^Gfttmna piaSana v gotovini.
GLASILO SLOVENSKE REPUBLIKANSKE STRANKE.
. .  , ___________ - j-*- -  _ V' ' - ‘
Izhaja vsak žetrtek.
Stane celoletno...........20	Din. (80 K)
„ pol leta	10	Din. (40 K)
sa- inozemstvo............35	Dinara letno
za Ameriko ........ 1 Dolar
Uredništvo in upravniStvo lista:	'
Celje, Razlagova: ulica 11.	*
Glavni uredniki Anton Novažam >
.' ■iti’____________:
Oglasi za vsak mm viiine’stolpca (64 mm) K 1*20 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K 1*—
Pri stalnih inseratih znaten popust.
■Jr -	^ ■	'	'	■■ - ■ -
1 ~
-■ ■■■''V
';T V
Apostoli ne agitatorji.
Vsak naš človek dobro ve, kdo Hrvatsko Republikansko Seljaško in kaj so bili apostoli. To so bili Stranko.. Taki apostoli vstvarjajo. in kmetje-ribiči, ki so spoznali in pri- jo bodo razširili po vsej Sloveniji — znali božanski haiik Jezusov mnogo Slovensko Republikansko Stranko, pred vso tedanjo judovsko, grško in ' Pri nas na Hrvatskem imamo ne rimsko gospodo. In ne samo, da so sto in sto, temveč tisoče kmeto#, ki spoznali ta nauk in da so ga sprejeli so — lahko rečemo — neprestani in s celo svojo dušo in s čistim srcemi neutrudni širitelji. , naravnost apostoli ta nauk jih je tudi tako razsvetil, da seljačke republikanske stranke. Pred * so ti priprosti nepismeni ljudje živo domačo žypno cerkvijo ali na od zakoprneli, da bi to svetlobo nosili daljeni božji poti, na polju in na trav-drugam na vse strank đa bi podbČe- niku, v gozdu in vinogradu, na šumnem vali narode.	' « semnju in na veselih svatovščinah,
Nikoli do tedaj ni bilo kaj takega povspd ti naši kmetje vprašujejo in na sveiii. Nikoli do tedaj se ni zgo- govore tako*le: Ali si pošten človek? dilo, da bi neuki in nepismeni kme- Si. Tedaj si gotovo tudi priden in zato tiči, ubogi in prezreni ribiči, začutili, tudi nekakšen gospodar. Če si svoj to željo, to potrebo, to sposobnost gospodar, tedaj si tudi republikanec, in to moč, da postanejo učitelji vsemu to je, da ne daš nikomur ne svoje ljudskemu rodu. Izmed vseh čudežev glave ne svojega žepa brez dovoljenja. Jezusovih je . ta največji in samo temu In ker si pošten in delaven, tedaj si čudežu se imamo zahvaliti, da nismo tudi pameten in moder; prva kmetova tzdi še danes pogani, naduti in na- modrost pa je, da gredo Vsi kmetje silni, praznoverni in strahopetni, mar- v svojo kmetsko stranko z geslom: Na* več da smo skromni in miroljubni rodu ni nihče gospodar razen Boga in kristjani z živo vero v živega Boga in narodne složne in prosvitljene volje, z dejansko ljubeznijo do vsakega	In tak pogovor gre vse dalje in
človeka.	vse lepše.
Mislimo si sedaj, da bi imeno- Pri nas je sto in sto kmetov, ki vali katerega izmed apostolov agi- vzamejo v torbo gnjati, slanine, sira tatorja ali agenta, ki hodi okrog zato, in kruha in čim več knjižic tn časo-ker ga je nekdo poslal in plačal, in pisov seljačke republikanske stranke ki mlati samo z jezikom, v srcu pa in potem gredo ne samo v sosednjo ne nosi neugasljivega žara, v duši ne občino, okraj in deželo, marveč celo navdahnjenja in ne svetle resnice v na drugi konec domovine; iz Posavja svojem razumul	v Primorje in Hercegovino, iz Podravja
Naše in tuje gosposke stranke v Medžimurje, Zagorje in Liko itd. In imajo samo take agente in agitatorje kamorkoli pridejo, povsod delajo ču-toda apostolov nimajo in jih tudi ne deže: Slepi spreglejujejo, gluhi sli-morejo imeti. Apostol je lahko samo šijo, hromi hodijo, ker se vsem pri-kmet aji kmetski sin — delavec in poveduje republikanski evangelij gospod pa le tisti, ki je ostal zvest	Kmetska republika tojenovapoi
svojemh seljaškemu domu, to je svo- litična vera. Vsaka nova vera ima jemu kmetskemu poštenju in kmetski nove apostole in svoje mučenike. Na delavnosti,	Hrvatskem je — hvala Bogu — enih
Taki kmetski apostoli so ustva- in drugih dovolj. Ima jih, ali jih bo rili, razširili, in še vedno razširjajo imela gotovo tudi Slovenija.
Stjepan Radič,
vonjit i'-i'predsednik HRSS.
Apostoli - ne agitatori.
Svaki naš čovjek dobro zna, iko proširit če po svoj Sloveniji Sloven-su i št o s u bili epostojj. BiH su to sku Republikansku Stranku, seljaci-ribari, koji su spoznali i pri-.	Kod nas Hrvata'ima ne na sto-
znali Isusov nauk mnogo, prije od tine nego na bsuče seljaka, koji su svekolike tadašnje gospode židovske, — može se-reči >— neprestano ne-grčke i rimske. I ne ,samo da su umorni širitelji, upravor apostoli se-spoznah taj nauk i da su ga svom ljačke republikanske stranke. Pred dušom i čistim srdcei^ prihvatili, nego domačom župarom crkvom ili na uda-ih je taj nauk Jeko prosvietlio, da su Ijenom proštenju; u polju i na livadi, ti priprosti nepismeni ljudi živo u šumi i u vinogradu, na bučnom z aželeli, da to svietlo nose i drugamo sajmu i veselim svatovima, svuda ti na sve strane, da naučajo sve narode, naši seljaci pitaju i govore Ovako: Nikad toga do onda nije bilo na Jesi ii pošten čovjek? Jesi. Onda si svietu. Nikad se do tada nije dogo- za sigurno i marljiv, a po tom i kao dilo, da bi neuki i nepismeni seljaci, takav svoj gospodar. Kad si svoj go-siromašni i prezreni ribari, osjetili to spodar, onda si i republikanac, to jest želju i to potrebu, to sposobnost i to ne daš nikomu ni svoje glave ni svoga snagu, da budu učitelji čitavomu rodu žepa bez svoje privole. A kad si po-Ijudskomu. Od svih čudesa Isusovih šten i radin, onda si pametan i mu-ovo je največe i samo svomu čudu dar;'[a prva je seljačka mudrost, da imamo zahvalili, što još i danas nismo svi seljaci idu u svoju seljačku stranku pogani, naduti i siloviti, praznovjerni z geslom: Narodu nije nitko gospo-i kukavni, nego što smo skromni i dar osim Boga i narodne složne i miroljubivi krščeni sa živom vjeromj^* prosviečene volje, u živoga Boga i s djelotvornom Iju-	I ovakov razgovor ide sve dalje
bavi prema svakom čovjeku.	i sve ljepše.
