bodoči razplet dogodkov v južnem predelu Centralne Evrope — to je v Nemčiji1.
Ker pa je v Nemčiji položaj precej drugačen od onega v zgoraj naštetih zemljah, je moral Mussolini podvzeti druge korake, da si je omogočil teren za svojo akcijo. Spričo nenaklonjenosti nemške vlade napram nedemokratskemu, militaristično nemirnemu režimu fašistovske Italije, ki zatira poleg tega še z naj-neciviliziranejširni sredstvi kri nemške krvi v Južni Tirolski, si je moral poiskati Mussolini neoficielnih zvez 'n zaveznikov medi Nemci in jih našel v nemških nacionalcih.
Kader današnje nemške nacionalne stranke tvorijo pred in medvojni’ nemški vzhodnolabski vele-agrarni konservativci, z grofom Westarpom, ki je še oktobra leta 1918. protestiral proti demokratiziranju Prusije in se izprsoval za nadaljevanje vojne do zmagovitega konca. Kakor so le ti konservativni veleagrarci doživeJS z izidom svetovne vojne strašen poraz, po katerem ie i zgled alo, da so obsojeni na smrt, tako pa so se pozneje opomogli in zbrali pod svojimi prapori vse. kar čuti v Nemčiji veleagrarno. konservativno, šovinistično nacionalno, monarhistično in reakcionarno. Dočim so bili pred izbruhom svetovne vojne v smislu vzajemne akcije z veleindustrijo spiritus agens nemške protiruske žitne carinske vojske in glavni poborniki protian-gleške nemške atlantske politike z gradnjo Tirpitzove flote vojnih ladij, tako so danes duševni očetje in iu-rišni odred revanšnie in revizioni-stcne protifraneoske poHtike med Nemci, ki se izživlja v misli na obračun za Compiegne in revizijo Ver-saillskega traktata. V tej protifran-coski borbi jim je dober sleherni zaveznik in je njih definitivni sporazum z Mussolinijem kot nositeljem italijanske prof francoske akcje samo vprašanje časa in taktike. Pregovori in pogajanja so se pletla razmeroma dolgo časa in so privedla do definitivnih rezultatov kratko pred volitvami v nemški državni zbor 20. •maja.
Prva posledica teh razgovorov je popolno tzjasnjenje listov nemških nacionalcev za zvezo z Italijo proti
Franciji, ki jo je bilo moči najti in zaslediti v njih po objavi poznanega Benitovega razgovora z dopisnikom »Taga«, v katerem je jasno plediral za prijateljstvo med Italijo in Nemčijo. Druga posledica tega sporazuma nemških konservativcev s fašisti je, da je stopil Hugenberg s celim svojim koncernom v vzajemno delo z Itafijani in dal v ta namen na razpolago vsa svoja skoro neizčrpna sredstva. Kolik je pomen Hugenber-govega koncerna za vplivanje na nemško javnoi mnenje, je moči raz-videti iz njegovega obsega 'n razvoja.
Hugenberg je danes v mnogočem to, kar je bil za vojne v Angliji' lord Nordcliff, najsi ni njegov vpliv tako direkten. Njemu se je posrečilo namreč spraviti v popolno odvisnost napram blagajnam njegovega koncerna velik del nemškega tiska. Kar je z večjimi in manjšimi neuspehi poizkušala izvesti porenska težka industrija in Stinnes za inflacije s kupovanjem listov en mas. to je izvedel Hugenberg za in po inflaciji, ko je s smotrenim delom pritegnil pod svoj finančni in moralni vpliv preko 1500 nemških listov. Dočftn so do njegovega nastopa izginjale v blagajnah posameznih nemških listov sleherno leto milijonske podpore težke industrije, so se jeli stekati po njem vsi ti težki milijoni v blagajni Hugen-
KRZNA
Bela krzna ni-mafo za okras sobe nobene vrednosti, če zares niso čisto bele barve.
Taka krzna čistite lahko zmeraj z „RAD10-NOM“ brez velikega truda.
Napravite raztopino „RADlO-NA“ v mr z li vodi in krtačite s to raztopino krzoo v ravnih potezah
Nato morate s vodo dobro izprati, da izgine »RADION* in nesnaga.
Potem posušite krzno v blagi toplini, a nato ga okrtačite, pa bo novo in belo kot sneg.
bergovega koncerna, ki je razpolagal kmalu z bajeslovnimi vsotam; denarja. Ta porast je bil še pojačen z nakupom realnih vrednot za inflacije, ko je Alfred Hugenberg dvigal skoro tedensko milijonske kredite pri »Reichsbanki« in jih nato vračal z vedno manj vrednim denarjem.
Vodstvo koncema je prevzel poseben sedemčlanski odbor s predsednikom Alfredom Hugenbergom, ki ima v tem svetu diktatorsko moč. Ta sedmica je cvet nemškega kon-servatizma in reakcionarstva. V njej je posebno izrazita Usebnost dr. Klas, ki je predlagal v posebnih me-morandih med vojno za slučaj nemške zmage take gorostasne pogoje, da je proti njim Versailles ena sama pesem odpuščanja in prizanesljivosti napram Nemčiji. Letni čisti dobiček koncerna znaša od 6 do 12 milijonov mark, ali od 84. do 168 milijonov dinarjev. ki jih ne sme razdeht; v obliki kakih dividend ali tantijem, nego uporabiti za »nemško nacionalne politične namene«.
Ob ustanovitvi si je nadel koncern za nalogo prevzeti v svofe roke kolikor mogoče nemških listov, ti-skaren, inseratnih hi reklamn h podjetij in končno tudi kinov in kino ate-lijejev.
Prvi je zašel v njegovo interesno sfero August Scheel, ki' je s svojimi listi, tiskarnami in založniškimi podjetji takoj dal vsemu nadaljnjemu delu koncerna hrbtenico. Scheel je
Tako so prišli od treh strani in obstali ob slavni skupščini v junijski noči in njih visoke sence so se sklanjale nad streho.
Poslušali so krik in prepir, ki se je razlegal v notranjosti in odmeval v noč skozi sijajno razsvetljena okna.
»Ali je že čas?« je zagodrnjal Marko in stiskal z močno pestjo buzdovan, da ga vrže v sredo skupščine. da bi se razletela na stotisoč kosov. Slišal ie piskajoči glas Sti-pice, ki je prekričal vse druge.
»Prokleti,« je dvignil roko Veli Jože in stisnil pest trdo in kamenito kakor kraška skala in hotel udariti po strehi.
Tudi Krpan je pripravil svoj kij in se nagnil naprej, da bi natančno razločil besede iz splošnega vpitja. »Saj je hujše kakor na Dunaju, ko jim je Brdavs ljudi moril. Beste-plentaj, če ne bo konec.«
Tri temne sence so stale in poslušale ...
Marko si je popravil kalpak in pogladil brke.
»Ajme meni, za Boga miloga, petsto let sem' sanjal v gomili, evo ti, kaj sem dosanjal.«
»Tužna Istra,« je vzkliknil Veli Jože, »ali od tukaj pričakuješ odrešenja? Pojdem še enkrat preko morja. da pripeljem ladjfe in vržem vse skupaj na to nesrečno hišo.«
»Res je, da sem tudi jaz Dunaj reševal,« je mrmral Martin Krpan sam pri sebi, »pa so prišli vsaj s kočijo pome — vi pa ste se hodili ponujat. Jaz sem vsaj plačilo prejel, kakor sem zahteval, vi pa ste hodili svoj narod prodajat. Prokleta grmo-lazen črna, in zdaj' ste tu, da nam delate sramoto!«
Šum1 v skupščini je rastel. Burno vpitje je odmevalo skozi razsvetljena okna v noč.
»Kaj boš. Marko, ti, ki si Muso Kestdžijo razparal. Ti imaš največ pravice, ti daj,«
Marko je sklonil glavo naprej in molčal—
»Udri, Marko,« je rekel Veli Jože, »v ime Boga in morja našega! čas je.«
Marko! je še niže sklonil glavo in molčal...
»Najbolj čudno je to,« je rekel Krpan, »da vsi pravijo, da to ni isti jezik, in vendar se razumejo, kadar se zmerjajo in prepirajo in ubijajo...«
Marko je sklanjal glavo, poslušal in molčal. Stiskal je v roki buzdovan in njegovo srce je bilo polno žalosti...
Tri sence, temne in visoke so se sklanjale v krasni junijski noči nad skupščino. Čakale so... Trenutki so bili globoki kakor večnost — zvezde so sijale visoko — v skupščini pa se je prerivala, pehala, kričala, zmerjala in prepirala družba malih, gosposko oblečenih ljudi. Bili so kakor črno mravljišče, ki uničuje samo sebe.
Tri sence so se sklanjale vse niže. Bilol je, kakor da se bodo zdaj zdaj strnile v eno in podrle pod seboj polrazsvetljeno poslopje.
