PoSmiaa plačana t gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.
c.-	»—nwi «fiaanirw ca
Cena posamezni številki Din 1’5U.
JU mwiiM ■—’iwtw>rtnw«rwwiiMinrfw
TRGOVSKI LI
[o in obrt
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za lela 90 Din, za % leta 45 Din,	j	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23.
jnSsečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	s	Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
2JBT0 XI.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	soboto,	dne	28.	aprila	1928.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	50.
...^tmammrsKaa—»i-TrBirrmTHm-ifiTMHrrnaMMTnTiriiriiiiiniRiiirrnirifiirinriiiiriMii ——1 — i mmmmmmmmemmmmmmmmammmammm■
Izprememba zakona o davku na poslovni promet.
S finančnim zakonom za 1. 1928/29 se je zakon o davku na poslovni promet glede kompetence za izvrševanje meritorne kontrole vloženih prijav bistveno izpremenil.
Kompetenca za vršitev meritorne kontrole pri davku na poslovni promet je bila do sedaj urejena s členom 159. finančnega zakona za leto 1926/27. Po tem določilu je imel člen 11. zakona o davku na poslovni promet sledečo besedilo:
»Vsa finančna oblastva imajo, ako dvomijo o točnosti predložene prijave, na podstavi odločbe predsednika davčnega odbora pravico, pozivati davčne zavezance, naj jim predlože dokazila — (knjige opravljenega prometa, trgovske knjige, račune, deklaracije, korespondenco itd.), ki so potrebna, da se pravilno določi velikost opravljenega prometa. Predsednik davčnega odbora izda to odločbo na predlog državnega zastopnika ali člana davčnega odbora . ..«
Po tem besedilu je imelo, vsaj pri nas,^ kjer so funkcije predsednika davčnega odbora, državnega zastopnika in predstojnika davčnega oblastva združene v eni osebi, davčno oblastvo neomejeno pravico vpogleda v poslovne knjige. Finančni zakon za 1. 1928/29 v členu 93. ukinja to besedilo in določa, da z dnem 1. januarja 1928 zadobi člen 11. zakona o davku na poslovni promet svojo prvotno obliko.
Po členu 11. zakona v prvotni obliki imajo davčna oblastva ves čas poslovnega dela pravico pregledovati poslovne prostore in kontrolirati, kako se vodi »knjiga opravljenega prometa«, davkoplačevalci pa morajo dovoljevati pregled in davčnemu obla-stvu dajati na razpolago vse potrebne podatke. Med te podatke pa nikakor
Zahteve vinogradnikov in trgovcev z vinom.
Ob priliki vinskega sejma, ki se je vršil te dni v Beogradu, so se zbrali vinogradniki in vinski trgovci na konferenci, na kateri so precizirali svoje potrebe in zahteve. Med drugimi so zahtevali, da se čimpreje uveljavi vinski zakon za celo državo, da se pri sklepanju trgovskih pogodb upoštevajo interesi vinogradnikov in za dosego večjega izvoza dovolijo izdatne tarifne ugodnosti. Izvrševanje odredb proti ponarejevalcem vina naj se prenese v delokrog oblastnega odbora. Kontrola nad kvaliteto sredstev za pobijanje peronospere in drugih trtnih bolezni naj se poostri ter ukine pobiranje carine na ta sredstva. Zanimivo je stališče napram novi trošarini na vino. Kongres zahteva, da se za povzdigo notranjega prometa z vinom trošarina na vino ne poviša, kakor to predvideva predlog zakona o državni trošarini na vino, od 35 Din na 100 Din za en hektoliter, ampak da ostane trošarina ob razširjenju na celo državo na dosedanji izmeri 35 dinarjev za en hektoliter. Nadalje so vinogradniki tudi zahtevali, da se prepreči izdelovanje konjaka iz industrijskega špirita, ker to ni v interesu ljudskega zdravja in pospeševanja za narodno gospodarstvo jako važnega vinogradništva.
ITALIJANSKO MNENJE O RAZVOJU NASE TRGOVSKE MORNARICE.
Agencija »Romana« objavlja nekaj podatkov o razvoju jugoslovenske trgovske
ne spadajo trgovske knjige in računi ter korespondenca.
