GOSPODARSTVO R G O V I N A ♦ T I N A N C E INDUSTRIJA O BRT ♦ KMETIJSTVO ^ETO XII ŠT. 291 PETEK, 31. OKTOBRA 1958 TRST, UL. GEI>PA 9 - TEL. 38-933 Za poglobitev sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na industrijskem področju trgovinska izmenjava med Italijo in j^goslavijo se v zadnjem času prav ePo razvija. S sklepanjem raznih spo-rjtaumov in konvencij se je gospodarno sodelovanje med obema partner-,etha od leta do leta izpopolnjevalo 51 razširjalo, zlasti po letu 1954. K po-Peševanju trgovinske izmenjave je i^atno pripomogla tudi ustanovitev j^ešanih italijansko-jugoslovanskih in l^goslovansko-itali j anskih trgovinskih gornic, ki uspešno delujeta že tri le- la. . Posebno hiter vzpon je trgovinska ^henjava med Italijo in Jugoslavijo "osegia po letu 1955, ko sta na obeh rhaneh vidno naraščala tako izvoz ^kor uvoz. Povojni rekord je bil do-^en leta 1957, ko je vrednost oboje-franskega blagovnega prometa zna-132 milijonov dolarjev in je Ita-zasedla prvo mesto v jugoslovan-sketn izvozu, v uvozu pa drugo. V primerjavi z letom 1956 je to pomenilo ®vig obojestranske izmenjave za 52%. e tedaj pa smo lahko ugotovili, da 'e je ta dvig odražal predvsem v povečanem jugoslovanskem uvozu iz Ita-“ie. ki se je dvignil za 91,4%, medtem to je v jugoslovanskem izvozu v Itali-10 znašal le 17,4%. Na povečanje medsebojne izmenja-'e Sp v zadnjem času vplivali pozitiv-50 predvsem tile činitelji: liberalizacija italijanskega uvoza iz Jugoslavije, Jresničenje sporazuma o posebnih do-pvah Italije Jugoslaviji (hkrati z iz-'°riščanjem sredstev iz reparacijskih 'ačunov) in prehod s klirinškega na ^Ultiratelni sistem plačevanja, kar je Mrestilo znatne tuje devize za kritje jugoslovanskih obvez v Italiji. Vse to le Jugoslaviji olajšalo tudi večje na-“ave potrošnega blaga v Italiji. K ži-^hnejši izmenjavi je nazadnje pripo-'kogei tudi sporazum o tehnično-go-^darskem sodelovanju z dne 1. mar-ta 1956, s katerim so bile omogočene tazne oblike tehnično-gospodarskega, manstveno-tehničnega in industrijskega sodelovanja, kar nas tu še posebej !anima. še preden pa se dotaknemo !a večje sodelovanje na tem področju, 116 smemo prezreti tudi nekaterih ovir [ nadaljnjem ugodnem razvijanju gozdarskih odnosov med obema sose- iama. Res je, da je v zadnjih letih uspelo ''stvariti na obeh sosednih trgih tesno jtospodarsko povezanost in povečati panimanje gospodarskih krogov na pbeh straneh za čim večjo izmenjavo. I^es je tudi, da si je italijanska industrija v zadnjem času ustvarila trajne peze na jugoslovanskem trgu. Nega-pna stran dosedanje izmenjave pa je N vedno pasivni blagovni saldo na hšoslovanski strani zaradi večjega Koza iz Italije. Tudi v strukturi jugo-pvansko-italij anske trgovinske izme-Piave je še vedno precej negativnih pniteljev; to velja posebej za izvoz jugoslovanskih končnih izdelkov, stro-p in drugih končnih proizvodov v ftalijo, ki se ni razvil po jugoslovan-Pih željah, čeprav so ti proizvodi kakovostno na višini. Zato menijo v jugoslovanskih izvoznih krogih, da bi bi-treba predvsem izboljšati sestavo ^sedanje izmenjave med obema drža->atha, za kar imajo tudi jugoslovan-'d izvozniki še mnogo neizkoriščenih [Možnosti; po drugi plati pa bi morala pfli Italija uvesti še večjo liberaliza-llio na področju uvoza iz Jugoslavije, ,teni ko bi lahko istočasno povečali Rimanje italijanskih gospodarskih 'fogov za jugoslovanske industrijske proizvode. Te potrebe nakazujejo tu-J* Podatki o blagovni izmenjavi v pr-polletju letošnjega leta, zlasti pa J realizaciji v prvih devetih mesecih :eša leta, ko je medsebojna izmenjava josegla samo nekaj nad' 93 milijonov 'člarjev. v primeri z istočasno reali-*acijo v lanskem letu (97 milijonov tolarjev) pomeni to padec za približ-lo 4,11%. ®b novih jugoslovansko-italijanskih rSovinskih pogajanjih, ki so že napo-toflana, bi bilo treba vse ovire v med-ie,)ojni trgovinski izmenjavi skrbno 'čalizirati in jih z ustreznimi ukrepi P novimi sporazumi odstraniti. V tem ogledu bi po našem zaslužilo posebno tozornost vprašanje pospeševanja in-^trijskega sodelovanja, ki je še do-j6} pokazalo, da ima realne osnove. ^Šoslovanska industrija je sklenila ® 25 sporazumov o odkupu Italijanih licenc. S tem so že položeni prvi hnelji za ustvarjanje dolgoročnih gobarskih zvez med obema država-'i- V nadaljnjem razvoju pa bi bilo teba orientirati italijanske partnerje ' sodelavce (in po njih še druga ita-‘Janska podjetja) na kupovanje raz-'h industrijskih in pol industrijskih ^izvodov v Jugoslaviji, ki ima za to latrebne surovinske baze. Posebno polnost pa bi bilo treba posvetiti vpra-jjnju izdelave delov italijanske opre-K namenjene za jugoslovanski trg, Ustreznih jugoslovanskih tovarnah, taajo za takšne potrebe in zahte-vso ustrezno opremo iri so se tudi 'athe že uveljavile na tujih trgih z iz-Jfcom svojih končnih izdelkov. Prvi k'ki italijanske industrije z nekateri-1* izmed takšnih jugoslovanskih popij so že pokazali, da so na tem po-točju še ogromne neizkoriščene mož-b, katerih ostvarljivost so potrdili Prvi sestanki predstavnikov italijan-® in jugoslovanske industrije. Razume se, da bo morala tudi jugo-ganska industrija pokazati v tem ^ledu večjo iniciativnost, zlasti z Obnavljanjem svojih predstavništev Haliji in seznanjenjem italijanskih interesov s svojimi proizvodi. Razveseljiva je za sedaj že pobuda jugoslovanske strojegradnje, da bi v znamenju večjega medsebojnega industrijskega sodelovanja z italijanskimi proizvajalci nastopila s prikazom svojih zmogljivosti in artiklov na prihodnjem milanskem velesejmu. Pričakujemo, da bodo enako zanimanje za to vprašanje pokazali tudi v italijanskih industrijskih krogih. Dr. B. V. NEODVISNOST ZA NIGERIJO. Angleška vlada se je obvezala, da bo 1. oktobra 1960 priznala popolno neodvisnost prebivalstva Nigerije, ki šteje 35 milijonov ljudi. Zahod odbija pridelke iz revnejših dežel Ostra polemika na zborovanju GATT - Več svobode za industrijske kakor kmetijske proizvode Na mednarodni konferenci GATT v Ženevi, to je splošnega mednarodnega sporazuma za znižanje carin, se je te dni pokazalo ostro nasprotje med državami Evropske gospodarske skupnosti (enotnega tržišča) in predstavniki nekaterih drugih držav, ki niso pristopile k Evropski skupnosti. Čedalje bolj postaja očitno, da se članice Evropske gospodarske skupnosti vedno bolj zapirajo pred uvozom zlasti kmetijskih proizvodov iz drugih držav. Kot predstavnika teh različnih teženj v mednarodni trgovinski politiki sta se spoprijela minister za kmetijstvo Zahodne Nemčije Lubke in finančni minister Nove Zelandije Nordmeyer. Ta je očital Zahodni Nemčiji, da se je za- ..Sodoboa elektronika" vzbuja mednarodno pozornost Ljubljana, 29. oktobra V petek se odpre V. sejem radia in telekomunikacij ali na kratko »Sodobna elektronika; odprt ostane do 9. XI. To pot bo vsa razstava v znamenju avtomatizacije, saj prav avtomatizacija širom sveta skoraj bi rekli »avtomatično« napreduje, hkrati pa zastavlja človeštvu nova vprašanja in razburja duhove. Saj ima tudi avtomatizacija, kakor vsi novi pojavi, dvojno lice: po eni strani koristi človeku, ko opravlja njegovo delo hitreje in precizneje kakor on, p0 drugi strani pa neobhodno povečuje brezposelnost. Vendar pa vala, ki zajema kontinent za kontinentom, ni mogoče ustaviti in hočeš nočeš moramo tudi mi plavati z njim... Sejem »Sodobna elektronika« je postal že priljubljena razstava posebno novih predmetov in izumov, ki sodijo v področje elektronike. Posebno radi ga obiskujejo naši tehniki vseh strok in pa tudi mladina, ki kaže živo zanimanje za vse pojave na tem področju. Vsi ti pač iz poučnih razlogov, gospodarstveniki in vodilni industrijski strokovnjaki pa seveda iz narodno-gospo-darskih in strokovnih. Tudi letos moremo zaznamovati veliko število razstavljavcev; preko 80 jih je in od teh skoraj dve tretjini tujih. Iz 13 evropskih in izvenevropskih držav so se razne tvrdke udeležile letošnjega sejma. Poleg domačih udeležencev iz raznih republik Jugoslavije so se udeležile razstave še naslednje pomembne države: Italija, Avstrija, Madžarska, Za-padna in Vzhodna NemCija, ZSSR, Belgija, Danska in ZDA. Jugoslavijo zastopa na tej razstavi 25 podjetij, od teh naj omenimo samo nekaj večjih, kot so v Sloveniji: »Iskra«, tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, nadalje Telekomunikacije, Industrija za elektro-zveze, Radiocenter, Elektrosignal i. dr. Iz ostalih predelov Jugoslavije so razstavili: iz Beograda, trvdke »Nikola Tesla«, »Pupin«, »Elek-troveze«, nadalje iz Banjaluke, iz Zagreba in drugih krajev. Po vsem tem lahko sklepamo, da je elektroindustrija v Jugoslaviji že močno razširjena in kaže od leta do leta viden napredek. Izmed tujih držav naj omenimo tvrdke: Italian Radio di U. Piller, Milano, »Ingelen«, Dunaj, »Philips«, Holandija, 19 tvrdk pa je zastopanih iz ZDA. Posebno velik in pester paviljon so si pa uredili Rusi. Tu vidiš radio sprejemnike najnovejšega tipa, televizijske aparate in razne elektronske naprave. Vsekakor zanimiv pojav za obiskovalca! Za organizatorje sejma predstavlja velik uspeh že dejstvo, da so uspeli tudi v tujini zbuditi takšno zanimanje za ta sejem. Sejem »Sodobna elektronika« nas seznanja z obilico aparatov in naprav naše in tuje elektroindustrije. Na vpogled so razni radijski in televizijski sprejemniki, telekomunikacijske naprave, razni elektronski merilni instrumenti, naprave za avtomatizacijo posameznih delovnih stopenj, razne tehnične izpopolnitve pri raznih aparatih itd. Skratka: letošnji sejem omogoča vsakemu obiskovalcu pester vpogled v moderno čarovniško delavnico dvajsetega stoletja. — om — Previdnost z radioaktivnimi snovmi Mednarodna agencija za