»Deset let, deset let,« je govoril Veli Jože in od bolesti mu je zastala beseda v grlu.
»In še deset,« je zamrmral Martin Krpan ta s* je spomnit na »voj dom.
Marko je molčal. S trdo pestjo je stiskal buzdovan, kakor da čaka, čaka, čaka.
.1. B.
Zapiski.
(Dnevnik jugoslovenskega vojnega ' ujetnika.)
Pisal Janko Kos.
(Dalje.)
Castellana, 26. jul. 1917.
V Rusiji se jasni. »Šovjet« izginil, nemiri zadušeni, Kerenski diktator. Zdaji je mnogo upanja, da bo šlo vse dobro. Prihodnji dnevi in posebno prihodnji mesec bo pokazal posledice!
Castellana, 27. jul. 1917.
Pismo Ludviku:
Dragi mi! Prejel sem tvojo kartico z dne 11./VI. Torej še nisi1 prejel mojih dveh pisem in ene kartice, pisanih Tebi? Ne čakaj na moje kartice, da mi samo na te odgovarjaš, ker jaz smem mesečno pisati štirikrat; piši1 torej večkrat, prosim, tudi če ne prejmeš od mene. Vedi, da bi pisal mnogo in dostikrat, ko bi smel. Od Anice sem prejel doisedaj devet kartic, torej ravno za •'Vsak mesec eno. Kje so vzroki? AlKv dolgi poti in v cenzuri ali pa kje
bil sam gotovo eden najgenialnejših nemških časopisnih lastnikov in je prvi uvedel med Neme: amerikanizacijo novin z nepolitičnim!, najširšim slojem namenjenim- »Lokalan-zeigerji«. On je prvi dvignil naklado nemških listov v višine, kjer je govora o stotisočih in si pri tem nabral istočasno znatno milijonsko premoženje. Mož pa je bil zelo nemirnega duha in vedno poln načrtov, najsi si je pri tem tako izogibal ljudi, da ga mnogo njegovih na-stavljencev ni v dolgih letih niti enkrat videlo. Sedel je po tedne v svoji pisarni in snoval načrte o enotirni železnici1, delavskih knjižnicah >s čtivom. ki bo izobrazil delavca, da bo lahko počasi napredoval od počet-kov s čitanjem šundromanov do Kanta in Fichteja. Vsi ti poizkusi so ga stali velike vsote denarja, da je zašel med vojno že v velike finančne stiske, pri čemer se je moral baviti še z vedno jačjo konkurenco Mosse-jevega in Ulsteinovega založništva. Izgledalo je že, da bo svoje podjetje afiliral s tema dvema levičarsko orientiranima podjetjima, kar bi pomenilo za konservativno desničarsko politično strujo nepopravljiv Udarec, ker je bila poslednje čase popotnoma zavisna od Scheelovega tiska. V tem momentu pa je nastopil Hugenberg in preko noči kupil celo Scheelovo podjetje z vsemi' listi ter ustanovil August Scheel d. z. o. z.
Po nakupu Scheela je Hugenberg pristopil k organiziranju poročevalske agenfcije z nakupom cele vrste manjših in večjih tovrstnih podjetij, ki jih je centraliziral v »T. U.«: Telegrafski uniji. Telegrafska unija oskrbuje danes preko 2000 nemških listov z vsem poročevalskim materialom,^ članki, feltoni, slikami in zadnji čas že tudi z matricami celih strani. Posledica tega je, da danes pišejo vsi ti listi tako, kakor sprejemajo navodila od centrale »T. U.« in objavljajo vse vesti tako, kakor je to v skladu s cilji in 'interesi nemških nacionalcev.
Tretji' korak je bila ustanovitev kreditne družbe »Vera«, ki vodi vs£ posle finančnega podpiranja v Hu-genbergovo interesno sfero spadajočih listov in kupovanje novih, dose-daj še neodvisnih. Na debet strani ima že dosedaj preko 1500 listov, ki se morajo slepo pokoravati.
Četrti člen je inseratna družba »Ala«, ki oskrbuje preskrbo z inse-rati, katere dobiva od desničarskih kapitalistov in jih razdeljuje samo listom, spadajočim v Hugenbergov koncern. Njena kiientela se krije precej s številom one »T. U.«
Peto podjetje, v katerem samem tiči okoli 700 milijonov dinarjev Hu-genbergovega kapitala, je pri nas dobro poznana filmska družba »Ufa«, ki je danes Čisto strogo konserva-
tivno nemško nacionalno podjetje in ki ima nalog, da s filmom kot najmodernejšim propagandnim sredstvom podpre nacionalistično reakcionarno akdijo Hugenberga med Nemci. »Ufa« poseduje poleg najmodernejših in največjih evropskih kino atelijejev preko 200 največjih kinov v Nemčiji in je baš pred’ kratkim sklenila po osebnem posredovanju Hugenberga in Mussolinija najintimnejše poslovne zveze s fašistovsko filmsko družbo »Luce«.
Celoten kapital Hugenbergovega koncerna se ceni na približno 2'5 milijarde dinarjev.
*
Toliko k organizaciji in namenu Hugenbergovega koncerna.
O njegovem sporazumu z Italijani smo že govorili. Posledice tega sporazuma občutimo tudi že Jugoslovani d rektno. Najsi ie bilo pisanje Hugenbergovih listov o naši državi že sedaj vse preje, kakor naklonjeno, saj Je njegov glavni organ v 250.000 izvodih izhajajoči »LOkalamzeiger«, že dsfje časa prepovedan v Jugoslaviji, postaja poslednj' čas naravnost sovražno.
Tako nas tretirajo ti listi kot barbarske Balkance, ki hočejo svet pahniti v novo svetovno vojno. Aspiracije Italije na Balkan označujejo kot povsem upravičene. Podčrtavajo notranje težave v naši zemlji’ z naravnost sadistično naslado, posebno še po usodepolnih strelih v skupščini. Skušajo v smislu danih navodil poglobiti vrzel med Srbi in Hrvati s tem, da se dobrikajo le tem in besno napadajo necivilizirane Srbe. Govore o potrebi osnovanja posebne, samo-stalne Makedonske države.
Posebno pa še skušajo z vsemi sredstvi !n na najpodfejši način onemogočiti zbližanje nemškega naroda z Jugosloveni In se pri tem poslužujejo tudi gotovih naših renegatov, ki pošiljajo redna tedenska poročila o nekakem zafranju Nemcev v Jugoslaviji Hugenbergovl centrali in opozarjajo na nesmiselnost zveze Nemcev z nelojalnimi In tiransko navdahnjenimi Jugosloveni
O delovanju teh naš/h izgubljenih duš, ki se ne pomišljajo v slepem sovraštvu Proti Jugoslaviji se vezati makar s samim hudičem, bi bilo sploh mogoče še dosti govoriti! Za enkrat se tega še vzdlržfmo s pripombo, da naj bodo u verjetij, da njih zločinska igra ne bo uspela, za kar so najboljši garanti baš pošteni Nemci, ki prav dobro vedo, s komi imiajo posla in ki so zavoljo njih že dovolj nastradal.
Spričo teh ugotovitev je moči razvideti dosedaj marsTkomu nerazumljivo pisanje gotovih nemških listov o Jugoslaviji in prilikah v njej, ki je vzbujalo že marsikatere ko-mentare med Jugosloveni.
D. Verbič.
Preganjanje primorskih književnikov.
Boj italijanskih oblasti, pod-vzet proti redkim slovenskim pisateljem, zavzema vedno ostrejše oblike. Od prvotnih hišnih preiskav je prišlo sedaj do procesov, zapiranj in strogega policijskega nadziranja. Najhujše sta morala občutiti do sedaj pritisk oblasti pesnik Franc Žgur in pisatelj France Bevk. Ostali naši
redki pisatelji in pesniki so se morali poveothi zateči k psevdonimom, da se izognejo nevšečnega zasledovanja, hišnih preiskav, zaplemb knjig po hišnih knjižnicah ter uničevanju njihove življenske eksistence.
Znane so težke izkušnje in udarci, katere je prejel pisatelj France Bevk od zasledujočih italijanskih
oblasti. Večmesečni zapor, hišne preiskave, pogosta zaslišanja na policiji, izgon iz Trsta, pa zopet večdnevni zapor brez pravega razloga in zadnje dneve ponovno zasliševanje na policiji. Na vsak njegov korak pazijo, kam se hodi sprehajat, s kom občuje, kake knjige čtta, od česa živi itd. Težko mu poteka življenje, spremljano od neločljive sence policijskih agentov, še težji dnevi pa se mu obetajo.