Vsled ukinitve člena 159. finančnega zakona za 1. 1926/27, ki je urejal kompetenco za vršitev meritorne kontrole, stopajo v tem pogledu avtomatično v veljavo določila prvotnega pravilnika k členu 10. zakona o davku na poslovni promet, ki je bil po sedaj razveljavljenem členu 159. navedenega finančnega zakona modificiran. Po tem določilu pravilnika preide kompetenca za vršitev meritorne kontrole na davčni odbor, odnosno na davčno komisijo. Tozadevno besedilo pravilnika se glasi:
»Ako ugotovi davčni odbor (davčna komisija), da sc prijava ujema z dejanskim stanjem prometa, ki ga je opravil plačevalec davka, ni dopustno drugačno odmerjanje. Ako pa zbero davčni odbori (davčne komisije) dokazila, da se predložene prijave ne ujemajo z dejansko opravljenim prometom, morajo dotične plačevalce davka po davčnih oblastih pozvati in zahtevati od njih, naj predlože dokazila, t. j. svojo knjigo, ki jo vodijo v ta namen, nadalje podatke iz ostalih trgovskih knjig, ako jih imajo, s katerimi naj potrdijo točnost svoje prijave . . .«
Na podlagi tega določila davčna oblastva po našem mnenju niso upravičena zahtevati brez pristanka davčnega odbora od davkoplačevalcev vpogleda v trgovske knjige itd., ampak sc morajo omejevati samo na formalno kontrolo, ali in kako se vodi knjiga opravljenega prometa. Iz tega razloga smatramo, da tudi pozivi, katere je dobila pred kratkim velika večina trgovcev v Mariboru in v Ljubljani, niso v zakonu utemeljeni, ker so se izdali brez pristanka davčnega odbora.
mornarice in pravi: Leta 1921 je znašala skupna tonaža jugoslovanskih trgovskih ladij 114.388 ton, šest let kasneje je na-rastla na okrog 270.000 ton. Predvideva se, da bo že tekom prve polovice t. 1. dosegla 300.000 ton. Radi tega razvoja in radi gradnje novih železniških prog med Splitom, Šiebnikom in notranjostjo države so italijanske pomorske zveze med T rstom, Reko in Kotorjem utrpele precejšnjo škodo. Doslej so italijanski parniki pluli po štirikrat na teden od Treta, odnosno Reke v Dalmatinska pristanišča, sedaj pa vršijo službo le po dvakrat v tednu. Kakor izgleda, bo v kratkem vpostavljena nova dnevna zveza med Su-šakom in Kotarjem. Bolj je odvisna Jugoslavija od Italije v pogledu svojih pomorskih zvez z inozemiskimd pristanišči, toda tudi v tem pogledu je že v načrtu ustanovitev nove družbe, ki bo oskrbovala reden promet med Jugoslovenskimi in južnoameriškimi pristanišči. Pri tem bosta sodelovali družbi Cunart Line in Holandski Lloyd.
* * *
VIRMANSKI PROMET Z OGRSKO POSTNO HRANILNICO.
Naša poštna hranilnica je uvedja z dnem 1. aprila 1928 virmanski promet z ogrsko poštno hranilnico v Budimpešti. Za virmiranje se pobira 1%, a najmanj Din 2-50, a za virmanska odobren ja iz Ogrske se pobira minipulativna pristojbina Din 0-50 brez ozira na iznos. Lastniki čekovnih računov morejo odrejati virmiranje z navadnimi izplačilnimi nalogi.
* * *
Prodaja rudninske soli v Ljubljani in okolici.
Iz trgovskih krogov v Ljubljani dobivamo sledečo pritožbo:
Po novi ureditvi veleprodaje soli smo trgovci v Ljubljani in v okolici dolžni nabavljati sol pri državnem skladišču soli v Ljubljani. Skladišče v Ljubljani razpolaga samo z morsko soljo, nima pa na zalogi rudninske soli, na katero je naše prebivalstvo navajeno in jo stalno zahteva. Kljub najboljši volji v tem pogledu nismo v stanu zadovoljiti naših odjemalcev, ker pač ne smemo soli dobavljati drugje nego pri državnem skladišču. V drugih okrajih je položaj ugodnejši, tam je trgovcem potom velezakupnika vendar le mogoče, da vsaj od časa do časa pridejo do manjše ali večje količine rudninske soli. Nehote se vprašujemo, zakaj državnemu skladišču ne bi bilo mogoče si nabaviti vsaj par vagonov rudninske soli na mesec, ako drugje velezakupnik vsaj deloma lahko ustreza v tem pogledu željam odjemalcev. Ako državno skladišče soli tega ne zmore, potem bi bilo boljše, da se tudi Ljubljana in okolica glede dobave soli priključi velezakupu.
Odprava davka na poslovni promet.
V zadnjem času se vedno z večjim povdarkom zahteva odprava davka na poslovni promet. V Ljubljani je to zahtevo oglasila Zbornica že pred štirimi leti. Od takrat jo redno ponavlja in vedfto znova opozarja na nujno potrebo, da se ta inflacijski davek odpravi. V zadnji številki smo poročali, da se je tudi mariborska oblast po svojih gospodarskih zastopnikih izrekla za odpravo davka na poslovni promet.