atomsko e-nergijo je v New Yorku objavila poročilo o svojem delovanju za čas od .novembra lanskega leta do junija 1958. Za zdaj gre samo še za organizacijo njenega dela, katerega sadovi se bodo pokazali šele prihodnje leto. Doslej še ni bilo povpraševanja po atomskih surovinah. Eden glavnih namenov te a--gencije, ki je bila ustanovljena lansko leto, je ta, da uredi mednarodno izmenjavo atomskih surovin in določi zadevne pogoje, članice agencije so ji ponudile doslej 5.140 kg. urana 235. Po drugih sporočilih iz teh držav bo agen-cija razpolagala tudi z zadostnimi količinami navadnega urana in torija. Agencija se še posebej bavi z vprašanjem, kako naj se zavaruje človeško zdravje pri proizvodnji atomske energije in prenašanju radioaktivnih snovi. Sestavila bo zadevne pravilnike, ki se bodo nanašali tudi na prevoz radio-izotopov. Organizirala bo tudi posebno informativno službo. prla pred uvozom kmetijskih pridelkov, kakor masla, sira in mesa. Nemčija je to storila v zadnjih dvanajstih mesecih, ko je bila njena plačilna bilanca skrajno ugodna, medtem ko je za Novo Zelandijo nastopila v zunanji trgovini kriza, ker je začel padati izvoz njenih kmetijskih pridelkov, ge ostreje je nastopil proti Nemčiji predstavnik Avstralije. Izjavil je, da bo Avstralija zavrla uvoz nemškega blaga, ako bo Zahodna Nemčija še nadalje ovirala uvoz kmetijskih pridelkov. Nemški minister se je postavil po robu ter je izjavil, da njegova država ne more sprostiti uvoza kmetijskih pridelkov iz držav izven Evrope, ker bi s podobnim korakom prizadela tiste evropske države, ki izvažajo kmetijske pridelke na nemški trg. Ko je govoril o »evropskih« državah je g. Lubke imel v mislih predvsem države Evropske gospodarske skupnosti, ki so bogate s kmetijskimi pridelki, to je Italija, Nizozemska in Francija. Nastop nemškega ministra je vzbudil pozornost tudi pri predstavnikih drugih zahodnih držav. V gospodarskih krogih zahodne Evrope so si svesti, da pomeni oviranje uvoza surovin in kmetijskih pridelkov iz revnejših dežel na Zahod škodo tudi izvozu industrijskega blaga iz zahodnih industrializiranih držav. Ni dvoma namreč, da bi z izkupičkom od prodaje kmetijskih pridelkov revnejše dežele lahko kupovale več industrijskega blaga na Zahodu. Toda sami Angleži, ki so zainteresirani na povečanju izvoza svojih industrijskih izdelkov v revnejše dežele, niso hoteli načeti vprašanja uvoza kmetijskih pridelkov niti, ko je šlo za ustanovitev Prostega evropskega trgovinskega področja. Neki angleški gospodarstvenik pripominja, da Angleži ni- majo zdaj' pravice nastopiti proti utemeljevanju nemškega ministra, ki je branil koristi članic Evropske gospodarske skupnosti, ko so vendar sami odbijali poprej vsako razpravo o ureditvi trgovine s kmetijskimi pridelki, češ da je bila ta zadeva rešena že v okviru Britanske državne skupnosti. Predstavniki Anglije so na vseh mednarodnih sestankih glede Prostega evropskega trgovinskega področja nagla-šali, da se čutijo preveč vezane nasproti ostalim članicam Britanske skupnosti, ki izvažajo kmetijske pridelke na angleški trg, da bi lahko odprli vrata kmetijskim pridelkom iz drugih držav. PREMALO SVOBODE V TRGOVINI S KMETIJSKIMI PRIDELKI Zanimive so ugotovitve skupine strokovnjakov, ki je pod vodstvom prof. Haberlerja po nalogu GATT proučila smernice, po katerih se razvija svetovna trgovina, s kmetijskimi pridelki. Ti strokovnjaki so ugotovili, da je poraba kmetijskih pridelkov po drugi svetovni vojni močno narastla v primeri s predvojno, toda hkrati je padel uvoz kmetijskih pridelkov iz drugih držav. Medtem ko so bile carine industrijskih izdelkov sčasoma znižane, niso carine na kmetijske pridelke sledile temu razvoju, temveč so šle celo v obratni smeri. Ta razvoj, to je preprečevanje uvoza kmetijskih pridelkov iz revnejših dežel, utegne kvarno vplivati na razvoj zunanje trgovine, to je na izvoz industrijskih izdelkov v te dežele. Iz poročila strokovnjakov GATT je očitno, da ne pada očitek glede omejevanja uvoza kmetijskih pridelkov samo na Zah. Nemčijo temveč, da zadene tudi ostale zahodne države, med temi tudi Ameriko. Evropska alt evropskoamerlška skupnost? Zadnje zborovanje evropskih parlamentarcev v Strasbourgu, ki so prišli iz šestih držav Evropske gospodarske skupnosti, je bilo skrajno poučno za vsakogar, ki sledi najnovejšemu razvoju mednarodne trgovine. Evropski parlamentarci se niso mogli zediniti glede resolucije, kateri se je pridružil tudi predsednik Schuman. Ta resolucija naj bi bila dala oporo Visoki oblasti Evropske premogovne in jeklarske skupnosti, ki sc sestane prve dni novembra in ki bo sklepala o ukrepih glede premogovne krize v Evropi. Resolucija je zahtevala, da bi bilo treba vskladiti politiko proizvodnje (pridobivanje premoga) vseh šestih držav s trgovinsko politiko. V ta namen naj bi se omejil uvoz premoga iz Združenih ameriških držav. Pridobivanje premoga v državali Evropske skupnosti naj bi se preuredilo tako, da bi opustili premogovnike, ki niso dovolj donosni. S temi predlogi se ni strinjal italijanski republikanski poslanec De Vita, ki je trdil, da so cene ameriškega premoga v pristaniščih Tirenskega morja nižje kakor premoga iz evropskih rudnikov, ker ni ureditev teh na višini. Francoz P. H. Teitgen je bil mnenja, da je treba nastopiti proti uvažanju ameriškega premoga in braniti koristi carinske enotnosti držav Evropske premogovne in jeklarske skupnosti pred ameriškim premogom; sicer bi ustanovljena jeklarska skupnost ne bila evropska, pač pa evropsko-ameriška. FILMSKO SKUPINO so ustanovili pod okriljem evropskega parlamenta šestih držav V Strasbourgu. Skupina bo zbirala podatke o pravnih določbah za uveljavljanje filmske industrije v evropskih državah. PODRAŽITEV KROMPIRJA V ZAHODNI NEMČIJI Osrednja zveza nemških trgovcev s krompirjem je v Hannovru objavila, da bo letos krompir za eno marko (okoli 148,75 lire) višja kakor lansko leto. Letošnji pridelek je bil razmeroma mnogo slabši kakor lanski in bo verjetno dosegel komaj 23 milijonov ton. Letos kmetje ne oddajajo radi krompirja. (Po izvirnih podatkih Slovenke v Indiji) V sodobni metalurgiji zbuja že dolgo pozornost i.n občudovanje visok železen steber v bližini New Delhija v Indiji, ki je brez kakršnekoli vidne zaščite že stoletja izpostavljen vsem vremenskim vplivom, pa ne rjavi. Kakor smo že javili v zadnji številki »Gospodarstva«, smo naprosili Slovenko, ki živi v New Delhiju in ki je našim čitateljem že znana iz sporočil, objavljenih letos v aprilu, naj iz tamkajšnjih virov zbere o tem stebru kake zanimive natančnejše podatke. Po navedbah iz teh virov objavljamo danes naslednje poročilo. V okolici New Delhija so številni dokazi davno minulih civilizacij in kultur, med njimi tudi še deloma ohranje ne, deloma že razpadajoče zgradbe in-duo-islamske arhitekture iz dobe našega srednjega veka. Med temi zgradbami je najbolj znamenit arhitektonsko krasen, vitek stolp, ki ga imenujejo Kutab Minar. Stoji nekako 15 km jugozahodno od New Delhija. Ta stolp je svetovno znan zaradi svoje arhitektonske lepote in po njem se imenuje tudi vsa njegova okolica z raznimi starimi, večinoma že razpadajočimi zgradbami iz dobe kasnejših muslimanskih vladavin Tu je bilo nekoč središče starega Delhija. Zapadno od stolpa, ki je še dobro ohranjen, so razvaline prve v Delhiju zgrajene mošeje, ki jo imenujejo Kuwwat-ul-Islam. Ta mošeja je bila zgrajena v dvanajstem stoletju po Kr. na prostoru, kjer je stalo poprej neko starejše indijsko svetišče. Pred razvalinami te mošeje stoji pa znani indijski železni steber, ki ne rjavi. Imenujejo ga po angleško »Iron Piilar«, »Ashoka Piilar« ali tudi »Gupta Piilar«. Slika, ki jo objavljamo, prikazuje železni steber pred vhodom v mošejo. Navedbe, ki jih dajejo razni viri o višini stebra, se ne ujemajo, morda zaradi tega, ker je težko oceniti v zemljo zakopani del stebra. Po nekaterih naj bi bil okrog deset metrov visok, po drugih le nekaj nad sedem metrov. Premer stebra znaša pa okrog 40 cm. Steber je vkopan s svojim podstavkom globoko v zemljo in je prikovan z močnimi železnimi drogovi na skalnate temelje. Izdelan je bil v četrtem stoletju po Kr. v spomin, kakor razlaga staroindij- Zakaj ne rjavi indijski steber V njem sta hvaležnost in znoj indijskega ljudstva ski napis na njem, nekemu kralju, imenovanemu Chandra, ki ga zgodovinarji istovetijo s kraljem Chander Gupta II. iz dinastije Gupta, ki je vladala nad večjim delom severne Indije v IV. stol. Kako je steber bil izdelan v navede- ni velikosti z gotovo primitivnimi napravami in pripomočki tedanje metalurgije, ni povsem jasno, vsekakor pa je spretnost tedanjih metalurgov spričo velikosti in kakovosti stebra občudovanja vredna. Analiza železa, katero na- vaja arheološki oddelek bivše britan-sko-indijske vlade v zadevnih spisih, je naslednja: ogljika je 0,080, silicija 0,046, žvepla 0,006, fosforja 0,114%, mangana nič, skupaj neželeznih sestavin 0,246%, železa 99,72%. Specifično težo navaja isti vir s 7,81. Površina stebra je gladka in ne rjavi. Razen staroindijskega napisa v san-skritu, ki razodeva dobo nastanka stebra, so na njem tudi novejši napisi iz desetega, enajstega, šestnajstega in osemnajstega stoletja, ki pa o zgodovini stebra ničesar ne povedo. Napis iz X. stoletja je v perzijskem, kasnejši v hindujskem jeziku. Čudno je, da iz razdobja petih stoletij, od IV. do X. ni nobenega napisa. Zgodovinar V. A. Smith sklepa iz te okolnosti, da je steber prvotno bil postavljen kje drugje in da je bil v XI. stoletju premeščen na sedanji prostor. Naša Slovenka poroča, da je že večkrat bila tam pri stebru, ki je res čudovit. Njegova površina se kar sveti in je silno gladka. Za turiste je steber