Vsak, kdor pozna sivolasega, do-brovoljnega vipavskega ljudskega pesnika Franca Žgurja iz Podrage, ve, koliko je v njem dobrosrčnosti, dobrodušnosti > in pohlevnosti. Splošno je priljubljen pri svojih sovaščanih, ni zmožen, da bi komu skrivil kak las, nima smisla za politiko, ne za organizatorske propagandne zadeve. le preprosto mu vrejo njegove pesmi iz srca, pa rad prisluhne v veseli družbi. Pa so se kljub temu zarotile proti njemu vse oblasti: karabinjerji, financarji, podeštat, in-tendanca, politične in sodne oblasti. Karabinjerji so mu delali po vrsti hišne preiskave, financarji nu nalagali globe in ga obdolževali prestopkov. tako da je izgubil gostilno; hčerke so mu priprli, njega, hčer in ženo gnali pred sodnijo in tožili zaradi protiitalijanske propagande, razdeljevanje prevratnih spisov, prepevanja prevratnih pesmi, žaljenja Mussolinija, tajnih shodov in še raznih drugih sličnih zločinov. Vrstili so se procesi pred ajdovskim sodiščem in pred goriškim tribunalom. Razblinile so se številne ovadbe, pokazala lažniva pričevanja orožnikov. Tisoči so stali ubogega Žgurja zagovorniki. Vipavski ter šentvidski podeštat sta se zarotila proti njemu in ga skušata sedaj gmotno uničiti. Z globami in izgubo gostilne so ga sedaj udarili. Z odvzetvijo trafike so mu sedaj v mesecu maju zopet odvzeli vir dohodkov. Gospodarski propad njegovega premožlenja hočejo doseči v kratkem času, da bi se Žgur vdal, ali pa v kratkem iz obupa izselil. Podajemo dobesedni prevod odloka, ki ga ie prejel radi odtegnitve trafike:
Finančna int,endanca v Gorici.
Št. 4241/Sez. V.
Finančni intendant v Gorici.
Predpostavljajoč, da je bila trafika štev. 6 v Št Vidu pri Vipavi, frakcija Podraga, podeljena g. Franu Zgurju, pok. Aleksandra, isto na prosto roko, oziroma potom1 navadne podelitve:
na podlagi poročila občinskega urada iz Št. Vida pri Vipavi štev. 224/28 od 23. II. 1928, s katerim se poroča, da prihajajo na rovaš gosp. Franceta Žgurja pok. Aleksandra, imejitelja omenjene trafike, dnevne pritožbe:
na podlagi informacij finančnih in političnih oblasti, iz katerih je razvidno, da g. Franc Žgur pok. Aleksandra ne zasluži zaupanja uprave za upravljanje trafike.
se določa: g. Franc Žgur pok. Aleksandra je odstavljen kot trafikant.
Gorica, 29. maja 1928 A. VI.
L. S.
Intendant: podp. Magrani m. p.
Odlok jasno priča, kako se zaganjajo proti njemu oblasti in kako zadostuje navadna, neutemeljena ovadba, da izgubi naš človek trafiko. O pritožbah glede slabega poslovanja preproste Zgurjeve trafike v Podragi ne ve živ krst v vasi ničesar.
Le maloe je pričel sodelovati z začetniškimi lastnimi proizvod: ter prevodi po naših časopisih in revijah rnladi dijak Karel Bajec, pa so ga že iekom vojaške službe zatrli za nekaj mesecev ter ga kazensko premestili v Kalabrijo. Prostega vojaške siuŽ»-be so ga domače oblasti v Vipavi neprestano nadzirale, prepovedovale vsakomur občevanje z njim, tako da se je moral zateči v Gorico. Tudi sem mu je sledila trda policijska pest. Hišne preiskave ter parkratno prebivanje v goriških zaporih so zadnji čas delež njegovega življenja. Kot dijak-jurist na padovanski univerzi s; je kupil slamnik, kakršnega je predpisal glavni tajnik fašistovske stranke Avgusto Turati za visoko-šolce italijanskih univerz. Da bi ne bil nikoli izpolnil tega ukaza!
Cim se je pokazal z njim v Gorici. že ga je zaprla goriška kvestura v zapore med navadne cigane in mu strgala s slamnika predpisano belo-rdečo pentljo, simbol padovan-ske juridične fakultete, češ, izzivati je hotel s temi barvami goriške Italijane. Samo tekom enega tedna v juniju je bil trikrat klican k zasliševanju na policijo.
Sedaj je že peti dan v zaporu v Trstu hrvatski pesnik in urednik »Veza« Ivo Mihovilovič. Nihče ne more izvedeti za vzrok. Edino, kar se je lahko izvedelo, je, da je vzrok političen.
Predaleč bi zašli z opisovanjem neštetih aretacij in preiskav mladega učiteljskega naraščaja, k: sodeluje nekoliko pri naših revijah in listih, dalje neprestanega preganjanja župnika Abrama, prevajalca iz Ukra-jinščine ter popisovalca gorskih lepot naše zemlje; še preprosti kmetski fantje, ki skušajo radi pomanjkanja inteligentov z okorno svojo roko sestavljati dopise za naše liste, so podvrženi stoterim neprijetnostim in strogemu nadziranju, čim zaznajo za nje oblasti.
Po srednjih šolah, kjer se je ohranila tradicija izdajanja dijaških listov, morajo dijaki te svoje nedolžne slovenske literarne liste izdajati v največji tajnosti, ker bi bila najmanjša kazen zanje — izključitev iz šole.
Ni čuda, da se vse, kar piše slovenski. zateka k psevdonimom in anonimnosti. Le dvoje, troje splošno priznanih slovenskih pisateljev pač še riskira svojo prostost kul /.rtev svojih duševnih stremljenj.
Sindikati, v katerem so vpisani po sili vsi naši publicisti in časnikarji, ne zganejo niti s prstom za svoje slovenske člane. Nemoteno divja proti njim policijski teror. Obračajo se zato na svoje plemenske sobrate v svobodni Jugoslaviji, da zanje apelirajo) pred civilizifanim svetom za mirno, umetnika vredno življenje, ki naj bi jim omogočilo njihovo duševno delo, od katerega ima korist samo naš potlačeni narod in katerih dela so edina uteha našim bratom v suženjstvu.
Morje Adrijansko.
(Po Simonu Jenku.)
Buči, buči, morje Adrijansko! Skoro zopet boš slovansko, ko po tebi mirni brod vozil bo slovanski rod,
ko ob tebi mesta bela naša bodo zacvetela, vsaj že jadra, njih vojske naše nosijo ime.
Tiho, tiho, morje, dolbi skalo, dolbi, kar nam bol je dalo! Morje ni nas pokopalo, naših brodov ni razdjalo, tujec zbežal bo besneč, oster zanj že naš je meč.
O priliki krsta naših prvih podmornic.	Rajko	Pirnat.
JANEZ:
Strojni park.
V	našem listu smo že ponovno iznesli kritike razmer v naši prometni upravi, a Izgleda, da odločujoči činitelji teh nočejo, upoštevati in dozdeva se, da z mrtve točke ne pridemo nikamor in da ni opažati nikakega napredka. Zlasti velja to za ljubljansko direkcijo, kjer so proge dan za dnem slabše. Tudi sicer je zapostavljena, dasi gredo preko njenega teritorija važne mednarodne proge. Edino do danes z izjemo par strojev doslej še ni dobila novih lokomotiv, a niti stare se pravočasno ne popravljajo — a v prometu so še neracionalne, počasne lokomotive letnikov 1861.—1872. Od kakih 25 strojev serije 80 jih .ie v prometu le okrog 10 in te naj zmagujejo ves ogromni tovorni promet na progi Rakek in Jesenice. Zgodi se, da se stroj pokvari — pa ni niti sedaj ob normalnem prometu rezerve, 'kajti jedva pride iz ene vožnje — že mora na drugo — komaj da ima časa vzeti premog in vodo.
Da to znači preobremenitev stroja in naglo uničevanje, je jasno, kajti tudi stroj rabi nego in počitek, ker ga je treba po vsaki vožnji dobi o pregledati, izčistiti, namazati in eventuelne defekte sproti popraviti
—	a zato danes ni časa — vrhutega pa ni niti rezerv in kako bo v dobi izvozne sezone, ako ne pride med tem večja partija strojev iz popravila — si lahko vsak misli. Tudi polovica modernih strojev Ser. 170 ni v prometu. Apeliramo poslednjič na merodajne činitelje, da prenehajo s sistematičnim zapostavljanjem naše direkcije, ker gre za sigurnost prometa in težko naporno delo osobja.
Kakor ostale direkcije, tako naj vsaj deloma obnovi ljubljanska direkcija svoj vozovno-strojni park z novimi stroji.