Pomislimo, si sada, da kojega od	lma k0d nas na stotine seljaka*
Isusovih apostola nazovemo agitatorom koji uzmu u torbu šunke, slanine, sira ili agentom, koji ide okolo zato, jer j kruha, te što više knjižica i novine ga je netko poslao i platio i koji seljačke republikanske stranke i onda mlati samo jezikom, a ne nosi neuga- idu ne samo u susjedno občinu, ko-sivoga žara u srdcu, nadahnuča u tar, županiju, nego čak na drugi kraj duši i svietla istine u razumu svom. domovine; iz Posavine u Primorje i Naše a i ludje gospodske stranke Hercegovinu, iz Podravine u Medjf-imaju samo ovakove agente ili agi- murje. Zagorje i Liku itd. 1 kad gor tatore, a nemaju i ne mogu jmati dodju, onda tvore čudesa: sliepi pro-apostola. Apostol može biti samo gledaju, gluhi čuju, hromi hodaju, jer seljak ili seljački sin, — radnik i go- se svima pripovieda republikansko spodin, koji je ostao vjeran svomu evandjelje.
seljačkomu domu, to je§t seljačkomu p Seljačka republika to je nova po-poštenju i seljačkoj radinosti.	Htička vjera. Svaka nova vjera ima
Ovakovi su seljački apostoli stvo- svoje apostole i svoje mučenike. Hr-rili, proširili i još uviek proširuju vatska ima hvala Bogu jednih i dru-Hrvatsku Republikansku Seljačku gih dosta. Ima ih, ili če ih stalno Stranku, Ovakvi apostoli stvaraju i imati i Slovenija. '
Stjepan Radič,
predsednik HRSS. .
ii'	—
Na binfcoštni pondeljek, dne 5«riunija IL pb 3. uri popoldne se vrši velik shod SRS v Pristavi v prosfprih gostilne Hajnšek. Govori predsednik SRS Novaian. Republikanci, udeležite se « tega važnega shoda.
Republikanska zmaga v Središču.
Pri Sv. Bolfenku. — Popoldne v Središče. — Trdnjava batinasev se je zazibala. — Samostojno-klerikalna-demokratska zveza. — Prihod Hrvatov. — Popolna zmaga republikanske misli. — Slovensko hrvatsko bratstvo.
Za nedeljo, dne 28. maja je sklicala Slovenska Republikanska Stranka
dva shoda. Dopoldne pri Sv. Bolfenku nad Središčem, popoldne na Grabah pri Središču pri Šuleku. Oba shoda smo javili v obeh zadnjih številkah „Naše Vasi", nalašč zato, da bi svetu pokazali, da se nikogar ne bojimo in da hočemo v Središču zborovati za vsako ceno.
Samostojneži in- klerikalci so zbobnali vse svoje pristaše in agente iz trikota Ormož—Središče—Ljutomer. Pri Sv. Bolferku so se sporazumeli in vsi volili klerikalnega predsednika Breznika. Gostilna Gregorinčičeva je bila nabito polna napetih in ohlapnih trebuhov - samostojnih in klerikalnih veljakov, ki so takoj ob začetku shoda začeli uganjati cirkus, tako gnusen in neumen, da se je človeku gabilo počenjanje teh koritarskih vladinih pristašev in agentov. Kar je bilo pošte-
nih kmetov in kmetskih fantov, so dostojno molčali. Zakaj pravi kmet je vedno dostojen, samostojni mešetar in klerikalni kričač, pa mora biti nedostojen, ker je brez srca in duše in navadno tudi brez pameti. Naše pristaše so dfžali zunaj s 'pfetnjami. ker so vsi od samostojno-klerikalnih magnatov odvisni, ubogi viničarji in najemniki. Mi priznamo, naš shod pri Sv. Bolfenku ni uspel, ker so se klerikalci in samostojneži združili proti nam in so nas v ‘bratski slogi dveh magnetskih strank preglasovali. Nič zato. Republikansko misel pa smo zanesli tudi tje med tiste prijazne griče. Po shodu so prihajali k nam kmetje in nam stiskali roke, češ, saj smo vsi za republiko, toda ti naši magnati nas strašijo, da nas bodo zapirali in tepli, če javno priznamo, da smo republi-
kanci. Neki Zabavnik, ki je na shodu povedal, da je videl že veliko republik po svetu, in da so vse za nič, nam je po shodu priznal, da je tudi on „v srcu republikanec". Tako tor^j, v srcu so vsi republikanci, strahopetnost in strankarsko korito pa jih sili, da vpijejo po komodnem geslu svoje vladi zapisane stranke.
Kakor dopoldne pri Sv. Bolfenku, tako so batinaši mislili, da nas bodo zadušili tudi popoldne . v Središču. Toda zmotili so se in doživeli tak poraz, kakor ga še Središče ne pomni v svoji politični zgodovini.
V Središču.
Res je, da so združeni klerikaIci-samostojneži in demokrati zasedli v gostilni Šulek zadnjo sobo in srednje skoro polovico. Bilo jih je vseh
d
okrog 50. Klerikalce je vodil profesor Vesenjak, samostojneže Šala in Kolarič, demokrate pa trg. Robič in dr. Gosak z dr. Šalamunom iz Ptuja. Ko je predsednik SRS, Anton Novačan otvoril zborovanje, so zagnali združeni klerikaini-samostojni-demokratski batinaši tak hrušč, da jih je Novačan s svojim močnim glasom komaj ovladal. Toda ovladal jih je, kar je bilo tem lažje, ker so bili nekateri batinaši močno vinjeni. Vnela se je borba za predsednika. Kandidat republikancev je bil naš vrli Kelemina, kandidat združenih klerikalcev-samostojnežev in demokratov pa g. župan Bedjanič iz Obreža. Na prvi pogled je bilo jasno, da je večina naša, toda združeni protirepublikanci so kričali, da je večina njihova. Ker je vladni zastopnik žugal, da bp shod razpustil, ako se ne zedinimo v vprašanju predsednika, klerikalno-samo-s'ojna-demokratska zveza pa je hotela na vsak način preprečiti, da bi govoril Novačan, smo dovolili shodu protirepubllkanskega predsednika v osebi g. župana Bedjaniča, toda je pod pogojem, da dobi Novačan l)e-sedo kot prvi govornik. To se je tudi zgodilo. Po vseh treh sobah je za-mrgolelo in ljudstvo je nestrpno čakalo Novačanov govor. Nasprotniki so pa v svojem nasilju zahtevali, da rte sme govoriti o nobeni drugi stranki že vedo zakaj, sicer da mu vzamejo besedo. Toda Novačan si ni dal odvzeti besede, ter je govoril nad eno uro kljub zverinskemu vpitju dvajsetih združenih klerikalni-samostojnih in demokratskih voditeljev* ki šo razgrajali za njegovim hrbtom.