Kakor smo čuli na zadnji gospodarski konferenci v Zagrebu, so tudi hr-vatski gospodarski krogi odločno zastopali stališče, da je treba ta davek ukiniti. V Srbiji je prevzela inicijati-vo za odprava davka na poslovni promet trgovska zbornica v Beogradu. Že lansko leto v mesecu januarju se je izčrpno pečala s tem davkom in letos v mesecu marcu je znova stavila razpravo o davku na poslovni promet na dnevni red svoje plenarne seje. Za odjek te razprave so se vršila na pravoslavne velikonočne praznike po vsej Srbiji številna zborovanja gospodarskih krogov, na katerih se je zahtevala odprava poslovnega davka.
Odpor proti temu davku je splošen. Njegova občutnost je stvorila enotno gospodarsko fronto, ki soglasno zahteva ukinitev poslovnega davka.
Še vedno, kadar so bili edini v važnih gospodarskih vprašanjih vsi gospodarski krogi, so bila prizadevanja uspešna. Vsled tega upamo, da finančna uprava ne bo mogla dolgo časa več odklanjati naše splošne zahteve, ampak da jo bo morala prej ali slej upoštevati.
KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV.
Dne 2. maja t. 1. sc prične v Rimu konferenca nasledstvenih držav in repa-racijskc komisije. Gre za ureditev vprašanja avstro-ogrskih papirnih rent.
Gospodarski položaj in naše gospodarske zakteve.
Govor predsednika d r. Frana W i n -d i s e h e r j a na občnem zboru Trnovskega društva Merkur za Slovenijo.
Gospodarske prilike v Sloveniji
1.	1927.
Že več let niso všečne prilike v naši domači trgovini .in tudi za preteklo leto žal ni mogoče trditi, da so se izboljšale gospodarske razmere v trgovini. Položaj je negotov in je trgovanje težavno tako za trgovca na debelo kakor za trgovca na drobno. Gmotni položaj trgovstva je oslabel. Mnogo samostojnih trgovcev je zapadlo gospodarski smrti. Število konkurzov je še jako visoko. Mnogi pridni stari gospodarji so prišli v plačilne težave ter morali iskati poravnave za svoje obveze. V trgovini na debelo je treba velike previdnosti, pa navzlic temu ni mogoče ogniti se mnogim izgubam. Položaj trgovca na drobno je neugoden. Število novih trgovin se množi, kupovalna sila odjemalcev v mestih kakor na deželi pa močno pada, ker mora tako naš kmetovalec kakor javni in zasebni neme-ščenec najskrbnejše obračati svoje pičle dohodke. Ob veliki denarni suši svet skrbno ravna z denarjem in kupuje samo najpotrebnejše. Pri tem je dejstvo, da treba prodajati mnogo blaga tako v oblačilni kakor v hranilni stroki na upanje.in obroke. Zadolževanje raste in število tistih, ki v gotovini plačujejo, postaja vedno manjše. V trdih prilikah in ob slabih kupčijah je neogibno treba štediti, pa se kot usedlina vseh teh neugodnih gospodarskih razmer občuteva znatna brezposelnost prav neprijetno.
Razmere na delovnem trgu.
Število tistih, ki službe in mesta iščejo, je dokaj večje nego število razpoložnih mest in služb. Mnogo pridnih in veščih nameščencev prihaja tako v neblag in skrbipoln položaj, ki se žalibog jasno dovolj vidi pri naši posredovalnici služb. Pomanjkanje služb in mest je pojav, ki se po vojski pojavlja ne samo pri nas. Prilike so se proti predvojnim časom bistveno izpremenile. Slabi položaj vpo-kojencev, ki prejemajo le skromne in nezadostne pokojnine, bridki položaj številnih reducirancev, katerih število vedno narašča, privaja do tega, da je borba in tekmovanje za mesta in službe v privatnih podjetjih mnogo ostrejša v naših dneh, kakor smo je bili prej vajeni. Civilni in vojaški vpokojenci so bili prej dobro ali vsaj zadostno preskrbljeni in so se redko potegovali za službe in postranski zaslužek. Dandanes imamo iz znanih razlogov dovolj razmeroma mladih vpokojencev in mnogo reducirancev, ki se vsi oglašajo kot tekmeci na trgu za službe in mesta. Ta pojav prav bistveno učinkuje na razmere in ostri položaj. Predrugačile so se^ tudi prilike za žene, kajti število ženskih uslužbenk tako v javnih kakor v zasebnih službah je močno naraslo in še narašča, pa je na ta način število interesentov za privatne in javne službe jako poskočilo v breme moških interesentov. Nujno želimo, da se položaj državnih in javnih nameščencev izboljša. Le tako je mogoče dobiti dober uradniški ustroj. Le pod tem pogojem je mogoče misliti, da postane služba pri državi zopet vabljiva za spretne in darovite ljudi, sicer je državi v
največjo škodo, ako vse, kar je darovitega in sposobnega, stopa v zasebne službe in proste poklice, d oči m si mora državna uprava pomagati z onim, kar drugod ne najde mesta. Slaba za državo, ako si mora pomagati samo z duševnimi poberovci! Državna uprava mora trpeti neposredno ali posredno, ako so v trdi borbi, ki se razvija vsak dan za pride in koristi, na njeni strani slabiči, na strani zasebnikov s svojimi interesi pa samo spretne, umne in vešče glave. Država treba za svojo upravo talentiranih ljudi in jih more dobiti samo, ako jim nudi v gmotnem in moralnem pogledu primerno in vabljivo ekzistenco.