Predvsem naj se povrnejo lokomotive Ser. 380, ki jih danes uporablja zagrebška direkcija, dalje naj se nabavi nekaj novih strojev Ser. 80, mesto sedaj upotrebljevanih strojev Ser. 270, ki niso za brzo-vlake, druge odgovarjajoče iste ja-čine, a večje hitrosti. Potrebno je tudi kakih 5—8 strojev za brzovlake na ravninskih progah. Od zagreb-
drugje? Bolje je, da tega ne razmišljam, ker prišel bi morda v teh razmerah do prežalostnih zaključkov. Veš, dragi, dostikrat se mi zdi', kot da bi bil brez domovine, brez svojih; ni pošte, ni ničesar drugega iz domovine, nobene pomoči. Že šest mesecev prosim okolo za slovenske in hrvatske knjige, a nimam do danes še nobene v roki. Dovolj žalostno, ko moraš po dejstvih priti do zaključka, da si sam, zapuščen, pozabljen. Prosim zdaj Tebe, da mi pošlješ knjige, morda zajedno z Anico, a samo slovenske in hrvatske. Kakšne knjige pošljeta, mi je skoraj vseeno, a posebno bi želel Prešernove poezije, a od Zupančiča »Čez plan« in »Samogovore«. Potem kaj od Cankarja in1 Meška. In jako' dobrodošla bi mi bila knjiga drja. Prijatelja: »Janko Kersnik in njegova doba«. Knjige ne smejo biti vezane, nepopisane in poslati se morajo z mojim naslovom na Dunaj. Naslov ve Anica.
Ne morem reči, da se slabo z menoj postopa, da trpim ravno pomanjkanje — ali biti zaprt že celih devet mesecev, biti nesvoboden, to Je strašnol za mene, to me vedno bolj ubija. To je še dobro, da je v duši polno najlepšega in najtrdnej-
šega upanja za bodočnost. Mislim, da me to upanje ne bo varalo. Upam, da se enkrat, četudi morda šele po dolgem času, vidimo v srečni domovini. Danes pišem tudi Anici. Da mora vedno potovati iz kraja v kraj, to mene boli — a vezane so roke, zdai se ne more pomagati. Pozdravi mi prisrčno mojo Anico. V upanju, da mi boš pisal večkrat in da morda le enkrat prirefrnajo v moje roke težko pričakovane knjige, Te prisrčno pozdravljam in ostajam Tvoj Janko.
Dopisnica Anici:
Anica moja! Polagoma prihaja tu po ddgem vročem dnevu hladen večer z mirnimi božajočimi sapicami. Večer sanj in hrepenenja. In s takim večerom vstajajo vse tiste najbolj skrite želje srca. Ni Te. duša ljubljena, ko prihaja mrak, da bi-mi dala roko in da bi skupno uživala ta večer, da bi pozabila vse drugo in živela le svoji ljubavi...
Glej, duša, ljubim Te tudi danes kot sem Te ljubil takrat, ko si začutila moj prvi poljub, in kot takrat, ko sva se poslavljala. Anica, je-li da se zopet vrnejo dnevi sreče, večeri sanj in življenja ...
Prejel brzojav in paket! Iskrena hvala! Kaj je s slovenskimi knjiga-
mi? 20. t. m. pisal pismo v Vita/nje. Te vroče poljublja vedno Tvoj Janko.
Castellana, 29. jul. 1917.
Položaj mnogo poboljšan. Rusi polagoma ustavljajo nemško ofenzivi v Moldaviji. Tako je prekrižan načrt Nemcev, vdreti v Besarabijo. Obenem prihajajo vesti, da začnejo ofenzivo Angleži v Flandriji. Strašne, nepopisne artiljerijske predpriprave, bobnajoči ogenj. Samo v italijanski ofenzivi se še ne sliši ničesar. Morali bi tudi oni začeti, da olajšajo delo Rumunom. Tako zopet enkrat ne bo šlo vse po načrtih Nemcev.
O notranjem delu Rusije se ne sliši skoraj ničesar. Vse sile so združene na to, da se ustavi ofenziva. Smrtna kazen je zopet vpeljana v vojski in za časa vojne. Bataljon ruskih prostovoljk se je odlikoval, ujel je 100 Nemcev!
Konferenca v Parizu je bila brzo kdnčana, a sledila ji bo kmalu konferenca v Londonu. Na konferenci je šlo predvsem za Grško in za skupne operacije na Balkanu. Došlo je do popolnega sporazumTjenja; zdi se mi pa, da se d Dalmaciji tam ni govorilo — in da se bo to vprašanje
rešilo na konferenci v Londonu ali pa šele pozneje.
Zastopniki Slovanov v Avstriji
—	poslanci — so imeli konferenco v Pragi. Tu zopet needinost, drugega ne moremd pričakovati, ker ni misliti, da bi slovenski klerikalci .in hrvatski frankovci šli kdaj proti vladi. In za češkimi poslanci stoji ves češki narod, zato j,e njih delo lažje. A Slovence še tlači klerikalizem!
Pogin te proklete Avstrije je siguren. En del Slovanov zahteva javno v Avstriji svobodo in neodvisnost od Avstrije, drugi del — Jugosloveni predvsem — ne zahtevajo tega naravnost v Avstriji, ampak v tujini po svojih zastopnikih. Jugo-slovenski odbor dela, da reši i Jugo-slovene izpod ’ avstrijskega jarma. Mislim, da ga bo slušala ententa in da bo tudi nas odtrgala od Avstrije.
Castellana. 30. jul. 1917.
Upati in čakati! Geslo moje v teh dneh, a življenje, ki ga spremlja, ni najlepše in najudobnejše. Brez doma, brez ljudi, ki bi mislili na mene v ljubavi — a domovino imam, ki je še samo v mojih sanjah. Ničesar nimam tam v tej zemlji, kar bi mogel imenovati v istini moje. a vendar sili srce tja; ah, niso to samo' spo-
mini mladosti, ki nas vežejo na domovino, to je domovina sama, ki nas kliče... In dala sreča, da se morem enkrat vrniti tja!
Castellana, 31. jul. 1917.
Med tem- ko se aleati pravdaj^ na konferencah — enkrat v Parizu, potem zopet v Londonu — sta Nemčija in Avstrija iztirali Ruse iz Galicije m bojim se, da jih bodo iztirali tudi iz Bukovine in tako prišli v Besarabijo! A aleati se pregovarjajo in čakajo, čakajo, bogve kaj! Le orožje bo zmagalo! Im bedasto je, govoriti zdaj o ciljih vojne, ko traja vojna že tri leta, neumno je tudi, deliti dežele in pokrajine med seboj, dokler se ni zmagalo! Posebno Italija se tu odlikuje, ko kriči in vpiie> da hoče Trento, Trst, Istro in Dalmacijo in ne vem, kaj vse v Jadranskem morju, dočim še ni niti Trsta osvojila. Tako se ne zmaga, tako se ne pride do cilja!
Cas je še, a treba je edinosti!
, Znajo govoriti, držati napitnice bobneče, znajo pisati imenitne članke po časopisih, ali udariti ne znajo vsi naenkrat.
Tako je velika nevarnost, da se ne bodo dosegli tisti idealni cilji ale-atov, da ne bodo dobili vsi tlačeni narodi svobode.
ške direkcije naj bi se zanjo pridobilo zdaj nekaj nepotrebnih brzo-viačnih tender - lokomotiv, katere ista uporablja za tovorne vlake.
Končno naj se kasirajo stari stroji, popravijo porabni, pa se za-more tudi v ljubljanski direkciji dvigniti promet na predvojni niveau!
Kronika.
»Devin«. Četniki, v soboto, dne 7. julija 1928 ob 8. uri zvečer strogo Obvezni sestanek. Vsi in točno!
Glavar.
Gorica. V nedeljo 8. t. m. ob 9. uri se vrši sestanek. Udeležba obvezna! Kdor ne pride, se črta.
Vodja.
Žalostna vest. Našega dragega brata generalnega tajnika dr. Dimi-trijeviča je zadela težka nesreča s smrtjo njegove soproge Leposave, preminule v najlepšem cvetu mladosti. V tugi mu je zapustila mladi dve hčerkici-sirotici, da plakata z njim za svojo nenadomestljivo mamico, ki se je preselila v deželo večnega miru. Bratu dr. Dimitrijeviču in njegovi težko prizadeti rodbini 'izrekamo iz najglobljega srca svoje naj-iskrenejše sožalje.
Zaročil se je naš agilni član brat Ivan Šemrl iz Lesc s sestro Pavlo Drašlarjevo. Naše iskrene čestitke!
Preloženo slavje na Principovem grobu. Na Vidov dan je bilo na Principovem grobu v Sarajevu tiho. Zbrali so se tam samo najožji prijatelji in čestilci velikega omladinca in so mu prižgali na s cvetjem ovenčani gomili vidovdanske sveče. Zaradi sramotnega umora v narodni skupščini je bilo odkritje spominske plošče preloženo na poznejši in ugodnejši čas, ko se pomirijo razburjeni duhovi in se bo mogla proslava vršiti tako, da bo vredna veličine narodnega heroja. Tako je odpadel tudi nameravani izlet splitske Orjune v Sarajevo in se bo vršil najbrže v prihodnjem mesecu.