Borba je bila težka, Novačan pa jo je zdržal in povedal vsem strankam, kar jim gre. Tolmačil je politični In socijalni del programa Slovenske Republikanske Stranke in ljudstvo je posamezne dele njegovega govora burno odobravalo. Le batinaši in škla-fajzarji so divjali za njegovim hrbtom in ga skušali prekričati. Rjoveli so, da se je celo klerikalec g. Vesenjak zgražal rekoč: »Vi tam zadaj ne date miru, dočim je ljudstvo spredaj mirno in dostojno".
Ne bomo danes priobčili govora predsednika Novačana. Kričači so oropali poslušalce stvarnega razlaganja, toda v glavnem je Novačan le razvil progrant Slov. Republikanske Stranke. Politični del programa svo* bpdna slovenska državnost v okvirju federativne republike Jugoslavije so sprejeli vsi poslušalci — razen kričačev za govornikovimi hrbtom — z ne pojenjajočimi Klici: Živila Republika 1 Socijalni del programa SRS, namreč združitev kmetov in delavcev v eno republikansko vrsto pa so odobravali tudi samostojheži, le nekoliko mrmraje. Bolj kakor kje, na tem shodu se je videlo, da so voditelji SLS-SKS-JDS tisti, ki odirajo ubogo ljudstvo iif ga ovirajo, da ne moreta nastopiti združeno kmet in delavec. Protirepublikancem je šlo na tem shodu za obrambno korist, zato so se vsi združili proti Novačanu, oni, kj se drugače med seboj koljejo in grizejo kakor svinjp. Skušali so z osebnim blatenjem ponižati Novačana, toda Novačan jim je zaklical obločno Stoji in: Moja vest je čista. Tedaj so za hip umolknili In stisnili rep med noge. Republikanski vaški sveti po kmetih in republikanski vaški sveti pri delavcih, to so organizatorne edinice SRS. Kapitalisti imajo v rokah vse, oblast, tisk, pokvarjeno inteligenco, oni vladajo, zato so se danes združili
proti nam. Jaz pa bom delal z vsemi močmi, neustrašeno za veliki cilj prave republikanske svobode kmetov in delavcev. Želel bi, da bi mogel raztrositi svoje srce v tisoče iskrah, da bi razvnela srca vseh pravih slovenskih mož za veliko slovensko republikansko svobodo, zakaj, bratje ni sreče brez svobode, ne duševnega in ne gmotnega blagostanja. Živio slovenski suvereni narod kmetov, delavcev in duševnih delavcev, živela Slovenska Republikanska Stranka, ki bo znala združiti vse pod mogočnim praporjem prave svobode. (Dolgotrajno odobravanje, gromoviti klici: Živio Novačan, živio Radič).
Ko je končal syoj govor, je hotel Novačan predložiti na glasovanje pri* stavsko resolucijo SRS. Toda batinaši so vpili, predsednik Bedjanič pa je dal javno častno besedo, da bo dovolil resolucijo prebrati na koncu debate, ker še želija drugi govoriti.
V tem so prikorakali bratje hrvatski republikanci, njih okrog 400, in So obkolili hišo gostilne Šulek. Nekaterim se je posrečilo, da so se preriti do predsedniške mize; ' med njimi sla bila poslanca HRSS gg. Štefan Dombaj in dr. Devčič. Ko so prišli Hrvati, šo batinaši za Novačnno* vini hrbtom postali nervozni in začeli kazati milejše lice...
Besedo je dobil klerikalec (desno krilo SLS) g. Vesenjak, ki je v jokajočem glasu razlagal, da je edino zveličavno monarhija in se je s tem postavil v nasprotje s celjsko resolucijo Slovenske Ljudske Stranke, ki je rekla, da je vsejedno si republikanec ali si monarhist Samo da je v skledi dobra jed, kakšna je skleda, to je postranska stvar;
Zavrnil ga je Novačan dosledno po stenografskem zapisniku tako-Ie : Vi klerikalci sle, kakor se reče Riba= Fisch, Miza=Tisčh in kakor morska deklica, pol ženske in ribe pol. Kar pa se tiče sklede, je' velik razloček med lepo skledo in koritom. Iz Sklede jedo ljudje, iz koritov pa samo — svinje.
Demokrat g. dr. Gosak je strašil z gladom v Rusiji (klici: A Dalmacija ne strada?) in ]e poveličeval jugo-slovahski militarizem. Govoril je medlo ih slabo.
Nekoliko bolj z lpgi(co Je nastopil ddmokvat g. dr. Šalppigp, ki je dokazoval, da je prehod od monarhije na repubjiko mogoče edino le po krvavem prevratu in je skušal strašiti ljudi z bataljoni!
Odgovoril mu je Novačan: Ljudstvo je suvereno in to svojo suvereno voljo izraža ob volitvah s kroglicami za to ali ono stranko. Če dobi republikanska stranka večino, bo to volja ljudstva, ki jo mora vsak spoštovati. Ni res, da je treba krvoprelltja. Slaba vladavina dozori sama po sebi in se sesuje v prah brez prelitja krvi. Narod je večen, slabe vladavine pa izginjajo.
Govoriti sta hotela še poslanca Hrvatske Republikanske Seljačke Stranke brata Dombaj in dr. Devčič, toda predsednik shoda Bedjanič je naenkrat zaključil shod, samovoljno in naglo, da nihče hi vedel zakaj. Tudi je pozabil na svojo častno besedo, da pride naša resolucija na dnevni red. Prestrašili so se naše večine in so si pomagali z nasiljem.
Ko je bil shpd nasilno zaključen je vladni zastopnik g. Forcesin izjavil, da ne dopusti nobenega govoriti več. Novačan je šel med ljudi, ki so ga burno pozdravljali in mu čestitali. Hrvati so zapeli »Lepo našo domo-
vino". Vsi so se odkrili in peli. Klicev Živela Republika, živio Radič, živio Novačan ni bilo ne konca ne kraja.
Zunaj na cesti so se Hrvati strnili v vrste in odkorakali proti Dravi. Naši so jih spremljali in za slovo jih je nagovoril Novačan ter se jim zahvalil za bratski obisk, naglasujoč, da so si danes prvič po prevratu segli Slovenci in Hrvati v roke in da je danes ponovno oživelo slovensko* hrvatsko bratstvo.
Ta shod nas je naučil:
1.	Pa se vse slovenske stranke, klerikalci, liberalci in samostojneži najdejo v bratskem objemu, kadar je treba iti proti slovenski republikanski stranki.