V naši javnosti se zadnja leta mnogo govori o nemoralnosti, ki je zašla v naše javno življenje, o takozvani korupciji, o katerih trdijo, da se je razpasla prebujno med našim urad-ništvom v gotovih strokah uprave. To je veliko zlo na sebi, ker trpi s tem naše prizadevanje, da konsolidiramo čimbolj svojo mlado državo, zlo pa je tudi zategadelj, ker prihajamo v širnem svetu na slab glas, kar je jako škodljivo za nas kot narod v moralnem pogledu, pa tudi v gmotnem pogledu, zakaj kulturni narodi se branijo sklepati kupčijske posle z državljani takih držav, v katerih se je razjedla črvivost. Naša korist in naš trud bodi, da ozdravijo oni deli naše uprave, ki so bolni na tej kužni bolezni. Zlasti trgovski in obrtniški krogi imajo največ koristi od tega, da je državna uprava čista in dobra. Mislimo, da je prav, da tudi mi na svojih zborih poudarjamo potrebo čiste in poštene uprave, a da hkrati tudi poudarimo potrebo, da je treba državne tiradnike in javne uslužbence vseh vrst v gmotnem pogledu postaviti tako, da morejo pošteno živeti in da se morejo čutiti polnovredne državljane. Mi se še spominjamo časov le predobro, ko je bil uradniški stan spoštovan stan in stan, ki je vabil v svoje vrste najboljše mlade sile iz vseh stanov. V tem pogledu pri nas ne bo boljše, dokler se državnim uradnikom in javnim nameščencev ne zagotovi dovolj ugoden gmotni položaj in pa taka stalnost v službi, da uradnik ne bo igrača v rokah vsakokratnih političnih kapric.
Krošnjarstvo.
V neblagih gospodarskih razmerah je za domačega nastanjenega trgovca zadnja leta prava šiba postalo nedovoljeno krošnjarjenje z blagom od kraja do kraja ter od hiše do hiše in temu slično detajlno potovanje, to je obiskovanje zasebnih strank, ki ponujanega blaga ne potrebujejo v svojem kupčijskem obratu, zaradi zbiranja naročil, odnosno prodaje ponujanega blaga. Škoda, storjena nastanjenemu trgovcu, je velika in težka, pa je razumljivo, da je proti nedopustnemu krošnjarstvu vseh vrst velika nevolja in nezadovoljnost med domačo nastanjeno trgovino. Tudi mi moramo z vso odločnostjo zahtevati, da poklicana državna obla-stva z vso odločnostjo zatirajo gospodarsko kvarno krošnjarstvo in nedopustno agentovanje.
Splošna in strokovna izobrazba.
V svojem skromnem delokrogu smo se trudili pripomoči do širjenja splošne in strokovne izobrazbe. Naš podmladek ni tako izobražen niti strokovno niti splošno in zlasti ne jezikovno, kakor bi bilo dandanes potrebno. Za kontorske službe pa tudi za potniški in posredovalni poklic je pomanjkanje jezikovnega znanja občuten nedostatek. Resnica, ki jo vsi vidimo, je, da znanje tujih jezikov pri naši mladini nevarno nazaduje. Za nekaj let bo umetnost dobiti uslužbenca, ki bo obvladal nemščino in la-ščino. Pouk v naših šolah v tem pogledu potrebuje brezdvomno relorme. Tujim jezikom treba posvetiti dokaj večjo nego in pozornost. Tudi znanje srbohrvaščine ni tako, kakor je — in še bolj postane — potrebno. Neprijetno je dejstvo, da je zanimanje za strokovne knjige zelo majhno in se celo knjige kakor »Trgovska korespondenca« zelo počasno pro-
dajajo. Ko si danes dajemo račun o preteklem letu, je treba opozoriti tudi na okolnost, da je zanimanje za lastne organizacije in naprave med trgovskim stanom zelo slabo in nezadostno. -Naše društvo, ki je matica stanovskih trgovskih združb, šteje samo 1086 članov in sicer ne več kakor 328 trgovcev in 717 trgovskih sotrudnikov. Pri tem je treba zaradi primere poklicati si v spomin, da znaša število trgovcev v Sloveniji 12.000. Mlačnost opažamo pri organizacijah pa tudi pri številu naročnikov za liste, ki se noč in dan trudijo za trgovski prid in korist. Neverjetno malo je število naročnikov Trgovskega lista« in žaljivo pičlo je število naročnikov na naš lepi in