Proslava desetletnice obstoja mlade Poljske. Da bi čim dostojnej-še proslavil jubilej svoje svobode, se je poljski narod odločil, da priredi v letošnjem poletju splošno narodno razstavo. Da bi bila razstava čim uspešnejša, se trudi več sto najodličnejših mož z vsemi močmi že leto dni. Na tej razstavi sodeluje ves poljski narod in so zastopane vse panoge od kmetovalca, industri-jalca pa do umetnika in književnika. Kako ogromna bo ta razstava, je razvidno že iz razstavnega prostora. ki obsega v Poznanju preko 49.3.000 m2. Po prijavah bo poset iz nozemstva naravnost velikanski, ker je poljska vlada dovolila vsem posetnikom izvanredne ugodnosti. Vsa Poljska se zaveda, kako velikega pomena je zanjo ta jubilej, in se zato ne straši žrtev, ker je prepričana, da bo jubilej še bolj utrdil ljubezen do države, do nacionalne svobode in bo silno prispeval k ugledu pred svetovno javnostjo.
Češki narod že praznuje svoj jubilej, praznuje ga celokupna Poljska z, vs.° svečanostjo. A mi? A Jugoslavija . Tuzna majka, ki je rodila tako prazne glave, ki prodajajo svojo politično modrost po naši skupščini; tužna majka vseh onih, ki balansirajo po ministrskih stof.crh in prodajajo v jubilejnem letu našo
last tujcu in se pobijajo kakor hribovski fantje na žegnanju. Tužne majke vsemu narodu, ki nima toliko energije, da bi pometel s pozorišča svoje puhloglave politične veše in tako po desetih letih pokazal, da je vsaj toliko dozorel, da more vsaj skromno praznovati jubilej svoje nacionalne svobode.
Neverjetna predrzrtbfct. Pred kratkim je bil eden naših prijateljev priča dogodka, ki se zdi neverjeten in nemogoč. V Mostah je pričela neka ženska v prepiru zmerjati svojo okolico z najizbranejšimi italijanskimi psovkami, med katerim; je bilo »sciavi« še ena r/ajmilejša. Ker je gospa Jančič, kakor se zove ta goreča privrženka italijanske nacije, že opetovano razburjala duhove s prepevanjem fašistovske himne, poživljamo merodajne oblasti, da jo po-uče, kje se nahaja in da je njen mož jugoslovenski državni uslužbenec in ne italijanski. V nasprotnem slučaju bomo storili to mi, brez ozira na njen nežni spol.
Fašistovski pripravljeni pohod v Jugoslavijo. Po krvavi drami v naši narodni skupščini so se kolportirale po Italiji najneverjetnejše in najsmešnejše vesti, ki so jih bili polni tudi resni listi. Fašistovska fantazija je slikala grozno revolucijo, ki je divjala v njihovih možganih po Jugoslaviji; videli so hrvatske bataljone, ki marširajo proti Beogradu in ga bombardirajo. Fašistom se je smejalo srce, ker so bili prepričani, da je zdaj napočil čas, ko pridejo lahko s svojo korajžo nemoteno do samega Zagreba. Veliki voj je napovedal takoj obmejne vojaške vaje na goriški meji in jih tudi izvedel z največjim pompom in silnimi govorancami. A pohod je vendarle klavrno splaval po vodi in črni junaki so se zopet potuhnili za varno mejo. No, naš narod ni tako bedast, kot si domišljujejo Italijani; naj si naši po sili-ministri in po sili-narod-ni zastopniki razbijajo glave po narodni skupščini, narod ni prav nič udeležen pri teh razbojstvih in pretepih. Narod se pač ne bo podajal v smešne avanture zaradi rokovnjaških pretepov svojih nazovi-poslan-cev, ker je država njegova in je samo on upravičen, da ji kaže smernice. Fašisti naj bodo le prepričani, da njihova ura še ni prišla in ne bo prišla nikoli in bo prišla samo naša ura!
Nobilovo zločinsko šarlatanstvo.
Nobile je otet. Amundsen je izginil; radi najslabšega človeka se je žrtvoval najboljši človek; to je, kar človeka najbolj deprimira pri vsej ogromni mednarodni rešilni akciji. Da bi zadovoljil fašistovsko otročjo samoljubnost, je hazardiral z življenjem nedolžnih, seveda, najmanj pa s svojim; da bi osmešil led severnega tečaja s papeževim križem in Mussolinijevo zastavo, je pognal ljudi naravnost v smrt — naposled
Je še čas, a je zadnji čas. Dobro bi bno, da je manj konferenc, manj govorjenja, manj pisanja, a da je združeno, skupno delo v vojnih operacijah!
Bo li kaj z obečano angleško ofenzivo? In Italijani še vedno nočejo priti v Trst! Morda se boje, da bi tam našli,preveč Slovanov!!
In jaz sem zo^et enkrat sanjal. In zopet bo toliko in toliko tisočev ljudi brez domovine, ker so bili pošteni in ker so sledili glasu svojega srca in svojemu prepričanju!
Pravice ni na svetu, je le tista brutalna sila, je le tiranstvo! Svobode ni...
čakati in čakati, pa četudi je §e tako malo upanja! .Ker vedno je še dovolj časa, pognati si kroglo! v glavo!
Castellana, |. avg.1 1917.
Kje si domovina, li res živiš samo v mojih sanjah? Ali vstaneš kdaj taka kot živiš v mojih sanjah An v mojih mislih? Enkrat morajo pasti ti stoletni okovi, znaki suženjstva!
Da bi ne ljubil te svoje zemlje tako, bi' mi bilo vseeno, se li kdaj vrnem tja ali ne — a hotel bi še tam v domovini delati, delati za to zemljo, za to ljudstvo, ki je zaslepljeno, varano od svojih voditeljev. Odpirati oči, odpirati srca. širiti kulturo, učiti ljudi ljubavi do zemlje svoje, do svobode!
Tudi nad teboj, domovina, je zdaj razpela noč svoja krila... a misli li kdo nocoj na mene tam v domovini? Morda, morda ne ...
Jaz mislim, živim tam v mislih ...
Castellana. 2. avg. 1917.
31. julija se je začela angleško-francoska ofenziva v Flandriji. Uspehi prvega dneva: 4000 ujetnikov In osvojenje sovražnikovih pozicij v globokosti 3 kilometrov. Napadi se vrše na 30 km dolgi fronti. Da nam prinesejo' prihodnji dnevi še boljše uspehe!
Tu začela strašna vročina. Po-dnevu se skoraj ne da učiti! Pravijo, da je danes nad 40° C.
Anica ne piše, to je zdaj postalo za mene dejstvo, ker sicer bi moral dobiti pošto. Zakaj piše drugim. Ako bi ona pisala, bi tudi jaz prejel! Najbolje bi napravil, da bi sploh nikomur več ne pisal, potem ne bi pričakoval odgovora!
Castellana, 3. avg. 1917.
Do’pisnica g- prof. Ilešiču;
Velecenjeni gospod! Prejel sem od Vas dopisnico z dne 12./VI. kakor tudi knjige »Hrvatska gramatika« in »Slovenske novele«. Škoda, da ni mogoče knjig pošiljati direktno. Torej tri leta skupaj v Ljubljani* Razumem, a vem, da bo tudi to eni-
M
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
pa se hrabri general skrije na varno in vsi 'drugi morajo zaradi njega žalostno poginiti. Da bi pomagala tem sedmim nesrečnežem, ki jih je težko poškodovani zrakoplov zagnal bog-ve kam in o katerih se je prav malo govorilo, sta se dvignila v nepoznano ozračje Amundsen in francoski letalec Gullbaud. Nista dosti govorila, ampak sta molče prevzela naj-nehvaležnejši del brezupnega dela in odplula v smrtnonevarno tišino večnega leda in skrivnosti polna polarna noč ju je požrla. Oni, ki se je podal na pustolovščino samo zaradi smešnega efekta, je bil otet; ona dva, ki sta zastavila svoje življenje iz samega človekoljubja, se nisia vrnila — težka usoda je delovala pri vsem tem: izpustila je šarlatana, da ugonobi junaka. Podarila je življenje onemu, ki je hotel proslaviti svoje prazno ime, maščevala pa se je nad šarlatanovimi tovariši, kojih imena ne navaja nobeno poročilo, maščevala se je nad rešilcema, ki sta se podala na smrtno pot ne iz častihlepnosti, ampak iz gole ljubezni do bližnjega. Človek bo sodil in presodil in izrekel pošteno sodbo. Smešni fašizem bo pač odšel od človeškega sodišča prav tak, kakor zasluži po zaslugi svojega najnovejšega šarlatana.
NEMŠKUTARSKA LOGIKA.