2.	Da to store, ker se boje republikanskega razpoloženja slovenskega naroda, ki hoče imeti svojo slovensko republikansko stranko:
3.	Da se omenjene stranke držijo proti nam le še z nasiljem in lažjo.
Prosimo Vse naše pristaše, da čitajo poročilo o središkem shodu tudi v nasprotnih listih. Prosimo vse tiste, ki so se shoda udeležili, da primerjajo naše poročilo s poročilom v listih nasprotnikov in da sodijo, kje je resnica.
Živela Slovenska Republikanska Stranka.
Čudno in žalostno.
»Slovenec* oficijelni organ SLS se danes hvali, kako so pristaši SLS na shodu v Središču potegnili z demokrati in Samostojneži proti Slov. Republikanski Stranki, ki ima skoro isti politični program kot SLS. Razlika je samo ta, da gre SRS v svojih zahtevah malo dalje in se ne zadovolji samo z avtonomijo, ampak hoče popolno neodvisnost Slovenije od Bel* grada kot samostojna republika Slo-• Venija v okvirju velike Zvezne Jugoslavije.
Naša slovenska hiša gori 1 Mišljenja smo, da morajo 'vsi oni, ki so za rešitev hiše, pomagati pri gasitvi, ne pa obratno, da grejo še podpihovati ogenj. S takim postopanjem ne bodemo dosegli Slovenci prav nič in ne zaslužimo druzega kot vsak po enega Pribičeviča in enega Vranglovca z nagajko, ki nas bota vsak dan dobro pretepla. Ne verjamemo, da bode ta obžalovanja vredni dogodek pri Sv. Bolfenku in v Središču odobravalo vodstvo SLS, ker je taktika v politiki podobna taktiki v vojski: »Getrennt marschieren, vereini schlagen!" Vsaj mi republikanci se bodemo držali, tega načela. To bo gotovo več zaleglo, kakor pa če se bote dve edini naj-ostrejši opozicijonalni stranki v Sloveniji trgali med seboj.
Oni argumenti pa, ki jih navoja vodstvo SLS proti Radiču pa nikakor ne drže, kajti več potov pelje v Rim. Radič je s tem, da ni šel v Belgrad a priori pred celim svetom pokazal voljo Hrvatske, medtem ko je SLS, ki je šla prisegat in ministrirat, čeravno je v opoziciji, priznala nadvlado Belgrada. S tem aktom je Slovenija priklenjena juridično na belgrajsko nadvlado, kar se jasno vidi pri vsaki priliki.
Nikjer na Hrvatskem nimajo oblasti toliko moči kakor v Sloveniji, ker imajo gotov rešpekt pred Radićem. Vodstvo SLS naj samo pomisli, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi tudi poslanci SLS storili isto, kar je storil Radič. V tem slučaju bi se najbrž tudi druge opozicijonalne stranke poslužile tega recepta in Pašiču bi ne pre-oslajalo nič druzega,'kakor odstopiti.
ali pa se vkloniti in spremeniti ustavo. Z nasiljem bi se tega ne dalo doseči, ker še nismo bili za znotraj dovolj konsolidirani. Radi napak SLS bomo morda šele čez nekaj let dosegli to, kar bi danes že lahko imeli. Do tedaj pa bo slovenska molzna krava popolnoma izžemana, dočim se bo belgrajska gospoda šopirila v novih krasno zidanih palačah.
Vedite, slovenski kmetje in delavci, da g. Korošec nima pravice tožiti Radiča, ampak je Radič veliko bolj opravičen tožiti njega, ki se mu je svojčas tako silno mudilo v Belgrad, kateri nas je zasužnjil.
Premišljujte o stvari sami in dali nam bodete prav. Z nami torej, ker s sodelovanjem ogromne večine hrvat-skega naroda z Radičem na čelu je naša zmaga gotova.	B.
Slabo računajo,grdo se varajo
Iskreno republikansko mišljenje je nemogoče brez nekih moralnih vrlin, kakor so samozavest in Svobodoljubje, ki jim treba dodati vsaj še pripravljenost na izvestne žrtve. Zato ga ne išči ža bogataško obloženo mizo, išči ga marveč v skromnih sobicah dela ih trpljenja in povsod ga boš našel, kjer se' osebnost spoštuje in delo cehi; živi pa tudi na dnu duše sužnja kot iskra odpora, ki pritajeno čaka, da se svobodno razgori. Nam očitajo, da smo suženjski ih — kako je o tem, mi dobrO vemo sami; lahko je odbiti tujca. Pa s kojim pravom nam isto očitajo naši lastni ljudje, ki so za prevrata govorili samo o »svobodi Slovenije", potem pa, zaslutivši med Srbi bolj mastna korita »junaško" po-in prebegli ? Ni jim stalo do truda, vzgojevati svoj narod k pravi svobodi, češ »suženj je bil in suženj naj ostane* in Šli so; narod jim bo sam dal odgovor. Če narod, pod stoletnim pritiskom, po Vseh brezuspešnih poskusih, osvoboditi se, nazadnje nekako otopi, postane navadno navidezno brezbrižen za svojo politično usodo, nt to posebno čudno. Toda za nami je svetovna vojna (ali vsaj njen prvi del). Sredi trpljenja so se našemu človeku odpirale oči in rodilo se je spoznanje,tisto veliko spoznanje,o katerem si človek strastno prisega: Nikdar teč! Prevrat je zadal »božjemu poslanstvu" — habsburžanov poslednji udarec, sijaj svetosti se je valjal po blatu, zasvetila pa je druga luč »svoboda", ki se je istovetila s pojmom »republike" (in to je važno 1). Le trenutek je zasvetila in že so hoteli ugasiti jo oni, ki so jo .bili prižgali; zaman l Kar je bilo prej stoletja suženj, suženj več biti ne mara, to pozabljati ni dobro, je usodno. Kaj je svoboda, ne vemo še natanko, toda, odkod prihaja zlo, to je vsem jasno in to je glavno. Včeraj še pohlevne ovce, včeraj zasužnjeni »podaniki", danes hpčemo biti samo — pravic in dolžnosti svojih svesti si — svobodni državljani. Kulturni napredek ne more nazaj, tudi se zaustaviti ne da, on je naš najboljši zaveznik. Kadarkoli v škripcih, se naši »junaki" vedno izgovarjajo z opazko »pa, Srbija hoče, mi moramo 1“
Zrelost naroda!
Vsi naši šklafajzarji, kadar si do-mišljujejo, da jih je sv. Duh posebno obsenčil, pravijo: »Kaj nam treba republike, saj narod ni zrel za njo!" Če pa takšnega širokoustneža zafrkneš, zakaj torej narod za nos vodijo, če ga imajo za nezrelega, mar bi ga raje podučili, se pa tako človeče kar potuhne. Ali mislite Vi, rodoljubi slo-
-venski, da Je francoski kmet bolj zrel kakor naš ?! Ali mislite, da vsak francoski kmet poprej študira univerzo, predno doma prevzame kmetijo?! To so vse prazne marnje! Mi pa trdimo, <la naš kmet in delavec, kjer so analfabeti redke prikazni, po naravnem razumu vsaj gotovo dosegata druge, Če jih že ne nadkriljujeta. Le poslušajte, nasprotniki našega kmeta, kako zdravo in jedrnato sodbo ima on o vseh političnih vprašanjih!