skrbno urejevani mesečnik »Trgovski Tovariš«, ki ga naše društvo izdaja z največjo požrtvovalnostjo in za katero se nesebično trudi naš podpredsednik g. Josip J. Kavčič. Mlačnost in neza-nimanost opažamo tudi pri prireditvah, bodisi da gre za shode in za konference, bodisi da gre za občne zbore. Pri vseh takih prilikah vidimo, v kako sramotno majhnem številu prihajajo trgovci, dasi gre za njih najvažnejšo korist. Vsak se zanaša, da opravijo drugi zanj, pozabi pa, da je življenje borba, v kateri se mora vsakdo boriti za svojo srečo. Stanovska zavednost, stanovska čuječnost, stanovski solidarizem je žaljivo zaostal. To škodi ugledu trgovskega stanu in slabi prizadevanje in dobro voljo tistih, ki nastopajo kot vodniki za trgovsko stvar. Resnica je sicer, da je masa okorna in da daje pogon za napredek navadno živahnejša manjšina, ali za vodnika je vse druga pobuda, ako se na shodih in občnih zborih pokažejo v velikem in impozantnem številu tisti, za katerih koristi in pravice se bore stanovski vodniki in prvaki. Resnica je, da je danes težka borba v živem gospodarskem življenju. Resnica je, da je mnogo truda in dela opravljenega zaman, ali dejstvo je vendar, da je organizacijam vseh vrst v nehvaležnem okolju opravljati težko delo in nepogrešno potrebno delo. Neogibno je treba, da se trgovski stan oklepa udano in verno svojih organizacij, kajti, če danes ni vse tako, kakor bi si želeli, je treba pri tem pomisliti, kako bi bilo, ako bi se po svojih organizacijah ne branilf in ču-ječe ne borili za svoje koristi. Ako bi opešale naše organizacije, bi mlačne-ži v stanu samem stoprav videli, kako hitro bi v svojem obratu samem čutili, da ni več na braniku skrbne organizacije. Naše organizacije so potrebne in njih delo bo tem uspešnejše in tem rodovitnejše, čim večje bo zanimanje stanu za njihovo delo. Organizacija je mrtev tvor, duh in živi vodniki, podpirani od svojih tovarišev, so tisti, ki prinesejo življenje, delo, borbenost in veljavo v organizacije.
Preskrba za delanezmožnost in starost.
Znano dejstvo je, da v naši trgovini zadnja leta hitro narašča število novih trgovcev. Ob takem pojavu mora priti ob razmeroma malem številu našega prebivalstva na skromnem ozemlju v doglednem času do tega, da bo potreba precej pokrita in bodo zato izgledi za gospodarsko osamosvojo malo vabljivi, ako ne naravnost neugodni. Naša slovenska trgovina je razmeroma mlada. Včasih je bilo obče v navadi, da so trgovski sotrudniki po razmeroma kratki dobi službovanja v starosti 28 do 40 let postajali samostojni. Cilj in smoter mladih trgovcev je bil osamosvojiti se in si zgraditi svojo hišo. Razmeroma malo število trgovskih sotrudnikov je bilo v prejšnji dobi pri nas vse do konca v službenem razmerju. Podjetni in stremeči, zlasti tisti, ki niso prišli v kako veliko trgovsko hišo, ki je nudila vabljive plače v poznejših letih, so začeli na svoje in se navadno tudi držali. To je bilo pri nas nekako pravilo, dejal bi navadna življenska pot. V takih razmerah so bile socijalne prilike v trgovini pri nas dokaj milejše. Moment delojemalski ni stopal toliko v ospredje, saj je že
mlad trgovski sotrudnik in pomočnik mislil na prihodnost, ko bo sam gospodar. Na drugi strani je tudi skrb za stara leta bila manjša, ker je pretežna večina prihajala do trgovske samostojnosti. Dandanes pa se tudi pri nas, v našem gospodarsko še svežem narodu že dela drugo okolje in prilike postajajo take, da bo velik del nastavljencev ostal v delovnem razmerju tudi pri nas vse življenje. Dober del nameščencev ne pride do trgovske samostojnosti. S temi okol-nostmi je treba računati, pa dosledno temu tudi voditi računa o tem, da bo vprašanje starostne oskrbe in preskrbe za delanezmožnost postajalo vse aktualnejše tudi v naši trgovini.