posebno privlačna točka. Nastala je navada, da ga vsakdo poskuša objeti, toda tako, da se s hrbtom postavi ob njega, a roke poskuša skleniti za stebrom. To se menda le malokomu posreči in tak človek baje v življenju ne bo imel posebne sreče. Po navedbah domačinov, s katerimi se je naša Slovenka razgovarjala, je steber baje bil izdelan v Biharu, kot spomenik pogumnemu junaku, ki je državo Bihar rešil pred sovražnikom, a je bil ranjen in je umrl. Vprašala je tudi enega izmed prisotnih Indijcev, iz česa je steber narejen, da ne rjavi, pa je dobila odgovor, da je v tem stebru glavna snov hvaležnost naroda in njegov znoj, kar nikoli ne bo rjavelo. In ker se junak, ki se ga steber spominja, čez tisoč in tisoč let lahko zopet pojavi v novi reinkarnaciji, je in bo steber vedno čist in svetel in nikoli ne bo rjavel. Ali se bodo naši metalurgi s to razlago zadovoljili? Dr. O. Takole je karikaturist londonskega »Observerja« predočil angleškim bralcem obljubo sovjetske vlade, da bo s posojilom 400 milijonov dolarjev pripomogla k izgraditvi velikega jeza na Nilu pri Asuanu. Hruščev je s tem položil temeljni kamen za novi jez. Karikaturist je na ta temeljni kamen zapisal »Pogreški zahoda« ter je s tem hotel naglasiti, da je bila politika zahodnih držav, Velike Britanije, Francije in Amerike kriva, da se je Naser (ki ga tudi vidimo na karikaturi) obrnil za pomoč v Moskvo. Ta je zdaj njegovi želji ugodila pač iz političnih računov, da bi svoje postojanke na Bližnjem in Srednjem vzhodu utrdila na. škodo zahodnih držav. Nekateri zahodni komentatorji so tudi mnenja, da se Naser v zadnjem času bolj opira na Moskvo, ker se Tunizija odtujuje Združeni arabski republiki in nagiblje bolj k Zahodu. Vest o sovjetskem posojilu za graditev asuanskega jeza je sovjetska agencija TASS priobčila v času, ko se je mudil v Moskvi maršal Amer, obrambni minister Združene arabske republike. Pravijo, da je Amer zaprosil tudi za orožje, ki naj bi ga poslali v Kairo iz Češkoslovaške. Z denarjem, ki ga bodo Rusi posodili Egipčanom, nameravajo izvršiti prvo etapo del za zgraditev asuanskega jeza; v Sovjetski zvezi bodo kupili potrebne stroje in razno opremo, pri graditvi bodo pomagali tudi sovjetski strokovnjaki. Londonski »Times« meni, da je sklep Združene arabske republike, da sprejme sovjetsko posojilo za graditev asuanskega jeza prav tako važen mednarodni dogodek kakor odločitev egiptovske vlade -iz leta 1955, da proda državam vzhodnega bloka bombaž v zameno za orožje iz teh držav. List meni, da predsednik Naser ne kaže v zadnjem času volje, da bi uredil angleško-egip-tovske finančne zadeve v zvezi s sueško krizo. Kljub temu njegovemu obotavljanju niso pričakovali, da se bo odločil za posojilo iz Moskve. Graditev asuanskega jeza je izrednega pomena za egiptovsko gospodarstvo. Ko bo jez dograjen, bodo iz njega dobivali vodo tudi tiste pokrajine, na katerih je kmetijstvo doslej popolnoma zaostalo zaradi pomanjkanja vode. Za Egipt je velikega pomena, da najde nove vire za prehrano prebivalstva, ki se naglo množi. Po zgraditvi jeza bodo ob Nilu nastale tudi nove elektrarne, ki bodo omogočile industrializacijo dežele. Ko so na Zahodu proučevali vprašanje posojila Egiptu za graditev asuanskega jeza, so računali, da potrebuje Egipt v ta namen 460 milijonov tun-tov šterlingov (782 milijard lir). Ameriški minister je julija 1956 ponudil Egipčanom okoli 55 milijonovo dolarjev (34 milijard 320 milijonov lir), angleška vlada pa okoli 15 milijard. To bi bil prispevek zahodnih držav za dela ob Nilu v prvi etapi. Svetovna banka je ponudila nadaljnih 200 milijonov dolarjev (124 milijard 800 milijonov lir). Te ponudbe je Zahod potem preklical zaradi zunanjih političnih sporov z Naserjem, zlasti zaradi Sueškega prekopa. ITALIJA GLAVNI KUPEC AVSTRIJSKE ŽIVINE V zadnjih letih je živinoreja v Avstriji znatno napredovala. Povečal se je tudi avstrijski izvoz živine, in sicer takole: leta 1949 za 8,049.000 šilingov, leta 1955 za 75,698.000, leta 1956 za 269 mil. 653.000, leta 1957 za 447,864.000, v prvem polletju leta 1958 za 333.000.000. Letos so torej izvozili za 56% več kakor v istem razdobju lanskega leta. V Italijo, ki je glavni kupec avstrijske živine, je avstrijski izvoz napredoval takole: leta 1949 za 6,542.000 šilingov, leta 1955 za 43,698.000, leta 1956 za 196.941.000, leta 1957 za 370,003.000, v prvem polletju 1958 za 248,068.000. Zanimivo je, da je izvoz sira in mlečnih izdelkov iz Avstrije v Italijo v zadnjih letih tako napredoval, da že presega izvoz tega blaga iz Italije v Avstrijo. Poglejmo še razvoj avstrijske živinoreje po številu glav: Prašiči: leta 1948 1.617.000, leta 1955 2,933.400, leta 1958 2,916.700; goveja živina: leta 1948 2 milijona 108.500, leta 1955 2,346.500 in leta 1958 2,296.700. Medtem ko je število prašičev in govejih glav vidno napredovalo, je v zadnjih desetih letih število konj nazadovalo za 29,4%, in to v prvi vrsti zaradi uvajanja strojev v kmetijstvo. Obljubljeno sovjetsko posojilo znaša, kakor rečeno, 400 milijonov rubljev (56 milijard 100 milijonov lir). AMERIŠKI DENAR ZA JEZ V GHANI? Ameriška vlada proučuje prošnjo vlade afriške države Ghana za podelitev posojila v znesku 500 milijonov dolarjev, ki bi ga Ghana potrošila deloma za zgraditev velikega jeza čez reko Vol-to, deloma pa za uresničenje svojega gospodarskega načrta. To željo je izrazil ministrski predsednik Ghane med svojim obiskom v Washingtonu. Ob Volti bi zgradili elektrarno, ki naj bi proizvajala 600.000 kilowatov električne e-nergije, pozneje pa topilnice aluminija, ki bi izkoriščale ležišča boksita v Gha-ni. Prvotno sta sprožili ta predlog družba Aluminium Company of Canada in angleška vlada. Pozneje so ta načrt o-pustili iz strahu, da bi svetovno povpraševanje po aluminiju nazadovalo. nn nase MM \ftii'ihti bc pablnulia ari lt'trtbito sainifo Tok... tok... tok... Od kod se je vendar vzel človek, ki je po tolikih letih zopet prijel za kramp in pričel kopati na sosedovi njivi? Toliko let so gospodje v vilah uko’i njive lahko mirno spali. Ni jih vznemirjala glasnost prešernih kmetov, ki so nekdaj tod orali, ne mvkanh šiviv.e. Zdai pa ti težki udarci po zemlji, ki jo je že zdi vnaj prernstla tr^va, in že ob petih zjutraj! Človek ne bi verjel lastnim očem: V črno oblečena starka je vihtela velik kramp, skr> a) vetn od nje same. Od kod ta prikazen? Morda pa se naši okoličani vračajo k zemlji, k trdi kraški zemlji, a zato zvesti in hvaležni tudi tedaj, ko ti arzenal obrne hrbet. Ne, ni domačinka, Furlanka je. Njeni mlajši so se priselili iz Furlanije z vso družino, on je dobil mesto strokovnega učitelja v zavodu »Vil-laggio del fanciulloa. Zakaj je vodstvo šlo po takšnega mojstra v Furlanijo, ne vem. Sicer je tudi arhitekt, ki je zgradil in še gradi te čudne stavbe, ki imajo obliko starih križark, zgrajenih kakor naiašč, da se okoli njih »lahko svobodno«, podi kraška burja, doma tam nekje iz Vidma. Tisti topi udarci po kraški zemlji so me še dober teden vsak dati prebudili ob isti uri, natančno okoli petih, dokler se ni prikazala na njivi čista kraška zemlja, ki je počivala že toliko let. čez nekaj tednov je zazelenel na njivi radič, nato solata in druga povrtnina, pozneje je zrastla tudi visoka sončnica. Kakšen zgled tistim, ki so tako naglo in nepremišljeno obrnili zemlji hrbet! Okoli njive so se igrali otroci in snaha je ob nedeljah postavila še naslonjače za svoje znanke iz mesta. Ona sama, ki pripada novemu mlajšemu rodu, si seveda ni umazala prstov z zemljo. Ce pri 75. letu človek lahko doživi kakšno razočaranje, potem ga je ta starka tedaj, ko je drugi sosed kupil parcelo z njeno njivo in ko je potegnil tik pred vhodom ha njo bodečo žico. Toda starka se ni dala ugnati. Začela je kopati drugo njivo tik ob sami hiši, ki ni bila prodana. Tudi ta kos zemlje je kmalu ozelenel. Nekako po treh letih sem jaz doživel presenečenje. Povedali so mi, da se Furlani odselijo in vrnejo v San Dona del Piave. Zakaj, nisem mogel zvedeti. Ni verjetno, da on ne dela več v zavodu »Villaggio del fanciullo«. Se manj verjetno se mi zdi, da bi starka odložila kramp, čeprav ji je glava zlezla že med ramena, saj je pričela gojiti celo prašiče, ki jim je prinašala pomije is begunskega taborišča. Ne, ona ni obupala niti nad tr-dokraško zemljo. Zato mi je žal po njej. — ib. — Is i iuljmja S časom cenimo svoje prijatelje po finesi njihovega občutka za takt. Ljubezen so sanje in gibanje. Veliko prilizovanje je nemo. Prenekateri človek je resnicoljuben, ker nima razloga, da bi lagal. Paul Valery mauŽuS^iu:^i MAGAZINE ANGLEŠKEGA BLAGA IN KONFEKCIJE Trst, Ul. S. Nicolo 22 * Telef. 