čast komur čast!
Jugoslovanski generalni konzul v Rimu je pristen Italjan Carlo Scotti, advokat v Rimu. Na neko interpelacijo v Beogradu, Je vlada odgovorila, da je ta lahonski gospod le častni naš. •generalni konzul. Italjani seveda takih-. častnih konzulov pri nas ne poznajo, pač pa rop, požig in druga barbarstva -v zasedenem ozemlju. Pa pa je čast se večja,pridno izvažajo jugoslov.-izvoz-ztičarji živino, žito, les in drugo hra-bremu polentarju v povzdigo njegove lire a tlačenje lastne krone, dobro •vedoči, da mora lastni denar padati, če pljuvajo na njega in pri zamenjavi lako več istega dobijo Za lire. Že zdavnej bi rastla na travniku (Corso) v Trstu trava in Italjani bi. stradali kakor med vojno, če bi na naši zemlji živel ' ponosen narod, ki bi rekel: „Roparju naše zemlje niti drobtinice!* Hrabri polentar bi si tesneje pridrgnil hlačni pas, ne bi izvrševal barbarstev na zarobljenih Slovencih, ter bi milo nas prosil za živež in raje, da bi lakote poginil, bi Trst sam prišel pod Jugoslavijo.
Tako se pa naš narod po teh iz--vozničarjih meče sam polentarju pod noge, ki ga more zaničevati, ker dražega ne zasluži. „Oh narod, narod, ftedaj Ti pride spoznanje, in -toliko, ponosa, da ne bo vsak teptal po Tebi.
Neizvozničar.
6.	Ali Vam je znano, da vise tudi strokovne šole pri nas na niti, ker Belgrad učiteljem ne izplača, kaj je v zakonu obljubil.
7.	Kakšni občutki so Vas g. poslanec obdajali, ko se je vlada pogajala za dolarsko posojilo, pod oderuškimi pogoji, kjer se govori o provizijah, ki gredo v miljarde pa v čigave žepe? Zakaj nište povedali, da narod tega ne more plačevati, ker je njegova davčna moč preslabe in mora propasti ?! Ali ste premislili, komu naj to posojilo koristi?!
8.	Ati ste kedaj premišljevali o tem, da državno gospodarstvo v teh 4 letih dosledno nazaduje ih se po dosedanjem potu bliža propadu.
9.	Ali Vam je znano, da je fin. minister bivše štajerske in kranjske deželne doklade, ki so bile precej visoke, jednostavno žigosal za državne davke? Ali Vam je znano, da bodo imeli namišljeni veliki župani obiastij pravico na svojo roko pobirati do 50 odstotkov doklade na vse državne davke? Kdo mislite jih bode plačeval, ali posIfirtcT ali' najrod, katerega ni nikdo vprašat fn Jfe proti fem oblastem?!
10.	Katero od danih obljub ste izpolnili ?
Domača politika;
• Državno posojilo.
Beograjska vlada se pogaja z Amerikanci za posojilo od 100 milijonov dolarjev. Čudno, da ga jemljejo tudi oid republikancev! Še bolj čudno pa je, pod kakšnimi pogoji hočejo najeti posojilo. Po beograjskih časopisih sodeč bi po zadnjih pogojih prišlo posojilo na malenkostne , obresti in zarade od 33%- časopisi že vedo poročati,, kateri .poslanci In ministri bi vtaknili v svoj žep 8 °/o provizijo. Nič manj čudno pa je to, da v skupščini npben poslanec o tem . posojilu ne zine, kakor da bi narod komaj pričakoval, kdaj bo smel plačevati letnih obresti- od 2 In pol miljarde kron. Narod zahteva lastno popolno samovlado, ker je kuratorjem že dolgo odrastel. PaČ pa vodilne stranke trebajo kuratorja, ker narod bi moral biti slep in gluh, da bi ne videl, kako lene državno gospodarstvo zbog zaslug sedanjih voditeljev rakovo pot. Za lastno kožo se nam gre in lastne lepe, vsled česar moramo državno gospodarstvo vzeti v svoje delu in štedljivosti vajene roke. Pri Volitvah se vidimo in ker znamo misliti, gledati, čuti, čitati in računiti, bodemo z lahkoto zračunili, koliko se je državnega premoženja komu obesilo na prste in ga bodemo znali tudi iztirjati qd njega. Tukaj bodemo pokazali zrelost v poštenju, ker zrelosti v nepoštenju smo že do grla siti.
Nov škandal naših vladnih mogotcev!
Te dni razpošilja „Samostojna kmetska stranka* svojim zaupnikom okrožnico, ki se glasi: „Pokrajinska uprava bo v kratkem oskrbela revnim, potom „Ekonoma*, več vagonov koruze, moke In drugih živil po znižani ceni. Če potrebujete teh stvari, vložite prošnjo. Kjer so občine v rokah (to je v rokah samostojnežev) naj to store občine, kjer ne, naj store krajevni odbori Samostojne stranke. V prošnji navedite, če je vaš okraj trpel po suši, toči. Prošnje je vlagati naravnost na Pokrajinsko upravo, oddelek za socialno skrb, ne potom tajništva.* Podpis: Tajništvo Samostojne kmetijske stranke v Ljubljani. — Torej tako! Na tak korapten način hočejo naši vladni mogotci izvršiti nove volitve. Kdor se bo zapisal hu-
•'	Vi
U'3. -s',:
Kažipot udeležencem shodov!
Volilec, kadar kakšen poslanec osobito minister te ali one stranke in to vsejedno kateri, ker si lahko roke podajo, skliče kakšen shod, udeleži ae ga! Lepo se odkašljaj, kakor se pred takim gospodom spodobi, ter ga povprašaj sledeče, da boš videl, kateri še zna boljše zvijati:
1.	Ali Vam je g. poslanec znano, <da je Slovenija lansko leto plačala 4300 miljonov davka, sorazmerno več, Jtakor ostale pokrajine v državi? Za-kaj to, če smo vsi bratje in vsi jed-maki?! Povejte jim, da smo bratje, doda naše denarnice niso sestre!
2.	AH Vam je znano, koliko tega -denarja ostane v Belgradu in kje, ker dam rastejo palače, kakor pri nas •gobe po dežju, naš narod pa obužava in se zadolžuje ? Ali je to zato, ker -*ino bratje?!
3.	Ali Vam je znano, da naš du-hovnik po 12-letnem študiju dobiva anesečnp borih 500 K, s čimur se naj •oblači in hrani, med tem ko je pravoslavni pop dobro plačan?