Deseti oktober 1920 je minul, plebiscit na Koroškem je končan in državno pripadništvo koroških Slovencev je za več let določeno. Ostalo jim je v sedanjosti samo stremljenje, da ohranijo svojo narodnost v okviru države, v katero so jih šiloma potisnili. To stremljenje je isto kakor pri Nemcih na južnem Tirolskem. na Čehoslovaškem, v Jugoslaviji, na Poljskem itd. Dočim smatrajo Nemci, osobito pa še koroški in štajerski nemškutarji to svoje stremljenje za nekaj visokega, sodijo isto stremljenje pri koroških Slovencih za veleizdajstvo. Čudna logika — kar je dovoljeno Nemcu, ni dovoljeno Slovencu. Nam koroškim Slovencem očitajo slovenski renegati, da
sovražimo Nemce. To ni res. Mi pravih Nemcev ne sovražimo, sovražimo samo odpadnike in nočemo biti nemški hlapci. Mi hočemo živeti, hočemo ostati Slovenci, hočemo ohraniti svojo narodnost. Kakšen zločin je to? To je naša pravica. A zato nas nemški šovinist' in naši odpadniki zmerjajo s Čuši, Srbi, izdajalci. Če smo mi odpadniki in izdajalci, potem so odpadniki in izdajalci tudi Nemci na južnem Tirolskem. Kakor mi, tako hočejo tudi oni obraniti svojo narodnost. V očeh nemškutarjev so potemtakem odpadniki in izdajalci tudi Nemci na Čehoslo-^ vaškem in Poljskem, ker se nočejo potujčiti, ampak z vso silo branijo svojo narodnost. Vse postopanje koroških Nemcev je smešno — povsem pa je smešna njihova logika. Če hoče Nemec ohraniti svojemu narodu zvestobo, je to njegova dolžnost in je lepo in prav. Če pa hoče Slovenec isto storiti, je pa Čuš, odpadnik, izdajalec domovine!
Koroški Slovenec.
Statistika državnega urada za zaščito delavcev. Merodajni faktorji objavljajo v listih žalostno statistiko o brezposelnosti naših ročnih in duševnih delavcev. Državni urad se pa niti najmanj ne zaveda, da objavlja svojo lastno sramoto — sramoto institucije ministrstva za socialno politiko, ki je ustanovljena prav radi tega, da ščiti domače, nacionalno delavstvo. Katastrofalne so številke, ki jih navaja urad, presegajo število 70.000 in obupno kažejo na stradanje naše narodne svetinje, med tem ko je vsakemu poedinemu znano, da imamo po vsej državi, a osobito še v prestolici, nebroj in ne-broj inozemcev, raznih madžarskih čifutov, Italijanov in drugih notoričnih naših sovražnikov, ki odjeda:o najbornejši kruh našim brezposelnim delavcem in uradnikom — in še kako so plačani! In vprašamo: koga ščiti urad za zaščito delavcev — domače ali tuje delavce? Za kaj je ustanovljen — ali zato, da se pod njegovim pokroviteljstvom rede tuji trebuhi in umirajo lastni državljani
od lakote za tujim plotom?
Kakšni ljudje so ustvarjali Jugoslavijo. Neki beograjski dnevnik priobčuje pisma Nikole Pašiča, ki jih je pisal med svetovno vojno Stojanu Protiču. 18. pretečenega meseca je objavil omenjeni list pod naslovom »Rešitev Jadranskega problema« sledečo karakteristično kolobocijo, ki sta jo zagrešila velika jugoslovenska diplomata: »Ustanovi naj se avtonomna državica, ki bi se razprostirala od ftuma do Bakra, obsegala bi Risnjak in Snežnik do San Petra, meja bi šla proti jugu ob železnici, ki vodi k Pulju in bi do-segia med Votosko In Abacijo morsko obal. Temu teritoriju naj se pn-ključl tudi otok Velja. Ne moremo preprečiti, da se ustvari avtonomna oblast kakor je Danzig, toda zahtevati moremo, da pripadejo tej oblasti tudi Krk in Velja, in če mogoče, tudi Lusin.«
Prav nič ni čudno, če smo izgubili Trst, Gorico, Kras in Istro, ko so vodili mirovne dogovore ljudje, ki niso poznali niti domačih imen naših krajev in mest ter otokov in niso imeli niti osnovnega pojma o geografiji. Prav dobro je, da tak: ljudje izumirajo na našo srečo. Mislimo, da jih med nami ni več. če pa so — Bog nam pomagaj!
Zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje. Minister za socialno politiko je na podlagi sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje in to za urade, kateri so letna poslovanja zaključili z deficitom. Takih uradov je zaenkrat 13. Tudi za trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu se zvišajo prispevki. Nevarnost zvišanja prispevkov grozi vsem uradom, kateri bi v svojem poslovan u ne mogli vzdržati ravnotežja Zato je važno, da tudi Slovenija budno pazi na problem zavarovanja. Zlasti je važno redno plačevanje prispevkov, katerega pa danes ni. Prispevki so bili zvišani od 6 na 1%, odnosno od 6‘5% in to od 1. julija 1928 dalje.
krat minilo. Sedaj se ukvarjam z učenjem francoščine. Imam tisoče najboljših nad za bodočnost in sem zdrav; samo huda vročina je, ki me muči. V nadi. da se bomo videli v srečni domovini — Vas prisrčno pozdravljam in ostajam Vam udani Janko Kos. 1
Dopisnica Anici:
Duša moja! Je li še daleč, daleč sreča najinega svidenja? Kdo na! to ugiba danes, ko se še nič ne jasm na nebu s»ctovnih dogodkov. Samo ne :bupati, ne pozabiti, pe postati nezvest samemu sebi, in dobro bo, četudi bo morda treba trpeti! Da si ml zdrava, duša ljubljena, in ne zabi na svojega Te ljubečega Janka.
Italijani razsajajo po časop:s:h, ker vid;jo, da ne bodo dobili vsega, kar zahtevajo — torej Dalmacija jim je splavala po vodi in tudi Istra. Vse tako izgleda!
Upam na najboljši razvoj franco-sko-angleške ofenzive, dasi je gotovo odpor Nemcev strašen! Uspehe bomo videli morda šele čez nekaj tednov. Rusi se Nemcem junaško ustavljajo; ne posreči se nemški! načrt. Osvojiti tudi Besarabijo.
Castellana, 5. avg. 1917.
Včeraj in danes pišejo .Italijanski časopisi samo o Jugoslovenih. Povod temu je objava Pašiča in Trum-
biča programa bodoče Jugoslavije. Vidi se. da italijanske zahteve po Dalmaciji in Istri niso bile uslšane na obeh konferencah.
Strašno je čitati te -italijanske članke in videti, kakšne pojme imajo ti ljudje o nas. Najmanje niso podučeni o naših razmerah, vedo samo to, da ste Dalmacija in Istra »pro-vincie italiane«. In v svoji bujni fantaziji so ustvarili nov narod — Črnogorce. kot da bi to ne bili Srbi. Naj nas le puste na miru, naj nam dajo svobodo, mi se bomo potem že uredili, ne bomo se vpraševali, kdo je več — Srb, Slovenec ali Hrvat
—	nam bo le edin cilj naša svoboda, edina, močna Jugoslavija!
V	Rusiji slabo, Brusilov odstavljen, Kerenski hotel demisionirati itd. — Angleži?
Castellana. 7. avg. 1917.
Vse je že tako neumno, tako čudno! Strašno sem se naveličal tega življenja v ujetništvu. In zraven tega Čitam v italijanskih časopisih članke, v katerih blati ta bedasti narod tisto, kar mi je najsvetejše. Zdaj so mi vezane roke, toda osveta ne izostane! Oh, ta narod podležev, narod strahopetnežev, a velikih jezikov, narod, ki stega roke po tuji zemlji, a ne ljubi niti svoje! Imenujejo se potomci Rimljanov — »gentil
sangue latino«! A Rimljani bi se vas sramovali, da vas vidijo, da vidijo, kako trgujete in beračite za tujo zemljo, kako slavno »zmagujete«. Vi bebci, vi duševni reveži! Pripravljate tla, da vas bode naš narod še bolj sovražil kakor vas je dosedaj. Kreteni!
Počasi gredo dnevi, ker nestrpno čakamo rešenja \na3e Iprošnje za premeščenje v dezerterski ujet-niški tabor. Lahko se bojimo, da nas ti bebci in kreteni ne bodo razumeli in da nam bodo vrnili prošnjo nerešeno. Se to naj napravijo, potem so izgubili pri meni vso veljavo, sicer je pa že itak nimajo nič!
Čehi so se lepo pokazali v zadnjih dneh, namreč petorica, ki je tu z nami. Boje se priti k nam, da bi z nami peli. Skoraj nepojmljivo! Ta banda se hoče vrniti domov, boji se peti »Hej Slovani« ali »Lepa naša domovina«, da jih ne naznanijo v Avstriji oni, ki se bodo 7daj vrnili! Srečna Češka, ako imaš več takih sinov! O ponašanju nekaterih1 Poljakov sploh ni govora! Nepopisno, strašno! In ti ljudje hočejo neodvisno Poljsko, pa kljub temu se tu še vedno prilizujejo Zidom,* Madžarom in Nemcem. Pro-kleti bili!