31-138 izogniti [»'tlbtnih untjlehltili Iti iloniuvilt tltaniii Milan, Piazza IV Novembre, 4 (Angolo via Sammartini - Stazione Centrale - Pri glavni železniški postaji v Milanu) - Tel. 680-682 Mednarodna trgovina IZVOLITEV NOVEGA PAPEŽA. Po večkratnem glasovanju, katerega se je udeležilo 51 kardinalov, je bil v torek izbran za novega papeža beneški kardinal Angel Josip Roncalli, rojen 25. novembra 1881 v kmečki družini v Sot-to il Monte v pokrajini Bergamo. Novoizvoljeni papež si je izbral ime Janez XXIII. V Milanu se je seznanil s prefektom knjižnice Ambrosiana mons. A-hilom Rattijem, ki je postal pozneje papež Pij XI. Benedikt XV. ga je poklical v kongregacijo Propaganda Pide, kjer se je zlasti seznanil z vprašanji vzhodne cerkve. Postal je apostolski delegat v Bolgariji in pozneje v Carigradu. Od tod je bil premeščen kot nuncij v Pariz ter je leta 1953 postal kardinal. Iz Pariza je odšel v Benetke. USODA ITALIJE V PAPEŽEVIH ROKAH? Znani italijanski publicist E. Mattei je po smrti Pija XII. v tedniku »11 Tempo« zapisal: »Usoda italijanske politike bo v rokah bodočega papeža. Njegovi sklepi utegnejo povzročiti odločilen preobrat v orientaciji največje italijanske politične stranke. Pisec je prišel do tega zaključka na podlagi razglabljanja o vplivu Cerkve na krščansko demokratsko stranko v Italiji. KATOLIČANI PO SVETU. V Zahodni Evropi je 183,128.00(1 katoličanov; v Sovjetski zvezi in njenih zavezniških državah 45,621.000; v Afriki 20,444.000; v Aziji 32,818.000; v Avstraliji, Novi Zelandiji in Oceaniji 2,803.000; v Kanadi 7,550.995; v Združenih ameriških državah 35,868.977 in v Latinski Ameriki 172,271.000. OSTRA VOLILNA BORBA V AMERIKI. Prihodnji torek bodo v Združenih ameriških državah volili nove poslance v predstavniški dom (poslansko zbornico) in eno tretjino senatorjev. Volilna borba med republikanci in demokrati je izredno ostra. Republikanci imajo zdaj v osebi Eisenhowerja predsednika republike, ki ostane na svojem mestu do leta 1960, v parlamentu pa so šibkejši. Voditelj demokratov Ste-venson je na enem izmed svojih zadnjih shodov nastopil proti zunanji politiki sedanje vlade, češ da ne upošteva dejanske moči Sovjetske zveze. Zmotno je stališče republikancev, da je Sovjetska zveza šibka in da bo sovjetski sistem propadel. Narodi po svetu morajo živeti skupno ali skupno umreti. Še bolj je treba razviti trgovino ir-kulturne zveze s Sovjetsko zvezo ter se z Rusi pogajati na kakršnikoli ravni. DE GAULLE IN ABBAS. Po ljudskem glasovanju se je položaj De Gaul-la utrdil. Predsednik alžirske vlade v izgnanstvu Ferhat Abbas je ponudil De Gaullu spravo na podlagi častnega sporazuma, ki bi Alžircem zagotovil neodvisnost. De Gaulle je nato povabil AI-žirce na pogajanja v Pariz in jim zagotovil popolno nedotakljivost. Abbas je odgovoril, da se ne mara pogajati na francoskih tleh, pač pa naj se za pogajanja izbere mesto v neki nevtralni državi. Trgovina med Jugoslavijo in Indonezijo Med pogostimi obiski tujih državnikov Jugoslaviji naj omenimo najnovejši obisk predsednika indonezijske vlade Džuande Kartavidžeja. Predsednik indonezijske vlade se je na svojem večdnevnem potovanju po Jugoslaviji zanimal tudi za gospodarsko in socialno ureditev ter si ogledal več velikih industrijskih obratov, med temi tudi ladjedelnico »Tretji maj« na Reki. Ob tej priložnosti so govorili tudi o možnostih nadaljnje okrepitve trgovinskih stikov med obema državama. Prvi trgovinski sporazum je bil sklenjen že junija 1953. Ta je bil decembra 1956 dopolnjen z novim sporazumom. Izmenjava se ni tako ugodno razvila, kakor so prvotno pričakovali. Temu so v prvi vrsti krive pogoste gospodarske izpre-membe v Indoneziji, predvsem pa določbe glede nadziranja zunanje trgovine. Težave nastajajo tudi zaradi skakanja cen v Indoneziji. Jugoslovanska podjetja se ne morejo tako hitro prilagoditi novim položajem na indonezijskem trgu. Podatki o razvoju trgovine med Jugoslavijo in Indonezijo pričajo o veliki nestalnosti. V prvih letih je Jugoslavija uvažala precej več blaga, kakor ga je izvažala, v poznejših letih pa se je položaj preobrnil. Dejansko gre še vedno za majhen obseg izmenjave. Leta 1954 je Jugoslavija n. pr. uvozila za 102 milijona dinarjev indonezijskega blaga, naslednje leto za 263 milijonov, leta 1956 za 169, lansko Leto za 8 milijonov in v prvih petih mesecih 1958 za 4 milijone dinarjev. Jugoslovanski izvoz v Indonezijo se je gibal takole: leta 1954 20 milijonov dinarjev, 1955 122 mil., leta 1956 65 mil., leta 1957 pa 126 mil. in v prvih petih mesecih tekočega leta 72 mil. dinarjev. Jugoslavija uvaža iz Indonezije predvsem kavčuk, cin in razne začimbe. Izvaža tja predvsem kemične proizvode, kakor amoniak, kavstično sodo, cement, taninov ekstrakt, vžigalice, papir pa tudi jeklene izdelke. Letošnjo spomlad se je v Indoneziji sestal mešani odbor predvsem zato, da bi izmenjavi postavil trajnejšo podlago. Dogovorili so se, da bodo v reškem pristanišču odprli * v GOMULKA V MOSKVI. Preteklo soboto je prispela v Moskvo poljska delegacija, ki jo je vodil Gomulka v spremstvu poljskega ministrskega predsednika. Delegacijo sta pozdravila Hru-ščev in predsednik vrhovnega sovjeta Vorošilov. Hruščev je Gomulko pri pozdravu objel. Gomulka je izjavil, da je prispel v Moskvo z namenom, da okrepi prijateljstvo in zavezništvo s Sovjetsko zvezo. Hruščev je v odgovoru poudaril, da je ta obisk dokaz nadaljnje okrepitve prijateljskih zvez med obema narodoma. Naglasil je veliko prijateljstvo in ljubezen sovjetskega naroda do Gomulke ter ga nato še enkrat objel. Gomulkov obisk ima očitno namen odstraniti vse dvome, ki so nastajali med odnosi obeh držav, odkar je Gomulka pred dvema letoma prevzel oblast na Poljskem. V tem času je sprejel ameriško gospodarsko pomoč, ki znaša skoraj 100 milijonov dolarjev na leto. skladišče za indonezijsko blago. Reka je po mnenju odbora zelo ugodno pristanišče zaradi svojih prevoznih zvez ter bi se nanjo lahko naslonila trgovina z Indonezijo. V Indoneziji nameravajo ustanoviti mešano jugoslovansko-indonezijsko družbo, ki bi pospeševala medsebojno izmenjavo. Jugoslavija je podelila Indoneziji posojilo 10 milijonov dolarjev, da bi ta lahko nabavila v Jugoslaviji opremo za raznovrstne industrije. Poleg tega bodo uvedli boljše pomorske zveze med obema državama; hkrati bo Jugoslavija dajala Indoneziji tehnično pomoč. ZA NOV SPORAZUM O RIBOLOVU NA JADRANU V Beograd je te dni odpotovala italijanska delegacija pod vodstvom grofa Barattierija na pogajanja z Jugoslavijo za sklenitev novega sporazuma o italijanskem ribolovu v jugoslovanskih vodah na Jadranu. Dosedanji sporazum izteče 31. oktobra. Ribolov je bil zadnjič urejen z sporazumom z dne 11. marca 1956, ki mu je sledil protokol od 31. decembra 1957. S sporazumom iz leta 1956 je bil ribolov podaljšan do 31. oktobra 1958. S sporazumom iz leta 1956 je bila italijanska odškodnina Jugoslaviji znižana na 1 milijardo 25 milijonov lir; prvi obrok 750 milijonov je bil plačljiv 10. julija 1957 in drugi 500 milijonov 10. julija 1958. Za poseben lov ob nekaterih otokih sta se vladi obvezali, da bosta izdali 195 licenc. S tem vprašanjem se je pogosto ba-vil italijanski in jugoslovanski tisk. Nekateri italijanski listi so skušali dokazati, da je odškodnina previsoka, z drage strani pa so jugoslovanski listi naglašali, da je v nevarnosti ribje bogastvo v jugoslovanskih vodah, češ da italijanski ribiči lovijo preostro ter s tem onemogočajo obnavljanje ribjega zaroda. »Ljudska pravica« je v nedeljski številki objavila, izjavo predstavnikov ulovnih podjetij »Riba« iz Izole in »Ribič« iz Pirana, iz katerih je očitno, da je na področju od Kopra do Novigrada prav malo bele ribe; zato lovita podjetji v glavnem v hrvatskih vodah. Tovarni ribjih konserv v Izoli sta prisiljeni uvažati ribe iz tujine, predvsem iz Turčije, ker jih omenjeni dve ulovni podjetji in dalmatinska podjetja ne utegnejo zadostno zalagati z zadostno količino domače ribe. Tovarni ribjih konserv izkoriščata samo 80% svojih zmogljivosti. VISOKE CENE BARVASTIH KOVIN Na mednarodnih blagovnih borzah so cene barvastih kovin še vedno izredno .visoke; baker se je v zadnjem tednu na novo povzpel in dosegel v Londonu celo ceno 240 funtov šterlingov za tono. To so najvišje kvotacije za baker v zadnjih štirih mesecih. Ni verjetno, da bi se njegova cena še dvignila, še posebno ker računajo, da bo stavka v Rodeziji prenehala. Vprašanje je sploh, ali bodo cene barvastih kovin ostale tako visoke. Zanimivo je gibanje cen cinka in svinca zlasti še, ker je bil v začetku oktobra uveljavljen sklep ameriške vlade, da se omeji količina uvoženega Kaj moraš vedeti o barvastih kovinah KOVINE Človeštvo troši dandanes prav velikanske količine kovinskih rud in proizvodov iz teh rud. Iz okoliščine, da odpade kar 93% vse potrošnje na samo železo in njegove proizvode, komaj 7% pa na druge, »barvaste« kovine, bi morda kdo sklepal, da so te manj pomembne. Vendar pa temu ni tako, kajti brez njih bi svet danes ne mogel naprej. Barvaste kovine delimo navadno v težke, lahke, plemenite in redke. Med težke sodijo, razen nekaterih manj važnih, baker, svinec, cink, kositer ali cin, nikelj, kobalt, kadmij in antimon; med lahke aluminij, magnezij in berilij; med plemenite zlato, srebro in platina; Ined redke pa molibden, volfram, vanadij, živo srebro ter radioaktivne kovine uran, radij in torij. O bakru smo na tem mestu že pisali; zato se bomo danes omejili na ostale težke kovine, ki jih tako imenujemo zato, ker imajo vse specifično težo nad 3,8. Skupno je tem kovinam tudi to, da naravne zaloge njihovih rud niso neizčrpne in da jih zato radi zamenjajo z drugimi snovmi, kjer pač gre. Svinec, ki je mehak, precej odporen in se lahko obdeluje, rabijo za oblogo tako imenovanih svinčenih hramov v proizvodnji žveplene kisline, za izolacijo kablov, za akumulatorske plošče, za vodovodne cevi, za ulivanje šiber, za izdelovanje raznih tub, za prevleko pločevin, v proizvodnji barv, raznih soli in stekla, v vojni industriji (svinčene krogle, »svinčenke«) ter za razne legure, med katermi je posebno važna zlitina za crkovino (tiskarske črke), ki vsebuje 8 — 20% antimona in 3 — 8% kositra. Mehki svinec ima čistino 99,90%, rafinirani pa vsaj 99,7%. Svinčene rude, ki so galenit, ceru-zit in anglezit, pridobijo največ v ZDA (leta 1955 302.000 ton), Avstraliji, Mehiki, južnozahodni Afriki, Kanadi in Peruju, kjer so omenjenega leta pridobili povsod nad 100.000 ton rafiniranega svinca (o sovjetski proizvodnji nimamo podatkov). Bogate so tudi Jugoslavija (leta 1956 je dosegla proizvodnja rafiniranega svinca 76.000 ton), Maroko, Nemčija, Španija, Italija (leta 1955 51.000 ton), Poljska in ČSR. V Italiji so največja ležišča v območju