4.	Ali Vam je znano, da uredništvo 'T Sloveniji strada, ker je prepošteno, •da bi kradlo, a srbsko je boljše platano ? Ali to zato, ker Slovenija aiajveč davka plačuje in njeni študi-Tani sinovi morajo stradati? Kakšna Jednakost in bratstvo je to?!
5.	Ali Vam je znano, da visi na miti, da naše bolnice zaprejo, ker Bel-•grad ne da denarja, če tudi mi največ plačujemo? Je to bratstvo, da bi maj naš siromak za plotom poginjal, med tem ko je v Belgradu v bolnici dečenje zastonj.
diču in volil listo kake korumpirane vladne stranke, ta bo deležen tega, kar je namenjeno onim ubogim ljudem, ki jih je doletela kaka nesreča, ki si ne morejo pomagati. S kratka, te podpore bodo šle za volilni gulaž, in jih bo deležen le oni, ki bo vrgel svojo kroglico samostojnežem ali demokratom. Mi bi proti temu protestirali, akd bi pričakovali uspeha.- Toda pri takih lumpih noben protest nič ne pomaga. — Protestiralo bo ljudstvo samo ob volitvah, ker bo pomedlo s temi koraptnimi in frazerskimi vlado-držci.
Po svobodnem sporazumu.
Modro in pravilno srbsko mišljenje objavlja belgrajski „Srbski književni glasnik* iz peresa osnova-telja in poslanca srbske zemljorad* niške stranke Mihajla Avramoviča, ki doslovno piše takole: Našo državno zajednico je treba organizirati p o svobodnem sporazumu in po ravnopravni volji Srbov, Hrvatov In Slovencev. Ako ni mogoče rešiti spor na ta način, torej po svo-bodnem sporazumu in po ravnopravni volji, tedaj bodi za Hrvatsko in Slovenijo tako, kakor to Slovenci in Hrvati hočejo.
Selitev Črnogorcev.
Kakor „Balkan* poroča, se dogajajo v Črni gori strašne stvari. Da se oproste nasilja i so se odločili Črnogorci, da zapustijo svojo rodno grudo ter se izselijo v katerokoli drugo zemljo. Pred odhodom so se obrnili na patrijarha Dimitrija, da jim dovoli izkopati kosti onih, ki so dali življenje za svobodo Črne gore, ker jih hočejo ponesti seboj, a prazni grobovi naj ostanejo za one, ki pridejo v njih puste domove. Patrijarh jim je dovolil izselitev z besedami, da ga navdaja najglobokejša boi ob misij, da brat zapušča brata in jim dal svoj pastirski blagoslov, obenem pa izrekel prokletstvo nad onimi, ki so zakrivili zločine nad lastnimi brati. Da; grozni so sadovi belgrajske he-gemonistične politike.
Domače vesti.
S podkupovanjem si delajo zveze. Kakor je izvedel naš dopisnik od Sv. Bolfenka pri Središču so paši nasprotniki na račun demokratsko-sampstojno-klerikalne zveze točili celi pretečeni teden vino v svojih vinskih kleteh. S tem so pokazali strah, ki jih spreletava, da bi ljudstvo ne zvedelo resnice. Pokazali pa so tudi, zlasti oni od SLS, da so v stanu zvezati se magari s hudičem, da potlačijo svobodno ljudsko voljo k tlom. Pristaši SLS so postali mahoma zadovoljni z vsem, kar jim nudi sedanja vlada, samo da si obdrže svoje zrahljane pozicije. Toda ravno to sramotno početje jih bo privedlo na točko, kjer ne bodo mogli več odo-Ijevaii čisti republikanski misli in bodo tonili s svojimi hipnimi prijatelji vred v mlakuži, katero so si pripravili sami.
Vladna akcija za prehrano paaivnih krajev. Zadružna Zveza v Celju opozarja vse zadruge, kmetijske podružnice, občine in okrajne zastope v bivši Štajerski, naj javijo edinole pristojnemu okrajnemu glavarstvu, koliko bi potrebovale za svoje revne člane odnosno občane koruze iz vladne akcije za prehrano pasivnih krajev. Okrajna glavarstva imajo nalog, izročiti te prijave pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani (oddelku za socijalno skrbstvo), katera bode izdala za koruzo nakaznice in
obenem določila popust pri ceni, kateri se bode pokrival iz fonda, katerega je dalo ministrstvo za socijalno politiko na razpolago. Zadružna Zveza v Celju bode v smislu navodO ministrstva za socijalno skrbstvo koruzo le nabavljala in razdeljevala po ceni, kakor se ji bode vsakokrat pri pokrajinski upravi (oddelku za socijalno skrbstvo) naročila. Prve pošiljafve dospejo po Binkoštih, zato so takojšnje prijave potrebne.
Gospodur Ilešiču 1 Vzdržujem v celoti svoj prvi odgovor tudi na Vaš drogi pamflet z dostavkom, da se besede o tem „da smem vleči vsakega osla za nos, če je še tako klasičen*, nanašajo samo na Vas kot tudi — literata. Za vse druge neumnosti nima „Naša Vas* prostora. Adijo, dušica bela in nikar se he zgražaj.	Novačan.
Bankirji se tepejo! V Ljubljani se je odpri smrdljivi mozolec dosedaj nezaslišane korupcije. 'Stepli so še med seboj bankirji ih si javno očitajo grehe drujj drugetnu. Zadeva postaja vse širša in širša in so v njo zapleteni posebno prvbki demokratske in socijaldeihokratske stranke. Pišejo o miljonskih sleparstvih in o zlorabi denarja, ki je bil namenjen za koroški plebiscit. Klerikalci, ki so se na središkem shodu bratili z liberalci proti nam republikancem, pridejo najbrže tudi v to umazano zadevo, ker je bil njihov vodja Dr. Brejc predsednik deželne vlade leta 1920, ko so se tiste reči zgodile. Vlada namerava poslati v Ljubljano znanega moralista in svetovnega učenjaka g. prof. Ilešiča, ki bo s svojim tankim nosekom ovohal vse svoje'bivše demokratske protektorje in napisal o vsem tem obširna poročila za celjsko „Novo Dobo*.
Na shodu SLS v Šmarju pri jelšah je g. Smodej, kakor posnemamo po „Slovencu* trdil, da je grda laž, kar je prinesla „Naša Vas* o prošnjah slovenskih klerikalcev pri g. Radiču. Vzdržujemo v celoti naše trditve in bomo za to kruto žalenje dali priliko voditelju hrvatskega republikanskega naroda g. Stepanu Radiču, da našo trditev potrdi na pristojnem mestu. Zapomnite si vi vsi hinavci, da „Naša Vas* nikoli ne laže.