(Dalje prih.)
m
j« E*ja*4enejie nejcaa ter iZTriaje tu titktnUU teli it mjpripr*-itcjtoga t« MjmoJemejlef*. - Tiska šolske, mladioskc. Irposiarae ia naiatTcae kajige. Ilostriraae knjige v ti»- ali Tečbarincm tiska. — •raiare t aaltk in tndl najiečjik aakladah. Caaep se, rcnje, mlad. liste.
tai opiraa Mir. kitalogn, cnftn H reklam llitot. lastna tvornira šolskib neztn.
Šolski zrezki za osnovne ia srednje šelt Risanke, dnevniki in beležnice.
Tužni glasi.
Kampanja proti slovenskim napisom. Ofenziva proti slovenskim napisom se nadaljuje. Sedaj vidi popotnik ne le po glavnih krajih naše dežele, ampak tudi po zakotnih vaseh samo italijanske napise. Nesimetrično izgledajo ti napisi z zamazanim slovenskim delom. Pod črnilom barve se še lahko doznavajo slovenske črke. Tujec takoj vidi, da je tukaj barvala vandalska mazaška roka, ali pa prisiljena roka lastnika. Zamazani slovenski napisi še huje kriče slovenstvo krajev v svet. Zate so se mnogi krajevni oblastniki vrgli na drugi del svoje naloge. Pričeli so zaukazovati hišnim gospodarjem, da morajo cela pročelja znova prebarvati in napraviti nove. simetrično urejene italijanske napise. Dobe pa le malo ubogljivih in tako kriči nova kulturna sramota iz vseh sten v svet.
Nočni ter tudi dnevni mazači slovenskih napisov so v svoji preveliki gorečnosti radi nepoznanja jezika ter tudi iz hitrice zagrešil marsikaterega smešnega kozla. Tako so n. pr. trgovcu Valiču v Šturijah pri A dovščini pomotoma pomazali italijanski mesto slovenski napis. V Logu nad Bovcem pa so hoteli biti mazači dovtipni in so pomazali slovensko besedo »trgovina« na tak način, da so zabrisali, črke »t« in »g«, tako da je ostala samo italijanska beseda »rovina«, kar pomeni polom. Vse ljudstvo je zazrlo v tej besedi simbolični pomen sedanjega gospodarskega stanja države pod fašizmom 1.1 polom. Tako so fašisti sami podne-tili antifašistično kampanjo proti svojemu lastnemu režimu. V Tolminu je znani zagrizeni Dalmatinec dr. Marzan dan pred binkoštnimi prazniki poklical k sebi voditelje posojilnice ter jim ukazal takoj izbrisati še preostali slovenski napis, da ga ne bo videl prihodnji teden politični deželni tajnik inž. Caccese, ki je irnel obiskati Tolmin. V Sv. Luciji je imel podeštat podpisati obrtnico nekemu trgovcu. Klical ga je k sebi ter mu rekel: »Ako izbrišete slovensk. napis, Vam podpišem obrtnico. Ako ne, Vam pa ostane nepodpisana.« Takih slučajev je bilo na desetine po vseh krajih.
Posebne dogodke glede napisov je doživela Ajdovščina. Začetkom meseca maja so odnesli ajdovski fašisti ponoči tablo dr. Birsi, ki je imel poleg italijanskega tudi slovenski napis. Potem je bil nekaj časa mir in so še lahko vsi ajdovski trgovci s tamkaj naseljenimi italijanskimi trgovci lahko imeli še nekaj tednov slovenske napise. Le občinska uprava jim je kot po vseh drugih občinah obdavčila slovensko besedilo s štirimi lirami za vsako posamezno črko. Trgovci so tudi to žrtev prenesli ali pa so sploh odstranili vsak napis.
V noči od 7. na 8. junija pa so fašisti, kakih 20 po številu, pod vodstvom nekega Antona Gentile, pomazali vse slovenske napise, kolikor so jih mogli v dotični noči doseči. Dela je bilo precej za eno noč.
Nepoškodovan je ostal napis pri peku Antonu Rustji. Nepoškodovani so ostali tudi napisi onih naših večjih trgovcev, ki so bili mazačem rad: n ihove visoke lege nedostopni.
V nedeljo dne 10. junija je ista skupina fašistov ob belem dnevu pisala po štursklh in ajdovskih zidovih:	Mussolini, Italija in podobno. Ponoči pa so ravno ti ljudje med prepevanjem zopet nekaj mazali po zidovih. Ko so se ljudje drugi dan zbudili, so videli z začudenjem, da so nasproti italijanskim evviva napisom bili napisani z isto pisavo in barvo v italijanskem pravopisu: Abasso Mussolini, W. Re Aleksandro,
W. SHS. Namen provokacije je bil očiten. Hoteli so prav tako kot na Idrskem spraviti nekaj nedolžnih Slovencev v zapor. Brž so prijeli mladega 18-letnega sina trgovca Rajer-ja in začeli preiskovati po raznih hišah. Mazači pa so postopali preveč neprevidno in šumno, da bi se dal in-scenirati kak proces. Podeštat je samo poklical k sebi Bajerja in razne druge trgovce in jih prosil, naj molčijo o tej zadevi. Tako hodijo storilci še vedno nekaznovani po Ajdovščini. Naši ljudje pa so komaj ušii pretečemu večmesečnemu, zaporu. Goriška kvestura pa se še ni dala prepričati. Ves teden med 10. in 17. junijem je neprestano klicala k sebi dijake in druge ljudi v Gorici in na deželi ter jih sumničila protiitalijanskih napisov v Ajdovščini. Maresial Palumbe, ki mu je sedaj poverjena naloga politične policije, se je neprestano vozil po deželi ter stikal za storilci tam, kjer jih gotovo ni b'lo.
Noč in dan žro kn®ge. Redki so irrteligenti v naših krajih, ki niso imeli preiskave, redki še celo zavedni preprosti kmečki fantje, katerim ne bi karabinerji, financi, mili-čarji ali pa policijski agenti brskali po stanovanju.
Navadno se vržejo pri preiskovanju na knjige in pa na korespondenco. Ker ne razumejo knjige, sodijo prevratno knjige le po njenih platnicah ali pa zasežejo kar slepo dvoje, troje knjig, toliko da odnesejo s seboj nekaj namišljenega »corpus delicti«. Zgodilo se je že, da so odnesli slovnice, ceio molitvenike, pustiti pa prestrašenemu obdolžencu knjigo, ki bi mu pri strogosti italijanskih političnih oblasti res lahko delala sitnosti. Zaplenjenih knjig navadno lastnik ne vidi več. Posebno se je izkazala v žrtju knjig idrijska policijska oblast, ki je odnesla pri preiskavah par stotin knjig, ne da bi jih bila vrnila lastnikom. Posebno občutno so prizadeli učitelja Dreko-njo. dalje Krčnika, Kavčiča in druge.
Svojevrstna epidemična kleptomanija se polasti včasih posameznih karabinjerskih postaj. Tako je zadišal cerkljanskim karabinjerjem misijonski koledar sv. Klaverja ter so ga pobrali v mesecu juniju po cerkljanskih vaseh Trobenčah. Kočah, Gorjah. V Orehku pri Cerknem pa so se spravili na preostanke predvojnih Mohorjevih knjig, na zaprašene »Slovenske fante v Bosni in Hercegovini«. Vrste knjig so odnesli svoječasno Slavku Tuti v Tolminu. Vsak čas odnesejo agentje po. par knjig pisatelju Francetu Bevku. Odlična lastnost goriških policijskih agentov je, da se zadovolje pri preiskavah le z dvemi. tremi knjigami. Večje zahteve imajo pa pri knjižnih pošiljkah iz Jugoslavije. Od teh si obdrže na policiji po navadi dobro tretjino.
Kje končajo zaplenjene knjige? Po večini povečajo prihranek pri kurjenju uradnih policijskih sob. Po manjših krajih pa se je že dogodilo, da so jih karabinjerji prodali trgovcem kot zavijalni papir.