Misliti bo treba pravočasno na to, da se trgovskemu naraščaju in dokaj številnemu stanu trgovskih nastavljencev vseh vrst omogoči preskrba za starogt tudi v primeru, da ne pride do gospodarske samostojnosti v trgovini. V tem pogledu ne sme moliti okolnost, da bi zakon, kateri bi uvedel splošno preskrbo uslužbencev teh vrst za starost in onemoglost, obširil tudi tiste uslužbence, kateri bi pozneje enkrat vendar postali samostojni trgovci. Zakaj dejstvo je, da se v današnjih gospodarsko neblagih časih tudi v krogu obrtnih in trgovskih gospodarjev vse bolj utrjuje prepričanje, da je umestno in poželjno poskrbeti za naprave, katere zagotavljajo trgovcu in obrtniku za bolezen, za onemoglost in za starost izvestno preskrbo. Danes že opažamo, da je obrtni in trgovski gospodar, ki v skromnem obsegu obrtuje in trguje, pogosto na slabšem v primeru s svojim uslužbencem, ako ga zadene nesreča bolezni in onemoglosti. Osobito velja to za take male gospodarje, katerih zaslužek v prvi vrsti sloni na tem, kar sami pridobe. Treba priznati, da je bilo pri nas, ki vsi živimo v malih in pohlevnih razmerah, dokaj razumevanja, kadar je šlo za uvajanje socijalnih naprav. Vprašanje nedeljskega počitka se je na primer pri nas v prvem desetletju tega stoletja rešilo gladko in brez onega nevarnega trenja, ki ga je bilo opažati drugod po velikih gospodarskih središčih. To ni okolnost, katero je omalovaževati. Tam, kjer prepad med velikim ugod-nikom po blagu in med človekom, ki služi, ni prevelik, je vsepovsod lažje dobiti umevanje za socijalne zahteve. V Parizu imajo nedeljski počitek stoprav od leta 1907 in nedavno umrli veliki dobrotnik in trgovec, ustanovitelj znamenite trgovine »Samaritaine« v Parizu, gospod Cignacq do leta 1907, ko je že 60. leto prekoračil, ni poznal svobodne nedelje. Razmere so take, da bo treba pri nas buditi, širiti in globiti razumevanje za preskrbo ob onemoglosti in na starost tudi za številen krog trgovskih nameščencev in sotrudnikov. Brez nasprotja ne pojde, ali so zahteve, ki si same utirajo pot, tako so mogočne. V tem predmetu je bilo baš te dni v važni socijalni napravi na dnevnem redu vprašanje o izgraditvi starostne preskrbe in so padle odločitve, ki so dalekosežnega in odločilnega pomena za prevažni stan trgovskih sotrudnikov.
t ANDRIJA LOVRIČ.
V Karlovcu je v torek preminul nagle smrti g. Andrija Lovrič, ravnatelj Mein-lovih podjetij v Jugoslaviji in predsednik Hrvatskega trgovskega društva »Merkur« v Zagrebu. S smrtjo g. Lovriča je izgubilo društvo »Merkur« svojega vzornega, delavnega in vztrajnega voditelja, dušo, ki je dala matici organiziranega hrvaškega trgovstva in nameščenstva v zadnjem času novega življenja in dokaj poleta. S smrtjo g. Lovriča smo izgubili tudi mi Slovenci enega izmed naših najbolj iskrenih prijateljev, zakaj g. Lovrič se je mnogo prizadevat za to, da so postali odnošaji med hrvaškim Merkurjem« in našim slovenskim trgovskim društvom »Merkur« tako tesni in prisrčni, da je najožje sodelovanje med tema organizacijama v bodočem zasigurano. Bodi pokojniku ohranjen časten in trajen spomin.
Za odpravo vizuma med Jugoslavijo in Avstrijo.
Te dni se je vršilo v Radgoni zborovanje, na katerem se je zastopnik avstrijskih obmejnih občin v spodnji murski dolini pritoževal zlasti zaradi tega, ker v medsebojnem blagovnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo ni zajamčena popolna enakopravnost.
Trgovinski minister dr. Schiirf se je natančno bavil s to pritožbo ter je glede trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo izjavil,
da se je glede industrijskih carin že doseglo zbližanjc, dočim se bo o poljedelskih zahtevah zaradi carin na živino še končnoveljavno razpravljalo. Termin za ta pogajanja je predviden za mesec junij, tako da se more računati s čimprejšnjim zaključkom teh pogajanj.
V okvirju teh posvetovanj bo dana tudi prilika upoštevati želje avstrijskega obmejnega prebivalstva po olajšavi obmejnega prometa in po izenačenju medsebojnih prometnih razmer.
Popolna odprava vizumov je stara želja avstrijske vlade, ki se je večkrat sporočila jugoslovenski vladi.
Odločitev v tem vprašanju je odvisna od jugoslovenske vlade, ki do-sedaj ni še pristala na avstrijsko zahtevo. Odprava vizumov bo mnogo doprinesla do poglobitve gospodarskega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo in zlasti k olajšanju položaja obmejnega prebivalstva, kakor se to vidi od časa odprave vizumov med Avstrijo in Češkoslovaško.