Vprašanje mariborsk- škofa. Sveta Stolica je obvestila l^elgrajsko vlado, da je izločila od solnograške nadškofije lavantinsko škofijo in jo podredila naravnost Vatikanu. Knežo-škofa mariborskega, ki ga je postavljal solnograški nadškof od 12 stoletja sem, bo imenoval zdaj Rim v sporazumu z beigrajsko vlado. Kdo bo naslednik rajnkega Napotnika? Imenujejo osebo škofo Karlina, ki je brez službe, toda lavantinska duhovščina je vsa proti Karlinu, ker ne pozna razmer v naši deželi. Ljudstvo si želi za škofa domačega duhovnika.
Pozor pri kopanju. V bližini kmetijske šole v Št. jurju ob j. ž. sta se preteklo nedeljo kopala v Voglajni dva gojenca te šole, Jezernik la Zupanc. Ker je prvi zašel v globino, mu je tovariš hitel na pomoč. Utonila sta oba. Voglajna je nevarna tiha voda in kdor ne zna plavati, se ponesreči. Stariši, pazite na svoje otroke.
Gospodarstvo.
Agrarna reforma in narodno gospodarstvo.
(Dalje).
Navedene okolnosti, ki nam predo-čujejo večjo intenzivnost obdelovanja samostojnih manjših posestev.
*-

n adomestujejo slučajne nedostatke z ozirom ria kmetijsko strojno tehniko, a zadhizaišhrd slučajne nedostatke kapitalne moči, iz katerih razlogov torej ne moremo govoriti o prednosti veleposestev pred malimi in srednjimi po svoji vrednosti za splošne prodtikcijo.
V današnji dobi splošnega napredka zasledujemo z ozirom na pametno (racijonalno) razvrstitev dela, zlasti v industriji metodo, da celih trojev ali tudi delov ene in iste industrijske panoge ne proizvajamo v tovarni enega in istega lastnika. Istemu smotru odgovarja tudi razkosanje veleposestev na manjše dele in posamezne kmetijske panoge. Z razvrstitvijo in specijalizacijo posameznih kmetijskih panog dosežemo umnejše in boljše gospodarjenje, kakor tudi večje sposobnosti in jzkušnje ria polju dotičnih krnetijskih panog, a organizacijo kmetijstva vodi specijalizirano zadružništvo^ mogoče še v večji meri, nego vodijo industrijo razne formacije združenih indpstrijskiH panog.	j.f	■>
Če pogledamo kak vpliv vrši ob-
r.?.

; rypiišanje:yahi4e,:,.:;;,M^:; Gospod uredniki
Kot star . naročnik Vašega lista Vam {Sporočam veselo npvosi. Moj, prijatelj, vrnivši se iz Švice mi je pripovedoval, kaj je v tamošnjih časnikih čiial p konferenci, ki se je vršila v Bernu dne 6! in 7. aprila L 1. Na tej konferenci so se namreč zbrali finančni strokovnjaki . nevtralnih držav. Razpravljali so o denarnem problemu, osobito o ozdravljenju denarne krize, Konf. je z »elikim odobravanjem osvojila finančni načrt, katerega je izdelal Leopold Dubois, ravnatelj rieke Švicarske banke. Navedem načrt predloga sledeČei
1.	V državah s slabo valuto se
mora takoj nehati z tiskanjem daljnih nepokritih novčanic:	' • - i; t č;
2.	Upostaviti se mora ravnofežje v državnem protačuriuf- -dokler ' 'rit5 ravnotežja, se sme primanjkljaj krili' le potom notranjega posojila z dolgim rokom zapadlosti. i • ‘ ; ‘ s ' ■ ' 1
3.	Države izdajo novi -denar, katerega krije zlato ali pa vrednote, ki nudijo isto varnost,- kakor žIato. ';
Zakaj Vam g. urednik tb pišem? Zato, ker sem po žimi ves 'fa načrt

u s
c-’'.-:.
sežnost veleposesti v posameznih že čital v Vašem listu, kjer je že pred kmetijskih panogah, najdemo, da meseci nekdo temeljito^reševal ib vpra-imajo srednje in male kmetije veliko |anje isie misli na las natankp prednost pred velikimi, zlasti v reji razvijal, kakor. oni-Dubois, česar pa živine. Po statistiki Laura redijo kme- v viadnih listih ' niSftm "mogel riajti.3 lije v velikosti do 20 ha v skupni po- Mislil sem si, ko -bi. bila vNaša Vaš"-vršini 1,962.000 ha 2,220.000 glav raz- iist via(lne slranke| kako" bi ie sedaj

v skupinah pp dnini ali pa iU;;.akOTdis»v
• r Poizvedbe' pn :
....	vv'* s-'icvi*'-;: *•'
DELAVSKI POSREDOVALNICI
lične živine, medlem ko veleposestva bahato vpile v svet, dri Je Dtibois	Vodikova ulfca itev. 3, ^ 3 .
~ “-,sl---15	^ aa; ” •'I"'-''	^	.........J	V	x
v velikosti riad 100 ha v skoro isti skupni površirii i. j. 1,900.000 ha rede samo 356.000 glav živine.
Ravnotako najdemo prednost v boljši rentabilnosti živine ter je znašal povprečni dohodek na ha pri posestvih od 6—5 ha 786 fr., a pri posestvih nad 30 ha samo 115 fr, V proizvajanju žita iu rastlinskih pridelkov se je izkazal dohodek na veleposestvih sicer nekoliko večji, toda razlika je bila zelo neznatna.
svoj načrl. posnel iz „Naše ■Vaši“r ’ t Kdor je čital dotične številke „Naše Vaši", mi mora pritrdifi; ^
Naročnik,
Do sličnih rezultatov so. prišli
• Dragocenost vsake hiše je lekarnarja’ Fe 11 e r a prijetno dišeči ■ „E 1 s rif 1 u i d“, 'najboljšo sredstvo ža drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust,, glave, i. t. d. Močnejši in boljši kakor francosko -. žganje. 3 ’dvojnate steklenice ali 1
špecijalno steklenico skup z zamotom tudi v Čehoslovaški, kjer sp,,mala in in. poštnino za 48 K pošilja1: Eugčh
srednja.posestva, dosegi^ pred. veli- V- .FcMcr, Stubica donja, Elsatrg
kimi znatno prednost tudi v proizva- • 318, Hrv-a« - v janju poljskih pridelkov. Tako je na	.. . T
primer 1 ha zemlje, :TOel,pQvpreSni I),m,,sr01'°J,.."jo ,. ,. otv,,rj„,„ ref,j

Šola „’Univerzal“.