Iglesiente na Sardiniji, manjša pa v Rajblju pri Trbižu, okrog Bergama in v Toskani, v Jugoslaviji pa v Trepči in Zletovu v Srbiji ter v slovenski Mežici. Od svinčevih spojin naj omenimo še minij; to je rdeč prah, ki ga rabijo zlasti pri pleskanju železnih drogov in ograj; take prevleke namreč posebno dobro varujejo železo pred rjo. »MESING« SLOVANSKEGA IZVORA Cink. Splošno je znano, da nam zlitina cinka z bakrom daje med, ki ji pravijo Nemci Messing. Vse kaže, da so to leguro odkrili najprej Slovani, in nekje smo brali, da je sploh beseda »mesing« slovanskega izvora. Cink pridobivajo iz galenita, ki je glavna svinčena ruda, in iz drugih rud. Kjer je svinec, je po navadi tudi cink in zato ni čudo, če prednjačijo dežele, proizvodnice svinčene rude, tudi v proizvodnji cinka. Okrog polovico svetovne proizvodnje cinka porabijo za pocinkovanje, to se pravi za to, da zavarujejo druge kovine proti rjavenju, zlasti za prevleko pločevine in žice. Iz cinka se izdelujejo klišeji (einkografija); cin-kov oksid je lepa in cenjena bela barva. Sicer pa uporabljajo cink za pridobivanje raznih zlitin. Zlitino bakra s cinkom smo že omenili. Posebne zlitine cinka pa se pridobivajo za proizvodnjo ležajev, dasi so legure s kositrom za te namene mnogo bolj cenjene. KOSITER, STANIOL, BRON Kositer so v Indiji, kjer so to kovino že zdavnaj poznali, imenovali »ka-sitra«. Od tod najbrž izvira grško ime »kassiteros«. Plinij ga je imenoval »beli svinec«, znanstveno latinsko ime pa je »stannum« in od njega izhaja tudi beseda staniol. Slovenci mu pravimo izmenoma tudi cin (beseda je germanskega izvora), Srbi pa kalaj. Najvažnejša kositrova rada je kasi-terit. Pridobivajo je največ v Malaji, Indoneziji s središčem na otokih Banka in Biliton, na Kitajskem in v Burmi, nadalje v Boliviji in Argentini ter v Belgijskem Kongu. V Evropi so bila svoj čas znatna ležišča v Corwallu, v manjših količinah jo pridobivajo tudi v Španiji in na Portugalskem. Največ kositra porabijo za pocina-nje železne pločevine in pridobijo tako belo pločevino, iz katere so kon-servne škatle. Tanki kositrovi listi, staniol, pa nam služi za zavijanje jedil, kakor sira, čokolade, bonbonov itd. Ker je tak »papir« iz kovine, seveda ne gori. Vsakdo ve, da se z zlitjem bakra in kositra pridobiva bron, prav tako, da se kositer rabi za lotanje kovinskih predmetov. Manj pa je znano, da služi tudi za proizvodnjo tako imenovanih belih ležajnih legur, ki so sestavljene iz bakra, kositra in antimona, ali pa iz kositra, antimona in svinca, ali tudi samo iz antimona in svinca. Te legure so zelo trdne in odporne proti učinkom trenja, vzdržijo zelo močan pritisk in se zato uporabljajo posebno pri železniških tovornih vagonih. Kot ležajne legure uporabljajo tudi ležajne bronse, ki sestoje iz bakra, kositra in cinka, ter legure s cinkom, ki smo jih že zgoraj omenili. NIKELJ IN ANTIMON Nikelj je srebrnobela, zelo žilava kovina, trda kakor železo in se da dobro kovati in valjati in tudi raztezati v tanke žice. Poznani so kovanci iz niklja; toda dandanes uporabljajo nikelj predvsem za razne legure (argen-tain, pakfong, nikelin in dr.), za niik-Ijanje, za proizvodnjo legiranih jekel, razne posode ter tehničnih in medicinskih instrumentov. Bogata ležišča nikljevih rud so v Sovjetski zvezi, Kanadi, na Novi Kaledoniji, Celebesu in Japonskem ter v Braziliji in v Grčiji. Antimon (lat. stibium) se v čistem stanju kaj malo rabi. O njegovih zlitinah smo pa že zgoraj govorili; uporabljajo ga tudi v proizvodnji barv in lakov. V Jugoslaviji so precej bogata ležišča antimonove rude v okolici Ložnice, Krupnja in Bujanovca v Srbiji. Omeniti nam je na kratko še kobalt in kadmij. Kobalt je zelo podoben niklju in služi za proizvodnjo legiranih jekel in trdih kovin in v zvezi s tem za izdelavo raznega orodja, kakor n. pr. klešč, dlet itd. Kadmij pa je zelo mehka kovina, tako da jo lahko z nožem režeš. Služi za izdelavo ležajnih legur, v novejši dobi pa tudi za absorpcijo nevtronov kot dodatek uranu. Tudi je dober kot sredstvo proti rjavenju in koroziji. — ov — mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600431 '— 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 RIJEKA Žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! AVTO PREVOZU IŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ST. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne preveze za tn tn inozemstva. — Postrežba hitra. Cene ugodne svinca in cinka. Ta omejitev uvoza je razumljivo izzvala skok cen v Združenih ameriških državah, toda malokdo je računal, da se bodo cene svinca in cinka dvignile tudi na. trgih izven A-merike; saj je omejitev uvoza v Ameriko povečala razpoložljivost s svincem in cinkom na trgih izven Amerike. Konec zadnjega tedna se je cena svinca v Londonu sukala okoli 75% funta šter-linga in je bila nižja kakor pred 14 dnevi, ko je znašala 78 funtov, 12 šilingov, 6 penijev za tono. Preden je bil znan ameriški ukrep o omejitvi uvoza, je cena svinca znašala 72 funtov, 16 šilingov, 6 penijev. Cink ni šel po vzporedni poti s svincem. Njegova cena je bila konec prejšnjega tedna (72% funta šterlinga za tono) višja kakor pred 14 dnevi, ko je znašala 71 funtov, 20 šilingov, 6 penijev; preden je bil znan omenjeni sklep ameriške vlade je cink notiral 66 funtov, 1 šiling, 3 penije. Kemikalije na italijanskem trgu MILAN. Precejšnje povpraševanje je bilo po trdnih in tekočih maščobah, čeprav so mnogi trgovci še pričakovali izkristalizacijo cen masla. Z mehčali in topili so posli normalni, cene nekaterih so stalne, drugim pa cene .padajo. Sklenjene so bile nekatere dobre kupčije s proizvodi za usnjarne. Zelo negotov je položaj škroba in kazeina, ker ju manj uporabljajo predvsem v tekstilnih tovarnah in slaščičarskih podjetjih. Tudi za farmacevtske kemikalije ni mnogo zanimanja. Od proizvodov, katerih cene so trdne naj omenimo gumi kordofan 275-280 lir za kg (pretekli teden 275-280), modra galica 115-120 (112-115), anhidrid ftalne kisline 220-230 (220-230), fenilbutazon 7500-8000 ( 7500-8000), inositol 5000-5200 (5000-5200). S šibkimi cenami pa se predstavljajo vitamini B skupine: vitamin BI lir 22-24 za gram (22-24), vitamin B2 lir 25-26 za gram (26-27), vitamin. B6 lir 125-130 za gram (130-135) in vitamin B12 krist. 80-85 lir za miligram (85-90); potem kinini: kinin baza anhidr. 14.000 do 14.500 lir za kg (14.500-15.000), kinin klorhidrat 12.500-13.000 (13-13.500), kinin etilkarbonat 15.900-16.900 in kinin sulfat 9.000-9.500 lir za kg. Nadaljnje kemikalije šibkih cen so holesterin 8.000 do 8.500 lir za kg (8.500-9.000), metionin 4.800-5.000 ( 5.000-5.500), piperazin 2.100-2.300 (2.300-2.500), benzol trgov. 90% 70-80 (75-80), benzol T.P. 99,9% 80-95 (85-100), toluol 72-80, industrijsko ricinusovo olje, prvoprešano 300-310, industrijsko ricinusovo olje, drugoprešano 280-285, medicinsko ricinusovo olje 340 do 350; cene torej neizpremenjene. Z negotovimi cenami pa nastopajo krompirjev škrob, nizozemski 140-145 lir za kg, krompirjev škrob, italijanski in z raznih drugih izvorov 125-135, mlečni kazein, 340-350, mlečni kazein, francoski 340-350, argentinski kazein 350-360, gumijev lak indijski ABTN 490-500, gumijev lak TN 400-420, laneno olje 260-265, aceton 140-150; cene neizpremenjene v primeri s prejšnjim tednom. Marsikdo je sklepal, da bo »zadeva z maslom« povzročila tudi močne spremembe cen jedilnih in industrijskih maščob; do tega pa ni prišlo. Cena olivnega olja (rektificiranega A) se je sukala okoli 475 lir f.co Milan, dobava v novembru. Arašidno olje pa kvotira 360 lir. Trdnim maščobam so cene narastle, kar pa je le mednaroden pojav. Ameriški loj »fancy« stane sedaj 138-145 lir; domači loj 131-133 lir (prejšnji teden 130-132). Vodna kostna mast se je pri kilogramu podražila za 5 lir in stane 115-120 lir kg. Ekstrakcijska kostna mast je ostala pri ceni 105-110 lir. Precej drago, pa tudi težko dobavljivo je kokosovo olje. Kokoso olje Straist stane 230-235, Ceylon pa 240-245 lir za kg. Ricinusovo seme ponuja predvsem Tri-politanija po ugodnih cenah. Destilirani živalski oleini 200-220, kokosovi oleini 155-165, mandljevo olje F. U. 2000-2100, sulfurno olivno olje 315 do 320, palmovo olje Nigerija kisi. 14-15 140-150, Sumatra kisi. 4-5 140-145, surovo sojino olje 215-220 in rafinirano 350 do 355 lir: C. M. COLOMBIN 8. FICLIfl UVOZ - IZVOZ PJLUTOVIISE in IZDELKOV Trst, Porto Industriole - Zaule TEL. 69-182 Ttgr. C0LINTER - TRIESTE | AHIOMOIOR | IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje TRIESTE-TRST, Via UdinelS TELEFON 30-157 -30-198 PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA DL ALL-IBRI, 17/S Telet 5004/5404 T R. S T DL L4S4T010 2 TeleioD, 24-091 Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica - Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-76 l/lcijledifiji hoteli be priporočajo Hotel COLOMBIA Trst, Ul. Geppa 18 - Tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. — Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine! ■ *■ ■■ *■ ■* ■■ Vozni red avtobusov za Jugoslavijo Proga: Trst - Sežana - Ljubljana: Odhodi iz TRSTA: vsak dan ob 7,30 (Opčine 7,50) in ob 18. uri. (S.A.T. — SAP) PROGA: Trst - Sežana: Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7,00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; iz Sežane ob 9,30 in 18,30. (S.A.T. - SARA) Ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz TRSTA ob 9,30 in 19,00. (SLAVNIK) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP) Proga: Trst - Opatija - Reka Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30. (SARA - AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje-Kozina Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00. (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Pesek Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Ferneče Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 10.00, 13.10, 14.30, 18.00 in 20.30. Proga: Trst - škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15, 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 22.15. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15; 18.30, 20.00 in 23.15. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia). Proga: Trst - Koper Odhodi iz Trsta: ob 7.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.30 in 17.00 uri. Proga: Trst - Pulj Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.25, 14.15. Proga: Trst - Buje Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.30 in 16. (C. TORTA - ISTRA AUTO) Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter 18.30. /llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllMlllilllllllllllllllllllllllllllllll »GOSPODARSTVO« izhaja vsak dragi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna Č00 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo ino zemstvo 2 dolarja letno. Naroča se prt ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. _ ..visrr „ TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. MT0PREP0Z Cfiiff« JlihfiVfl TRST - Strada del Eriuti 289, telefon 35-379 Osebni in tovorni prevozi za tn - in inozemstvo - Konkurenčne cene TRST — TRIESTE, CORSO 1TALIA 1 (Vogal P. Borsa) Telefon štev. 29-043 Bogata 'izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev za moške, ženske in otroke. Obiščite nas s polnim zaupanjem ! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH Hvh l \r I. TT IS.]$" C1 PofUtrdit’1* 32 postelj - Sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo - Kopa^ niče - Oddaljen le 400 m 0 železniške postaje - Krasn& smučišča - V bližini žičnio0, in vlečnica , / P,udile> i/ O |PP! A S«, »BO!R,NlU M«, »KREFFT« in PECI NA TEKOČI IN MESTNI PLIN. ELEKTRIČNE PEČI Z VENTILIRANO TOPLOTO. ŠTEDILNIKE, ENOSTAVNE IN KOMBINIRANE PRIZNANIH ZNAMK. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO! Trst - Trteste, Corso Italia 35 Telefon štev. 379-51, 376-52 Obiščite nas brezobvezno! Kožuhi (bunde) zo moške in ženske _|V« I v v ■ dežni plošči Moške in ženske jesenske in zimske suknje priznanih znamk po najnižjih cenah! Stran 4 TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. Cene kave na mednarodnem trgu padajo. To velja zlasti za slabše vrste indonezijske in srednjeameriške kave. Izvozniki upajo, da bodo z znižanjem cen poživeli trgovanje. Letina 1958-59 bo, kakor predvidevajo, za 30 milijonov vreč (po 60 kg) večja od običajne svetovne potrošnje. Poleg tega je treba upoštevati tudi zaloge starega pridelka, ki samo v Srednji Ameriki znašajo nad 15 milijonov vreč. Cene ocarinjene kave, pripravljene na tržaškem trgu, v lirah za 1 kg netto f.co Trst, so naslednje: Kenya dark bean 1170; AP2 15-20% 1280; AP1 1330; Sumatra Robusta 20-25% 1260; E.K. 1 1330; Kongo Robusta 2 1315; Kongo Robusta 3B 1330; Kongo Robusta 2B 1350; Kongo Robusta large bean 1360; Indonezija Liberica Plantation 1350; Victo-ria NY7 good to large bean 1280; Vic-toria NY6 good to large bean 1290; Mi-nas NY2/3 screen 17-18 1370; Bahia prime 1420; Santos Fancy screen 17 1520; Jamaica Triage »B« 1340; Jamaica Tri-age »A« 1390; Honduras naravna crown extra 1420; San Salvador Florida large bean 1555; San Salvador Florida extra 1570; Moka Hodeidah 2 1360; Haiti XX 1420; Haiti XXX 1440; Haiti XXXXX 1475-1495; Columbia Medellin Excelso 1550; Columbia Medellin Plantation Ma-ragogype 1700; Mexico Maragogype 1730 Costarica 1620; Guatemala 1620. SLADKOR TRST. Na mednarodnem tržišču s sladkorjem je bilo trgovanje v zadnjem tednu skromno. Tudi na tržaškem trgu so bile kupčije omejene, ker so trgovci še dobro založeni. Navajamo ponudbene cene na viru proizvodnje: angleški sladkor fine granulated, v vrečah iz jute 41/5 funtov šterlingov za tono cif. Trst, proti takojšnjemu vkrcanju; id. »SMX« 40/15; id. proti vkrcanju v decembru-januarju in februarju 5 funtov šter. manj; francoski sladkor fine granulated, v papirnatih vrečah 69 lir kg f.co postaja Ventimiglia. proti takojšnji pošiljki; belgijski sladkor fine granulated, v vrečah iz jute, 540-542 belgijskih fr. za stot cif. Trst; mehiški sladkor fine granulated, v bombažastih vrečah 106 dolarjev za tono cif. italijanska pristanišča. Italijanski trg Na Italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je cena pšenice ostala neizpre-menjena. Cene koruze padajo, ker prevladuje ponudba; letošnji pridelek je znašal 36 milijonov stotov, t. j. 3 milijone stotov več kot lani. Zadovoljivo se razvija trg z rižem, cene so se dvignile približno za 100-200 lir pri stotu. Cene masla so začele padati po zadnjih vladnih ukrepih, ki so ponovno dovolile uvoz masla iz inozemstva. Cene sira so se okrepile. Mimo je na trgu z živino. Večje je zanimanje za debele prašiče, katerih cena se je znatno dvignila. Na trgu z vinom prevladuje povpraševanje. Proizvajalci, ki se zavedajo, da so zaloge lanskega vina skoraj pošle, ponujajo le majhne količine novega pridelka, da bi s tem ohranili visoke kvo-tacije. Cene olivnega olja so se rahlo dvignile. Da bi izboljšala položaj na trgu s sadjem, je italijanska vlada sklenila pogodbo za izvoz jabolk v Severno Afriko. ŽITARICE MANTOVA. Pšenica fina 6450-6500, srednje vrste 6150-6250, navadna 5950-6050; koruza fina 4700-4800, srednje vrste 4400-4500, navadna 3800-4100; oves 3800-4000; ječmen 6000-6200; pšenična moka tipa »00« 8700-9300, tipa »0« 7900-8200. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pirreto 5500-5800; Balillone 5800-6000; Rincaro-lo 5800-6000; Allorio 5700-6000; Ardizzo-ne 6000-6200; G. Rossi 6200-6500; Mara-telli 6300-6500; Rizzotto 6300-6600; Razza 77 6200-6500; R. B. 6700-7100; Sesia 6700 do 7000; Arborio 7100-7500. Oluščeni riž: navaden 10.200-10.500; Piefrot 10.500 do 10.800; Balillone 10.700-11.000; Ardizzo-ne 10.800-11.200; Maratelli 11.900-12.200; Rizotto 12.000-12.400; Razza 77 12.500 do 12.800; R. B. 12.600-12.900; Arborio 14.200 do 14.500. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave 300 do 350.000 lir par; breje krave 370-440.000 par; krave s teletom 390-550.000 par; junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 330-370.000 par; breje krave prves-nice 170-190.000 glava; molzne krave 120 do 210.000 glava. Klavna živina: voli 6 stotov težki 270 do 325 lir kg; krave 6 stotov težke 265 do 315; junci, 5 stotov težki 315-380; telički 450-525. Prašički za rejo 410-460; suhi prašiči 340-390; prašiči za rejo 100 do 150 kg 310-315, nad 150 kg 320-330; vprežni konji 180-200 lir kg ali 100-130 VALUTE V MILANU 29-10-58 15-10-58 Dinar (100) 78,— 80,— Funt šter. 5950.— 5975.— Napoleon 4600.— 4725,— Dolar 624,65 623,95 Franc. fr. 137,10 136,50 Švicarski fr. 145,15 145,70 Funt šter. pap. 1744.— 1753— Avstrijski šil. 23,93 23,96 Zlato (gram) 711.— 710— BANKOVCI V CURIHU 29. oktobra 1958 ZDA (Idol.) 4,283/4 Anglija (1 funt šter.) 12,03 Francija (100 fr.) 94,00 Italija (100 lir) 68 3/8 ' Avstrija (100 šil.) 164,2 ČSR (100 kron) 13,50 Nemčija (100 DM) 102,20 Belgija (100 fr.) 8,57 Nizozemska (100 fl.) 11,30 Švedska (100 kron) 81,25 Španija (100 pezet) 73,00 Argentina (100 pezov) 6,80 Egipt (1 funt šter.) 8,20 Jugoslavija (100 din) 52,00 tisoč lir glava; konji za zakol I. 220 do 230, II. 150-180; žrebeta za zakol 300 do 320; vprežni mezgi 100-110 ali 60-70.000 glava; mezgi za zakol 220-240; vprežni osli 70-85 lir kg ali 60-70.000 glava; osli za zakol 120-150; ovce 210-250; jagnjeta 430-450 lir kg. KRMA MANTOVA. Majsko seno z namakanega travnika 2700-2800, seno II. košnje 2600-2700, seno III. košnje 2500 do 2600; detelja I. košnje 2400-2500, II. košnje 2300-2400; pšenična slama stlačena 850-900; specialna krma za molzne krave 5250-5350, id. za pitanje prašičev in svinj 5350-5450; koruzne pogače 4550 do 4650 lir. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 950-990, maslo II. 850-920, III. 800-820, IV. 780-800; sbrinz svež 490-500, 3 mes. star 570 do 600; provolone svež 520-540, 3 mes. star 540-590; grana svež 520-550, id. zimski proizvod 1957-58 660-690, id.'majski proizvod 1957 710-740, id. zimski proizvod 1956-57 780-800; emmenthal svež 480 do 510, id. 3 mes. star 550-570; italico svež 460-470; taleggio svež 400-410 lir. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci extra 650-670 lir kg, L 500-600, II. 520-540; zaklani piščanci 700-850; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 480-600, jugoslovanski 350-400; žive kokoši 520-560, zaklane 800; inozemske kokoši zaklane v Italiji 650-700; inozemske zmrznjene kokoši 500-600; žive pegatke 750-800, zaklane 850-1000; golobi L 800-950, II. 700 do 750; žive pure 600-640, zaklane 720-850; inozemske zmrznjene pure 600, živi purani 500-550, zaklani 600-700; inozemski zmrznjeni purani 500; žive race 400 do 450, zaklane 450-550; žive gosi 350; zaklane gosi 370-470; živi zajci 370, zaklani s kožo 450-500, brez kože 470-550; sveža jajca L 40-42, navadna 37-39; kon-servirana 28; inozemska sveža jajca 20 do 39 lir po teži; inozemska konservi-rana 23-25 lir komad. OLJE FIRENZE. Olivno olje do 1% kisline 565-580 lir kg, do 1,50% kisline 545-565, do 2,50% kisline 525-545, do 4% kisline 500-525; dvakrat rafinirano tipa »A« 485 do 495, tipa »B« 430-450; semensko olje prvovrstno 353-355; olje iz zemeljskih lešnikov 363-368. VINO MILAN, črno Piemonte 10-11 stopinj 800-830 lir stop./stot, 11-12 stop. 830 do 850; Barbera 12-13 stop. 850-900; moškat 10-11 stop. 800-820, 11-12 stop. 830-850; Oltrepo Pavese 10-12 stop. 800-820; Man-tovano črno 9-10 stop. 700-750; Valpoli-cella in Bardolino 10,5-11,5 stop. 780-800; Soave belo 11-11,5 stop. 850-880; Rabo-so 10-11 stop. 700-750; emilijsko 10-11 stop. 720-740, 11-12 stop. 740-770; Roma-gna belo 9-10 stop. 680-700; črno 9-10 stop. 680-700; Toscana Chianti proizv. 