Zares bi bilo želeti, da se obveznost vidiranja potnih listov odpravi in to zlasti v medsebojnem prometu vsaj z onimi državami, kjer to zahtevajo odlični gospodarski interesi. Dohodki, ki jih ima država od pristojbin za vizume, se pač ne dajo primerjati z mnogo večjo škodo, ki jo radi tega utrpi gospodarski promet.
mmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmummmmmmmmmmmmmm
0BCNI ZBOR TRGOVSKEGA DRUŠTVA V CELJU.
Trgovsko društvo v Celju je imelo v četrtek* zvečer, dne 19. aprila t. 1. svoj redni občni zbor v Narodnem domu. Društveni predsednik g. Anton Faza-r i n c je v svojem otvoritvenem nagovoru toplo pozdravil vse navzoče in izrazil obžalovanje nad pičlo udeležibo. Ugotovil je, da se je načelstvo trudilo, da zadošča namenu društva, kar mu pa žal iz deloma neutemeljenih, deloma nerazumljivih razlogov zaenkrat ni uspelo. Sklenilo je, da se uvedejo tečaji za nemščino in srbohrvaščino. Zamišljeni tečaji pa se niso mogli vršiti, ker ni bilo dovolj prijav. Da se društvo poživi, je izdalo 150 vabil na trgovce in 350 na trgovske pomočnike. Zato se nadeja primernega pristopa. Podvzelo je tudi korake, da se naraščaju omogoči obisk v bližini se nahajajočih tovarn. Društvo je naročeno na list: »Trgovski tovariš« in »Die Welt des Kaufmannes«,* katera sta članom na razpolago. Ugotovilo se je, da znanje tujih jezikov pri pomladku nazaduje in da bo treba nekaj ukreniti, da se nudi trgovskemu naraščaju posebno v bližini državne meje priložnost, da se jezika obmejne države nauči. Sploh bo treba takim jezikom, zlasti pa srbohrvaščini posvetiti večjo nego in pozornost kakor dosedaj. Poročilo tajnika in blagajnika se je vzelo z odobrenjem na znanje. Za bodoče društveno leto se je napra\il delovni načrt. Pri volitvah je bil izbran sledeči odbor: predsednik g. Ant. F a z a-rinc; odborniki: trgovci gg. Franjo Jošt, Karl Loibner, F. S. Lukas, Ivan Ravnihar, Rudolf Stermecki in Martin Šumer ter trgovska pomočnika gg. Miloš Bevc in Drago Konhajzler; odbornika namestnika: gg. trgovca Franjo Leskovšek in Miloš Pšeničnik ter pregledovalca računov: trgovca gg. Josip Jagodič in Josip Kramar. Pri slučajnostih je g. Franjo Jošt toplo priporočal v Mariboru ustanovljeno »Trgovsko Samopomoč« in obrazložil dolžnosti ter ugodnosti, katere nudi svojim članom.
* Nerazumljivo se nam zdi, zakaj se članom nc priporoča tudi »Trgovski list«! (Op. ured.)
Štev. 50.
TRGOVSKI LIST, 28. aprila 1928.
mešam g—— wwa————m	mmmmmmmmmmammmmmm
ABHi
Stran 8.
ZAKASNELOST NAŠEGA »URADNEGA LISTA«.
Finančni zakon sta 1. 1928/1929, ki je siopil v veljavo dne 1. aprila t. 1., še (lo danes ni izšel v »Uradnem listu«. Zakon vsebuje važna določila, ki živo zanimajo gospodarske kroge. Zato dobivamo od raznih strani dopise, ki dokazujejo, kako nestrpno naši krogi že čakajo na objavo zakona v »Uradnem listu«. Po preteku štirih tednov odkar je bil objavljen zakon v »Službenih Novinah«, bi pač smeli zahtevati, da se objavi v slovenskem besedilu tudi v »Uradnem listu«.
PO SVETU.
Rusija in Jugoslavija. V Skoplju se 24. maja t. 1. otvori velika razstava tekstilne industrije, katere se udeleži tudi sovjetska Rusija, ki je poslala iz Moskve v Beograd posebnega komisarja tekstilnega sindikata, da aranžira ruski pavili-jon. Komisar je že prispel.v Beograd. Naš trgovinski minister je odobril ponudbo sovjetske Rusije.
Češkoslovaška sladkorna industrija je bila zadnji čas zelo vznemirjena radi poročil iz Londona, ker je bil v proračunski debati na podlagi poročila lorda Churchilla sprejet predlog, da se uvozna carina na surov sladkor zniža in sicer za 2 Šilinga pri cwt, dočinj ostanejo uvozne carine na rafinirani sladkor neizpreme-njene. V glavnem je prizadeta češkoslovaška sladkorna industrija, ki je tja izvažala ogromne množine rafiniranega sladkorja, tako v sladkorni kampanji 1026/27 nad 1,300.000 stotov.
V Firenzi je bil otvorjen v nedeljo 22. t. m. na svečan način mednarodni knjižni sejem. Naša država se tega sejma ni ofi-cijelno udeležila.