dohodek v pridelovanju sladkorne ^ dvorani 'Narodrtčga dOiria 'v Celju, pese na. kmetijah, do, lO.ha 62;9 č.k,>< ■ Ne potrebujerap nitt leta, niti meseca a nad 100 ha samo 496 č. k. ; žitg na -poduka^ samo. en iečaj. tega glaso-
kmetijah do 10, ha 454 č. k., a nad vitega sistema zadp^je, ^a je vsak
roo h. f. ,k. |omp,r na W
do 10 ha 408 c. k., a nad 100 na kosfamOV; siikerij V-VŠeh; fazoriah in 367 č. k. -	v '	; -i Tripdelitet, najnovejših fraričoskih in
Še lepšo sliko o večji produkciji rarigleškihkrojev-, kakor; tudi ^belega in rentabilnosti malih^. posestev nam perila p^: gla|Ovitih milanski. ta dra-. nadijo „ekalere.panppe.raalllas^,
kot n. pr. vrtnarstvo m sadjarstvo. Pn	Upisriiria in infoifmacije takoj
vsem tem pa,- imamo vpoštevati še v Narodnem domu.' Za .uspeh in pfa-okolnost,da drieiivel.eposestniki v svo- vilnost jamči	S. R> Rosič, prof;
jih rokah najboljšo in najrodovitnejšo —--------■	..	■---^	.-----
zemlio, vsled česar se produkciju	Vinorejci, čuvajte se prevelikih
veleposestev ;še .dokaj zmanjša. r; r stroškov s popravljanjem škropilnic
Iz vsega tega sledi, da ima ravno Prot! peronospori. Ne kupujte vedno
novih gumijevih velikih in malih ploč, agrarna reforma kot posledico.^ogrp- raznib kožnih delov in ne pošiljajte men razvoj kmetijskega napredka in razlotanih škropilnic kleparju na po-produkcije. Ugovori pristašev velepo- pravilo, temveč naročite si novo sestnikov glede neracijonajne uporabe škropilnico .Orel' ki nima gumijevih
strojev in.s tem zvezanega, manj intenzivnega , obdelovanja maloposest-niške zemlje^,e,ua?lanjajo torej na zgrešene, predsodke o kmetijskem gospodarjenju, ker so nam gornji podatki dovolj jasno pokazali razliko med kmetijskim in industrijskim delom in prednost malih posestev pred velikimi za celokupno narodno gospodarstvo.
O zakonskem načrtu, ki je izdelan za izvedbo agrarne reforme v naši državi bomo spregovorili v eni prihodnjih številk. Vek. Štampar.
niti kožnih delov in je upojabna brez popravila najmanj 10 let. Škropilnica „Orel" je patentirana kot domači izum našega izkušenega starega vino-rejca na Vrhovcu pri Zagrebu, a napravljena je iz čistega bakra in medi.
Predelujemo vsako drugo škropilnico na sistem „Orel“ za K 1000'—, nove pa prodajamo po 2000 kron.
Vprašanja in naročila sprejema in takoj izvršuje
Središnji Savez hrvatskih seljačkih zadruga u Zagrebu, Mihano-vičeva ul. 2.
A. ,
'r*';
\ ; ii-i ,i '-5	- - -	'''	' '	'	'
a,a -, y	za ^as*no uP°rabo in darila predivi 9 Sli	mete v zlatu, srebru, nakite, ure,
verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne 'spominske Obeske, ter
od raznih potrebščin
Hal iščete
pri znani firmi Suttner po. riajnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku. I; ;
v
Žlice, nože in vilice, škarje.
ine . pacaigj -
žepne nože, doze za cigarete, ^ in duhan, strojeve za Brijanje,
. -m-

nažigaće i. i. d. -	-
vsebuje sjajni katalog s slikami-od
TvornUke tvrdke HJSUTTHER, Uubliana, št. 979-
Samo i dinar,J? tretta fidilati za strojke aleo želite dajse Vam takoj brezplažno pošljr »elikt krffeft«. •
■?'"A	'■	!•	i.., ..

■>; :t


js
K:'!-

i.ijo*.'
Veliko število
poljetdeljskih delavcev
-■/i.:'.,-.
;tii^delavk,

vestno dfelo ha poliu
'.ti
i;, .
0. i:’.’	;

ti

■ • H:
' L'
Sadj ar ji I
novitev vfečj^ dreii'ešnice za to dolino. Vse zavedne' sadjarje in zaniriiance - prosi za ponudbe in nasvete Drevesnice J. DOEiINSEK, Št. lij -Velenje.
3-'
Kupini vlako množino orehovega lesa
stoječ, posekan ali na lisieaste deske rezkan; Istotako kupim vsako vrsto drugega-lesa, drva in oglje. Ponudbe na. lesno trgovino ;
P. Hlgersperger, Celje,
Gregoričeva 3. 1 - ' i_2
Širite list
„Naša Vas"
■■■■■■■»■■■■H

vr • ogieite sl	fi
manufakturno trgovino ^
i. KUDISZ
:1,'S !■
Celje-Gaberje št; 16,
nasprptl vojašnici Kralja Aleksandra.
: ' Priporoča se vsem ocfi.ejnalcem:
..	HmKha in HoHoln.
r: na drobno in debelo.
. Dospel« je Y«Iika množina {inozemskega blaga po '!*želo nizkih cenah; na prfmer sukno za moške In
ženske :pblekef cefir; sifon In raznoirstno mami* fakturno blago.
■ V'
Anton Lečnik
: urar, zlatar, optik,
CELJE, Glavni trg 4.
i.-i •
Popravila toSlto ih dobro.
Za zlato in srebro se plačuje najvišja cena.
‘... 52—12’
i ..	---,	:	;ry. fijirl' '
--'n.

fotograf««
umetniški zavod v Celju Razlagovo ulica (ra^ leg. hotela Union, nriporoča ceni. občinstvu: svoje slike v znani dovršenosti.
SLIKE s za poroHe, za društva^;.: za tovarne, ža nagrobni ka-men, rizbe za kllšejh, ža le- r pase, razglednice in razno reklamo, povečave po vsaki .. sliki in vsaki izpeljavi."
-	'	■ .	.	6-4	'"'T-'
'• ■	^ t '
■ r,
Kupujem vsako množino ' - 3
smrekovega lesa.
debelina 10 — 50 cm, parjene bukovine in - stavbenega -lesa franko državrie meje.	1 ■;;<
Ponudbe .na Fratelli Odoardj Rome (Rim) Via Vespasiano 58 ali. Hotet -„Union" Celje. u-2
Stefan Lokar
26-15-
Gciberje pri Celju
Kupuje in prodaje vsakovrstni
slavfoeul in rezani les.
Brzojavi: Zadrugar.
Telefon 17—14.
1-4
TISKARNA A. RODE
Vizitke, poročna naznanila, zavitki, pisma, računi, bolele, vabila, lepaki, letaki,'fposmrtnice, cirkularji, stroškovniki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, čašo« piši ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v eni ali več barvah. Izdelovanje štampilij iz kavčuka.
LASTIVA KNJIGOVEZNICA
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ceno in okusno.
CEUE, RAZLAGOVA ULICA 12.
Lastnik in izdajatelj: A. Novačan. Odgovorni urednik: Vekoslav Štampar.
Tiska: A. RODE, Celje.