1956 12 stop. 420 lir pletenica; Toscana Značilno za gibanje cen surovinam na mednarodnem trgu v zadnjem tednu je nadaljnje naraščanje cen barvastim kovinam; sicer ne kaže, da bi baker zlezel še više. Bombaž je ohranil prejšnjo postojanko, medtem ko popušča cena volne, nadalje kavčuka pa tudi kave. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 24. oktobra nazadovala od 196 na 192 7/8 stot. dolarja za bušel. Nazadovanje pripisujejo likvidaciji starih zalog, Koruza je v Chicagu nazadovala od 110% na 110 stot. dolarja za bušel. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku v tednu do 24. oktobra napredovala od 3,35 na 3,40 stot. dolarja za funt. Te dni so v Ženevi podpisali mednarodni sporazum o trgovini s sladkorjem, h kateremu sta pristopili tudi Brazilija in Peru. Franciji so prisodili kvoto 20.000 ton. Cena kave nekoliko niha, vendar le za malenkost. V tednu do 24. oktobra je v New Yorku v pogodbi »M« napredovala od 45,59 na 46,90. V Wa-shingtonu se sestane mednarodni komite za kavo, ki bo postavil smernice za izvoz v sezoni 1958-59. Kakao je v New Yorku napredoval od 33,67 na 36,59 stot. dolarja za funt. Deloma pripisujejo skok cene tudi sporazumu, po katerem bo Brazilija izvozila v Sovjetsko zvezo 80-100.000 vreč (po 60 kg). KAVČUK Cene so v zadnjem tednu popustile, in sicer v New Yorku od 31 na 30,90 stot. dolarja za funt, v Londonu za vrsto RSS od 25% na 25%. V letošnjem avgustu je svetovna proizvodnja naravnega gumija znašala 170 milijonov ton, julija pa 172.500 ton; svetovna poraba v avgustu 150.000 ton. Zaloge so se povečale za 7.500 na 737.500 ton. Svetovna proizvodnja kavčuka je napredovala od 80.000 ton v juliju na 100.000 ton v avgustu, potrošnja pa od 92.500 na 95.000 ton. Zaloge so konec avgusta znašale 217.000 ton. VLAKNA Cena bombaža je precej čvrsta, v tednu do 24. oktobra je v New Yorku na- navadno 10-11 stop. 720-760 lir stop./stot; Aretino belo 10-11 stop. 750-780; Marche belo 10-11 stop. 730-760, črno 10-11 stop. 730-760; Barletta extra 14-15 stop. 800 do 820, navadno 13-14 stop. 760-800; San Severo belo 11-12 stop. 740-760; Squin-zano 13-14 stop. 760-800; Rionero Šarile 11,5-13 stop. 9000-11.000 stot; Maršala navadno 15.500 lir stot; piemontski vermut 16.000; vermut v steklenicah 250 do 270 lir liter s steklenico. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 150-160; korenje 30-35; cvetača Verona 65-70; ohrovt 40-50; cikorija 25-30; čebula 25-35; fižol 120-130; koromač 10-40; fižol v stročju 180-200; gobe 800-900; cikorija s koreninami 50-60; krompir Bintje 22-34, id. Majestic 26-29; peteršilj 50-60; špinača 60-100. Kaki 25-40; hruške Kaiser extra 80-100, navadne 50-70; jabolka Delicious I. 60-85, II. 30-50; jabolka Jonathan I. 35-55, II. 20-30; grozdje Regina 80-90, Isa-bella 30-40; kostanj navaden 35-45, id. »marro.ni« 70-95; limone 90-100, II. 57 do 70 lir kg. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 195 lir kg, v škatlah 500 g 165, v škatlah 1 kg 140, v škatlah 10 kg 135. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 210 lir, v škatlah 500 g 180 lir, v škatlah 1 kg 170 lir, v škatlah 5 kg 155 lir, v škatlah 10 kg 150 lir. VREČE MILAN. Vreče iz jute 700 g težke 120 x70 cm 200-205 lir vreča, id. 730 g težke 205-215, id. 550 g težke 105x70 cm 165-175 lir vreča. Rabljene vreče iz jute 550-570 g težke, 105x70 cm 135-145 lir; rabljene vreče za otrobe 105-108 lir vreča. IZVOZ JUŽNEGA SADJA IZ ITALIJE je v času od L oktobra 1957 do 30. septembra 1958 nazadoval v primeri z istim razdobjem v letih 1956-57 za 22%. Nazadoval je zlasti izvoz iz Sicilije, ki sama pridela 85% vseh italijanskih pomaranč in limon. Zadovoljiv je bil izvoz pomarančnega soka iz Sicilije, ki je leta 1957 dosegel 41.570 stotov. Z otoka izvažajo velike količine limoninega soka; lani je izvoz dosegel 172.7693 stotov. POPER Na mednarodnem trgu je povpraševanje po popru zelo omejeno. V zadnjem tednu so ostale cene skoraj neizpreme-njene. Edino cena belega Sarawaka je nekoliko popustila v primerjavi s prejšnjim tednom. Navajamo cene v šilingih za cwt. cif. Trst (v oklepaju cene prejšnjega tedna): Saratvak special črni London quality 168 (168), Sarawak beli 273 (273), Mountok 273/6 ( 273/6), Malabar 182/6 (182/6), Tellicherry 186/7 (185). predevala od 36,20 lia 36,25 stot. dolarja za funt. Cene volni precej nihajo. V 'začetku tedna so šle nekoliko navzgor, pozneje pa se je uveljavila težnja navzdol. Skoku cen v Avstraliji je takoj sledil skok cene v Bradfordu za tri penije. Pri dražbah v Novi Zelandiji je po prvem napredovanju prevladalo nazadovanje v primeri s cenami v lanski sezoni; letos je cena 39 penijev za funt, medtem ko je lanskega oktobra znašala 50. V Londonu je bila cena za česano volno tipa 64’ s B 90 penijev za funt (teden prej 91). V New Yorku 160,5 (teden prej 108) stotinke dolarja za funt, v Roubaixu na Francoskem 940 (965) frankov za kg. KOVINE Cene barvastih kovin še vedno napredujejo; to velja tudi za cink in svinec. Proizvajalci bakra v Ameriki so zvišali ceno na 29 stotink za funt. To je najvišja raven, ki jo je cena dosegla v zadnjih štirih mesecih. Skakanje cene je tudi v zvezi s stavko v Rodeziji. Tudi cene cina se držijo. V New Yorku je baker v tednu do 24. oktobra napredoval od 28,95 na 29,50 stotinke dolarja za funt, cin od 94,25 na 94,50 stot. dolarja za funt, svinec od 11 na 12,50 in cink Saint Louis od 10,50 na 11. V Londonu: baker od 242 na 243 funtov šterlingov za tono, proti takojšnji izročitvi, cin od 738 na 747 funtov šterlingov za tono, proti takojšnji izročitvi, svinec od 75 na 753/4, cink od 70% na 72% funtov šterlingov za tono. Cena aluminija v New Yorku neizpremenjena pri 24 stot. dolarja za funt, antimon Laredo pri 29 stot. dolarja za funt. Lito železo neizpremenjeno pri 67 dolarjih za tono, Buffalo pri 66,50, medtem ko je staro železo napredovalo od 42,50 na 42,83 dolarja za tono; živo srebro 24. oktobra 233-236 dolarjev za steklenico (teden prej 237-240). Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 24. oktobra: cin Duisburg 899-908 DM za 100 kg, svinec osnova New York 120,07, osnova London 86,90-87,48; cink osnova East Saint Louis 101,80, osnova London 83,16-83,64; elektrolitični baker za prevodnike 290,50-292,50, svinec v kablih 93-94, aluminij za prevodnike 232 do 235 DM za 100 kg; medenina MS 56 215-222 DM za 100 kilogramov. ■v V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 1.10.- 15.10 29.10 Pšenica (stot. dol. za bušel) • • 193 3/4 194.7* 193.7, Koruza (stot. dol. za bušel) • • U41/, lll3/4 110.78 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 28.50 30— Cin (stot. dol. za funt) 96.25 97 50 Svinec (stot. dol. za funt) 10.05 12.80 Cink (stot. dol. za funt) 11,— 11 — Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74 — 74.— 74,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 36.10 36 25 36.20 živo srebro (dol. za steklenico) . . 239,— 239— 23b.— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 44.50 44.50 • 44.25 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 21374 2377, 247.72 Cin (funt šter. za d. tono) . . 7307, 745— 751 — Cink (funt šter. za d. tono) ...... . . 65.7, 72.74 73.7S Svinec (funt šter. za d. tono) . . 70— 75— 75.74 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 472.40 472.40 460.40 tStnik KMEČKE ZVEZE tozajednice Hrvatske«, podjet ja, ki se bavi s trgovino 11 predelavo žita, so v Vukovarju v prisotnosti mlinarskih stro kovnjakov, predstavniki Zvez kmetijskih in gospodarski Ko vino Iz neke vasi so nam sporočili, da tam večini kmetov belo vino potemni po krajšem ali daljšem dotiku z zrakom. V tem primeru ne moremo govoriti o bolezni vina v pravem smislu besede. Ta pojav je le v toliko neprijeten, ker pri točenju vino potemni in zaradi tega zbudi sum pri kupcu. Razumljivo je, da tako vino ni zaželeno. Po temnite v vina je zelo podobna potemnitvi jabolka na porezani površini. Vsaki plod vsebuje določene kemične snovi, ki se na, zraku vežejo s kisikom in tako dobe značilno temno barvo. Da pride do te potem,nitve je nujno potrebna prisotnost zraka in neke druge snovi (ferment-kvasilo), katero imenujemo »oksidaza«. Dosti oksidaze je posebno v nedozorelem sadju in v plodovih, ki so napadeni po raznih glivicah, ki vsebujejo ta ferment. Vsaka jagoda, čeprav je pravilno dozorela, vsebuje manjše ali večje količine oksidaze. V nedozorelih jagodah je tega fermenta več, v zrelih manj. Ta ferment pride iz jagode v mošt in v vino. Vsako vino je torej podvrženo potemnitvi. Ta proces imamo za normalen pojav pri staranju vin. Mlada bela vina imajo značilno rumenkasto — zeleno barvo. Marsikateremu kmetu se mogoče zdi dokaj čudno, da se je ta neprijetna stvar dogodila letos. Trte so imele dovolj sonca in zorenje grozdja je potekalo v redu; grozdje je letos vsebovalo dosti sladkorja. Iz tega bi se dalo sklepati, da je to pravilno dozorelo, če si natančno ogledamo okoliščine, v katerih je grozdje dozorevalo bomo ugotovili, da le ni šlo vse tako gladko. Prav kmetje iz vasi, kjer je vino potemnelo, pravijo, da so močneje prizadeta tista vina, ki izvirajo od trt, katere so bile bolj podvržene učinku sončnih žarKov. Letos je zorenje grozdja sovpadalo s sušo. V takih primerih voda, ki je v jagodah, močno izhlapeva. v presušenih jagodah zorenje ne more potekati povsem normalno. Prva posledica takega stanja je prav nedozorelost