Zanimiva bi bila statistika, katera knjiga je bila največkrat zaplenjena na oblasteh. V to statistiko seveda ne spadajo one, ki so prepovedane ali katerih izdaja je bila v celoti zaplenjena, ampak le dovoljene knjige, ki so že prestale cenzuro. Izgleda, da so v zaplembi dosegli rekord »Prvi koraki«, znana mladinska knjiga. Karabinjerji so jih zaplenili na stotine, vložili radi njih številne ovadbe na sodnijo, toda vse se je razblinilo, ker se je izkazalo, da je bila knjiga dovoljena Od političnih oblasti. Posebno vnemo pri plenitvi »Prvih korakov« so poka-
zale razne italijanske učiteljice. Spočetka so jih plenile v šoli, otroci pa so se spametovali in jih niso več hoteli nositi v šolo. Zato so jih zvab-Ijale na razne načine, da so nosili ubogi otroci knjige v šolo, ki so jim bile seveda zaplenjene. Učiteljica Viezzoli v Ajdovščini se je te dni spravila celo na katekizme. No, pa so ji višje oblasti vendarle ukazale vrniti katekizme, ki so bili odneseni katehetu. »Kolački« so tudi napolnili precej predalov karabinjerskih pisalnih miz. Ljudstvo je že davno spoznalo sračjo nrav laških oblastnikov do slovenske kr.jige, zato jo skrbno prikriva. V prodajalnah so po večini izginile vse knjige iz izložbe. Popotnik, ki gre na deželo navadno tudi ne jemlje s seboj več knjig, ker so takoj »opuscoli di propaganda slava« (knjige za slovansko propagando).
Slovenski jezik v javnih napisih se je moral umakniti v notranjost naših domov, tudi slovenska knjiga se mora umikati pred pogledi javnosti v zavetje domačih izb.
Proti dijakom, Id študirajo v Jugoslaviji. Ni še preteklo mesec dni, ko so kaznovali celo vrsto dijakov in njih starše, češ, da so šli ti dijaki brez pravega potnega lista študirat v Jugoslavijo. Sedaj pa je dvignil puljski fašistovski dnevnik »Azione« bojni ščit celo proti onim, ki so se podali v Jugoslavijo s pravilnim potnim Ustom. Tako je objavil v številki od 22. pr. m. dopis iz Pazina, ki se glasi:
»Meščan, ki... protestira.
Evo Vam zopet »Tita Cainchet-tinija v novi in izboljšani izdaji«, bi rekel marsikdo. In prav, zelo prav. Toda ne bi rad ime! sam to čast. Vsekakor pa mora biti, da gre kdo naprej s križem in da mu drugi sledijo pevajoč in tudi protestujoč. Pa grem naprej jaz. In grem naprej poln poguma...
•Beležili smo, beležimo in upajmo, da ne bomo več beležili, da ima marsikatera družina svoje otroke v Jugoslaviji, kjer študirajo.. Ubogi naši zavodi, kako slabo ste cenjeni! Toda ne. ne motim se. Je to enostavno vprašanje »plemenske simpatije«. Kaj mislijo o tem dobro misleči? Pustim, naj si samo mislijo. Jaz s svoje strani mislim, da ti dijaki ob priliki zadnjih, dijaških demonstracij v Jugoslaviji niso šli v cerkev molit litanije, temveč so storili nekaj bolj resnega. In mislite si. da njih starši živijo od italijanskega kruha in da so na trgu celo bolj cenjeni od delavcev »čiste« naše krvi? Kaj mislite o tem? Jaz mislim, da je čas, da nehamo in da damo pravico vsem. In to priporočilo, ki ga dajem javno, bi rad dajal tudi nekaterim na uho, spominjajoč jih, da. kmetje dobro vedo, kje stanujejo zdravniki in lekarnarji, trgovci in mirodilničarji in da jim ni treba šepetati gotovih podatkov nič več. Kaj. ali smo še v predvojni dobi? Ako se ne motim, je vojna končala z zmago našega orožja. Sedaj moramo doseči zmago popolne nacionalizacije. I.n ako gremo naprej v tem koraku in s takimi glasovi, ne bomo nikdar zapeli »Gloria patriae«. Besede so besede. Potrebna so dejanja in upam. da ne ostanem sam na bojnem polju. Protestujoči.«
In res ni ostal sam, kajti že dva dni nato je objavila »Azione« sledeči poziv:
»Pozor »All’erta«.
Vračajo se počitnice in z njimi lepo število mladeničev z onstran meje. Evo^ jih med nami, razkazujoč svojo 'izobrazbo... slovansko seveda, in pripovedujoč o vseh čudežih, ki so jih videli in morda tudi delali pri zadnjih demonstracijah, za ... sveto Jugoslavijo.
Pozor, tovariši, stari in mladi in vsi, ki nosite črne srajce! Opozar-
jajte pristojne oblasti, ki naj nadzorujejo te naraščajoče učenjake, ki zavračajo to našo kulturo in gredo drugam, meneč, da bodo tam črpali bogve kakšno nadčloveško modrost. Biti moramo na straži in paziti. Ti pripovedniki bodo našli godna tla za svojo propagando med nevednim ljudstvom, zlasti med kmeti. Bodimo na straži in ako je potrebno, ovajajmo! Dolžnost nam to veleva. Dokazujmo z dejanji, kako narašča nova generacija, polna zdravega duha ita-lijanstva in fašizma.«
Komentarja k temu pač ni treba, saj je natolcevanje in ovaduštvo sedanja kultura Italije in fašizma.
In še zadostilne slavnosti. V nedeljo se je na stroške občine Marezige pri Kopru postavil spomenik tistim trem fašistovskim pobalinom, ki so leta 1921. o priliki državnozborskih volitev pridrveli v Marezige in tam na najsirovejši način izzivali v družbi drugih tovarišev domačine. Tem je končno zavrela kri in pri spopadu so trije fašisti plačali svojo drznost z življenjem. Vsem je še v spominu grozna kazenska ekspedicija v Marezige in v sosednje vasi. Sedaj pa se je z denarjem občine postavil tem »junakom« spomenik. Ob otvoritvi so bili navzoči sam prefekt puljske pokrajine, ko-mendator Leone, puljski kvestor Andrero, politični tajnik Mrachhi (Mrach), podtajnik Nino de Petris, prosluli kapetan Almerigogna, enako znani Fiurco iz Klanca, podeštat baron Marenzi iz Materije. Prisotna je morala biti tudi šolska mladina v
obleki Ballil in Malih Italijank, enako tudi vsi predstražniki, miličniki in druga taka sodrga.
Premeščanje učiteljev. Še ni končano premeščanje silno pičlega števila slovenskih učiteljev, ki so še ostali v službi v stari pokrajini. Sedaj pa je prišla vrsta na učiteljico Bašo iz Prema, ki je nad 20 let službovala v svojem rojstnem kraju. Premeščena je v Umbrijo.
Orjunaši ne obljubljamo nič, aH storili bomo vse, kar je v naših močeh.
ER OBLIT
priporoča svoje veliko skladišče
VSEH VRST ČEVLJEV
UBIJIM. Sv. Petra mta itn. ib.
I
v žepni obliki kaže presenetljivo razločno originalne akte, krajevne slike, kakor: Ceylon, Amsterdam, Pompeji, Praga L t. d.
Razpošilja:
Novinski biro, Ljubljana, Šelenburgova 7/11.
Cena aparatu z 10 dvojnimi slikami 90 Din, Nadaljne serije slik po 35 Din.
Poštnine prosto.	,
tU'
O
BERLIN
ZA POLETJE
naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni
JOS. REICH, LJUBLJANA
POLJANSKI NASIP 4—6.
Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne.
aparati in sestavine slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam še danes brezplačno pošlje ilustrovani cenovnik R No 6.
Odplačilo v 4 mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina zneska v gotovini.
Radioblažek, Beograd, Jakšičeva 11. - Telefon 41-85.
Vsak kupec dobi
pri nakupu enega para moških ali ženskih čevljev 2 pa ra gumi pet, pri nakupu dveh parov pa še en par vezalk in eno škatljo kreme Zastonj.
Velja za čas od 30. junija do 15. julija 1928.
Poleg tega pa še znižamo ceno nekaterim desortiranim preostalim spomladanskim vrstam čevljev, in sicer:
Meiki širni biks polčevlji................................................
Hoikl širni boks visoki...................................................
Elegantni spomladanski Seneki polčevlji na špango z leseno peto
raznih finih barvah................................................
Zenski polčevlji amerikanske oblike...................................  .	.
Zenski špangerji. črni ali rjavi...........................................
Platneni sivi in beli, elegantni, garantirano dobro blago ....
Fantovski širni...........................................................
Dekllikl širni boks, črni.................................................
rjavi.............................................
lakasti...........................................
Din 100*. Din 120>.
Din 130-Din 90*. Din 80— Din 65*. Din lov. Din 40-Dln 50-Din 60—
O kvaliteti naše robe Vam ni treba govoriti! VELIK PROMET je najboljši DOKAZ I
Sandale razne vrste preostalih velikosti Din 40--. OGLED ROBE PROSTI NAKUP NEOBVEZEN!
Detajlna prodaja tov. CARL POLLAK d. d.
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 23 (na dvorišču).
»SAVA
vv
opče osiguravajuče dioni-Čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska Stedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicur.tzioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
„CABA”
onue ocurypaBajyhe ahohh-uapcKo npyuiTBo y 3arpe6y
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja Erance štrukelj.
Ureja in odgovarja Miroslav Matelič,
.*V'