C2S    84   ŽS53
Iz "krtove dežele" 
li ste ga že videli kdaj na travniku ali na vrtu malega črnega go-spodiča v lepi žametasti kamižolici ?
Oni dan naletim pri Pleškovi ogradi na Uričkovega Martinca, ki je  stal mirno kot solnati steber rajne Lotove gospe z motiko v roki pri kupčku zemlje.
BKaj vendar nameravate, oče?" ga nagovorim približujoč se mu. A le z roko mi je dal znamenje, naj počakam, v naslednjem trenotku pa je zažvtžgalo po zraku, in motika sc je zapičila urno v prsteni kup, iz katerega se je iztrkalikala majhna živalca — krt.
Preden sem mogel kaj storiti, je poturčala šc vedno urna roka starega krtolovca ubogo žival.
BOh, Martinc, zakaj ste storili to!?"
,,Kaj ne vidiš, da je ta-le krtina še čisto sveža. Zalotil sem hudodelca prav pri delu. Čemu preriva zemljo, ki ni njegova? In tam-le je druga krtina, tam tretja, peta, deseta!"
„0 očka! To je že res, da so vam krtine prav nevšečne; toda naravo-slovci so že davno edini v tem, da prekaša korist, ki jo imata ktnet in vrtnar od krta, stokrat škodo, ki jo dela s svojimi krtinami. Imeti bi morali sto jezikov, ako bi hoteli dovolj zahvaliti Boga za to koristno živalco, ki nam pokonča toliko podjedov, bramorjev, polžev, gosenic in drugc nesnage."
»No, no!" mi je hitel goreče ugovarjati starina, »ali tega pa ne veš, da pokonča krt tudi mnogo koristnih črvov-deževnikov in da je, kot vse druge krtice in glodavci, sploh nevaren tudi vrtnim rastlinam, ako mu zmanjka mesne hrane?"
nNo, no, na lo očitanje pa odgovor ni ravnotako težak. Res so deževni črvi črnecu to, kar otroku slastna klobasica, toda škoda pri tem ni ravno velika. Krt samo brani, da se črvi preveč ne razmnože; da bi jih zatrl, ta je čisto bosa — črvi so namreč preveč zviti in čuječi. Toda — pravite — da se prišteva krt glodavcem, zato menda, ker je njegovo latinsko ime BMus tolpa" in Bmus° pomenja miš, ki gloda? Seveda, če je to res, potem mi bo težko braniti njegov kožušček. Zato mi boste pa gotovo dovolili vi pa tudi mladi naši bralci, ako se podstopim dokaza, da tetnu ni tako."
BZ veseljem bom poslušal jaz in tudi mali Vrtčarji dokaz za reč, ki mi je čisto nova," je prosil Martinc. — — —
V bližnji Mihelnovi hosti sem poznal veliko družino črnih mravljincev in te setn naprosil, naj dokažejo staremu Uričku, pa tudi celemu svetu mojo trditev. Z veseljem so prevzele pridne žuželke zaupano jim nalogo. Sprejele so zemeljske ostanke ubitega krta v svoj dom in ga v nekaterih dneh obrale in očistile do belih kosti; in ravno okostnica ali skelet glave nam kaže prav očitno, da krt ni glodavec, ampak žužkojed.
Miši, veverice, zajci in drugi glodavci imajo namreč v gornji in spodnji čeljusti  po dva kot dleto ostra zoba-glodača;  pri krlu pa lahko vidite, da
Q±3    85    L®
ima zgoraj in spodaj po šest majhnih, ostrih zobkov-sekalcev; za njimi vsega skupaj štiri večje ukrivljene podočnike — kot zverine — in na fo še 28 ostrogrbastih kočnjakov ali meljakov. To zobovje je najboljši dokaz, da zaničuje krt vsako rasdinsko travo in da bi moral poginiti sredi naj-boljših pogač.
To sem razkazal Uričkovemu Martincu, ki me je gledal malega šolarčka, debelo kot Petek Robinzona, ko sta se prvikrat srečala. Svoje dokazovanje pa sem sklenil z besedami;
,OdveČ bi bilo, ljubi Martinc, ako bi hotel še nadalje hvaliti krta, ki zasluži za svoje delo baronski stan, četudi je preprost kopač. Na utnetno stavbo njegove graščine, ki obstoji (giej sliko!) iz par vzporednih obročastih rovov v različni globočini, zvezanih s poševnimi votlimi stebri, pri tem niti nc mislim ne. Le norci zatirajo to koristno žival. In če bi bilo treba prijeti desetkrat za grablje, da, če bi morali spomladanske gredice zavarovati z bodcčitn trnjem proti krtu: vkljub vsemu temu nam je on Ijub gost, in kadar nas spomladi pozdravljajo prve krtine na travniku in vrtu, kjer jih je navrhovatil neutrudljivi delavec čez zimo, voščimo malemu črnosuknježu, znanilcu vzbujene narave, prav prijateljsko: Dobro doše!!
Franc Pengov