jagod. Jagode niso popolnoma dozorele kljub temu, da vsebujejo dosti sladkorja. Jagode so sladke, ker je v razmeroma manjši količini soka rastopljeni sladkor in ker je v soku manjša količina raznih kislin. Posledica nedozorelosti je povečana količina oksidaze v soku in manjša količina kislin, ki imajo to lastnost, da ovirajo delovanje tega fermenta. Navedenim vzrokom moramo pripisati krivdo, da vino spremeni svojo naravno barvo. Zavedati se moramo, da je laže preprečiti ta pojav kot pa popraviti že potemnjeno vino. Da ugotovimo, ali vino vsebuje takšno količino oksidaze, ki bi lahko spremenila njegovo naravno barvo, moramo najprej napraviti tako imenovani zračni preizkus. Zračni preizkus napravimo tako, da postavimo kozarec vina na zrak. Vino zavarujemo pred prahom tako, da pokrijemo kozarec z lističem čistega papirja ali s čisto cunjo ali koščkom goste gaze. Včasih že po nekaj urah ugotovimo po-temnitev barve, v tem primeru moramo primerno ukrepati. Kmet in vrtnar v novembru potemni V velikih vinarskih podjetjih segrejejo vino na 60 do 65 stopinj Celzija. Pri tem uporabljajo posebno napravo. S tem popolnoma uničijo ferment, ki povzroča potemnitev barve vina. Ta postopek je najboljši, vendar se dobro zavedamo, da je našim kmetom nedostopen. Vsi drugi postopki le začasno prekinejo proces, ne morejo pa popolnoma odstraniti fermenta, ki ta proces povzroča. V praksi uporabljamo v takih primerih kalijev metabi-sulfit. Za vsaki hektoliter tekočine uporabimo 6-10 gramov kalijevega metabisulfita. Iz tega se razvije približno 3 do 5 gramov žveplenega plina (žvepleni dvokis), ki odstrani kisik in tako prepreči delovanje oksidaze, katera deluje le v prisotnosti zraka. Nekateri strokovnjaki priporočajo po tem ukrepu zračenje vina, vendar je to zelo tvegano. Stabilnost vina, ki je podvrženo spreminjanju barve, lahko dosežemo tudi s sledečim ukrepom. V težjih primerih, to je, ko nastopi sprememba barve že po nekaj urah, uporabimo do 30 gramov kalijevega metabisulfita, v lažjih primerih pa manjšo količino zgoraj navedenega sredstva. Tri dni po žveplanju vina dodamo le temu 10 gramov tanina na vsakih 100 litrov. Tako vino zračimo in mu dodamo želatino, da nam vino spet postane bistro. Žela-* tina nam zmanjša količino oksidaze in s tem se deloma odstrani vzrok za potemnitev vina. če hočemo doseči zanesljiv uspeh, bomo vino še filtrirali in s tem odstranili oksidazo, ki je na trdih delih. Kljub temu, da poznamo sredstva za zdravljenje takih vin, moramo vedno paziti, da odstranimo vzroke že ob trgatvi in takoj po njej. To dosežemo, če mošt že pred pričetkom vrenja žveplamo s kalijevim metabisulfitom. Pri uporabi tega sredstva ne smemo sicer pretiravati. Ne smemo pozabiti, da zakon določa količino žveplenega plina (žvepleni dvokis), ki ga lahko vino vsebuje. Tudi v primeru, da, je grozdje zelo nagnito, bo vsekakor zadostovalo, če bomo uporabili 20 do 30 gramov kalijevega metabisulfita. ZAVAROVANJE PROTI POKLICNIM BOLEZNIM V KMETIJSTVU V časopisu »La Previdenza Sociale in Agricoltura« obravnava dr. Rocchi razne vrste socialnega zavarovanja v kmetijstvu. Omenja zlasti zavarovanje proti poklicnim boleznim na kmetih. Zavarovanje proti nezgodam v kmetijstvu so uvedli v Italiji že avgusta 1917 (zakon št. 1450), zavarovanje proti poklicnim boleznim v kmetijstvu pa je bilo uvedeno letos 21. marca z zakonom št. 313. Pisec obravnava socialno zavarovanje v kmetijstvu zelo pregledno. CENA MAS,LA ZOPET PADLA že v zadnji številki smo poročali, da je prepoved uvoza masla iz tujine povzročila močan skok cene na italijanskih trgih, zlasti v Milanu, kjer so maslo prodajali na debelo že po 1500 lir kg! Vlada je nato dovolila uvoz večjih količin. Zato so cene takoj padle. V Milanu je cena nazadovala na 760 do 770 lir za kg to je za lombardsko maslo iz smetane; iste vrste maslo iz Emilije 710-730. Kako shranimo krompir Semenski krompir moramo spraviti v hladne, zračne in suhe prostore. Najbolje je, če ga vskladiščimo v zabojčkih, ki omogočajo dobro izkoriščanje kletnega prostora, dobro zračenje gomoljev in lahek prevoz ter olajšujejo pregled vkletene-ga krompirja. Na splošno velja pravilo, da mora biti krompir vskladiščen pri toploti 4 stopinj Celzija, vendar se vse sorte krompirja v pogledu toplote ne ponašajo enako. Sorte vera, saskija in julijevec moramo vskladiščiti pri čim nižji temperaturi (2,5 do 5 stopinj Celzija), ker sicer rade zgodaj in močno kalijo. Druge pri nas razširjene sorte so v tem pogledu manj občutljive. Semenski krompir lahko shranimo v svetlejšem prostoru, jedilnega in krmnega pa le v temni kleti ker svetloba pospešuje tvorbo solanina, ki je strupen. Ker je krompir precej občutljiv za mraz, temperatura v kleti ne sme pasti pod ničlo. Klet mora biti zračna. Stene, po potrebi pa tudi tla obdajmo z deskami ali letvami, da lahko Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CR1SPI 14 - TEL. 93-602 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 SPL0SM PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 031 85 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana priteka zrak od vseh strani. Plast krompirja naj ne bo previsoka in ne preširoka. Če je klet velika, namestimo na vsaka 2 metra po en letvasti duš-nik. /Po »živinorejcu«) KRUH IZ ITALIJANSKE PŠENICE JE DOBER »Kmečki glas« poroča, da so se v Jugoslaviji pričele širiti govorice, da se italijanska pšenica ne da lepo mleti in da je kruh iz nje slabši kakor iz domače pšenice. Na pobudo »ži- zbornic FLRJ, kmetijskih *a' kultet in drugih pristojnih o*' ganov preizkusili italijansko pšenico, in sicer sorte pastor®’ fortunato in autonomia; Ps®j nico so zmleli in nato spekn kruh. Prisotni so izrazili mn6' nje, da je kruh iz italijanske pšenice dober; dober je kruh zlasti iz »autonomije«. Še boli' ši je kruh, če pomešajo Bal1' janske sorte z domačimi. P1’' poročajo pa, naj italijansko zrnje pred mletvijo sušijo ®e' sec dni. II Kmetijska zadruga v Trstu Ul. Foscolo 1 - tel 94-386 Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 Sladimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! Moto Cimatti H M W Izključni zastopnik M. SIMlč OPČINE - TELEFON 21-322 - TRST najboljših znamk: Najnovejši M0TURJI SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATALA VlTTORIA - ženska in moška kolos8- Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. Cene ugodne, olajšave pri plačilu mr o rt - KXPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev sa lesno.indnstrijo TRST - Sedež : ul. Cleerono S/II - Telefon: ul. Cleerobo 30314 - geslo Legnaml »671« „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTI PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽiVlNb KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lsdna obmejna postaja na Proseku (Gondrand^Proseoeo) s hlevi za počitek živih živali »Trans S. a r. 1. Trieste” Pripravimo kompost za gnojenje travnikov. S kompostom mešamo tudi blato in pesek, ki se nabira v odtočnih kanalih. Mešanica teh snovi predstavlja odlično gnojilo. Začnemo z izvajanjem večjih načrtov. To je čas za začetek globoke kopi za poglabljanje ornice. Preorati moramo vse površine tudi tiste, ki bodo ostale preko zime neposeja-ne. Ob tem delu moramo tudi urediti odtočne kanale, da se ne bo voda zadrževala na njivah. V vinogradu: bomo začeli s sajenjem novih trt in nadomeščanjem starih. Po odpadu listja, lahko pričnemo z obrezovanjem, Gnojimo z gnojem ali z umetnimi gnojili, čistiti moramo rosne korenine, ki se razvijajo iz najvišjih členkov, ameriške podlage ali celo iz cepiča. Nabiramo oljke in spiramo umazane plodove. Po odpadanju listja pričnemo z obrezovanjem sadnih dreves. Nadaljujemo s sajenjem sadnih dreves. čistimo debla starih dreves in pripravljamo drevesa za zimsko škropljenje. Odstranimo staro lubje in ga zažgemo, ker so v njem lahko klice raznih bolezni in jajčeca raznih prezimujočih škodljivcev. Na vrtu: skrbimo, da zaščitimo zelenjadnice pred mrazom. Da dosežemo to, uporabimo slamo povezano v slamnato preprogo. Zadnje čase zelo priporočajo uporabo črno pobarvanih listov iz polietilena (umetna masa). Uporabimo tudi prozorne liste iz polietilena, napnemo jih v lesene okvirje in jih pritrdimo, da zaščitijo zelenjavo pred mrazom. S tem podaljšamo čas bratve zelenjave. V kleti: moramo stalno nadzorovati tiho vrenje, če imamo slaba vina, jih ponovno prevremo s pomočjo svežih letošnjih droži. PRIZNANO MEDNARODNO AHTRPREVOZNIlKO PODJETJE LA GORIZIANA GORIZIA - VIA DUCA DA0STAN. 88 - TEL. 28-46 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za pravoz blaga v Jugoslavijo Tu-ldka SILA JOŽEF uvoz IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les In za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 JUGOLINIJA RIJEKA - Jugoslavija Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Održava osam teretno - putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO-PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZALJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK, te za SJEVERNU KINU I JAPAN. Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pre-tovar u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u Moji. Naš zastupnik u Trstu je: »NORD ADRIA« - v. Bor-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-829. TRICSTE-TBST V.Bonota3 - Tel. 38-827 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske in' dustrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. TRGOVINA MOTORJEV IN NADOMESTNIH DELOV oschion & Frisori TRST - Ul. VALDIRIVO 36 - Tel. 23-475 Zastopstvo: MOTO GILERA MOTOM IT ALI AN A NADOMESTNI DELI ZA VSA MOTORNA KOLESA, MOTOSKUTERJE IN TRICIKLE — VSE PRITIKLINE ZA AVTOMOBILE IN MOTORJE.