Velike* gospodarsko - politične manifestacije in kongresi se vrše v maju in juniju povodom desetletnice osvobojenja v Pragi. Najpreje se vrši mednarodni in obenem vseslovanski gasilski kongres v Pragi, katerega se udeleži nad 60.000 gasilcev in vseh držav Evrope. Povodom tega kongresa se vprizori na umeten način tudi velikanski požar. Za tem se vrši v Pragi mednarodni poljedelski kongres. Aranžma za ta kongres je velikanski. V programu je slavnostni sprevod po mestu, pri katerem bo sodelovalo nad 200
tisoč poljedelcev. Sprevod bo dolg 36 kilometrov. Kongres bo razpravljal pred vsem aktualne probleme racijonalne obdelave zemlje in o mednarodnem zadružništvu.
Poruhrsko-vvestfallski premogovni sindikat je sklenil s 1. majem t. 1. povišanje cen premogu. Znesek povišanja še ni definitivno določen. Ta sklep sindikata je povzročil med nemškimi konsumenti odločen odpor.
Francoska železniška uprava namerava povišati železniške tarife, da more kriti 9% povišanje prejemkov železniškim uslubencem in uradnikom. Povišajo se pred vsem blagovni tarifi za 9 do 11 odstotkov.
Letošnja žetev v Italiji bo po poročilih italijanskih listov izredno dobra in bo prekašala žetve preteklih treh let. Računajo, da bodo pridelali nad 70 milijonov kvdntalov domače pšenice tako, da se bo uvoz pšenice iz inozemstva reduciral na minimum.
RAZNO.
Ljubljanska borza za ponesrečene Bolgare. Borzni svet ljubljanske borze za blago in vrednote je naklonil ponesrečenim bratom Bolgarom iznos 5000 dinarjev. Vsota je bila odposlana bolgarskemu poslaniku v Beogradu g. Konstantinu Vakarelskemu.
Češkoslovaški cariniki posetijo Jugoslavijo prihodnji mesec. Dne 4. maja pri-spo v Beograd, nato pa posetijo razna jugoslovenska mesta in Dalmacijo. Na povratku v domovino se ustavijo tudi v Ljubljani in Mariboru.
Volitve v Franciji. V nedeljo dne 22. aprila so se vršile v Franciji volitve v parlament. Volitve niso prinesle bistvenih izprememb. Po uradnem končnem poročilu je bil rezultat volitev sledeči: Izvoljenih je 74 republikancev, (demokratska unija), 43 republikancev, 13 konservativcev, 15 radikalnih republikancev, 21 radikalov, 15 soeijalistov, 5 republikanskih socijalistov, izvoljen ni noben komunist. V nedeljo 29. t. m. se vrše ožje volitve. Francoski parlament voli 642 poslancev.
Informacijski biro v Bitolju. V Bitolju se je ustanovila tvrdka »Merkado«, ki daje kreditne in druge poslovne informacije. Naslov: Bitolj, Karlovačka 35.
Katastrofalen potres na Balkanu. —
Dnevno časopisje obširno poroča o katastrofalnih potresih na Bolgarskem in Grškem. Potres je napreje nastal na Bolgarskem, kjer je uničil več mest. in vasi. Močno so prizadeta mesta Plovdiv, Varna in Borisovgrad, kakor tudi mnoge vasi. Po uradnem poročilu je bilo pri potresu 700 oseb težko ranjenih in 1 (Ki mrtvi, dalje je bilo 10.000 hiš popolnoma porušenih, 1050 hiš je za stanovanja nerabnih, a 20.000 ljudi je brez strehe. Po potresu povzročeno škodo cenijo na dve milijardi in pol. Ravnotako pustošenje je siloviti potres povzročil na Grškem okoli starodavnega mesta Korinta. Naša narodna skupščina je votirala na svoji četrtkovi seji 26. t. m. kot prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu, znesek 5 milijonov dinarjev, ki jih razdeli Rdeči križ in sicer Bolgarski 3, a Grški 2 milijona.
Največji most v Ameriki. Lahko rečemo, da bo zgraditev največjega mostu v Ameriki pravi triumf moderne gradbene tehnike. Čez reko Hudson pri New Torku nameravajo zgraditi most, ki bo dolg 1067 m, a 80—90 m visok nad vodno gladino. Skozi most bodo lahko pluli vsi veliki prekooceanski parniki. Stroški za most so preračunani na 70 milijonov dolarjev. Most bo dograjen v letu 1932.
Ilustrirani pregled kralj. SHS. Klub
Jugoslovenskih pomorcev v Zagrebu je izdal ilustriran pregled gospodarskih in kulturnih institucij kr. SHS, kojega se dobi pri »Privredni Nakladi Knjižara v Zagrebu, Kačičeva ulica 18.
Prebivalstvo Italije. Kakor doznavamo iz uradnih virov, je prebivalstvo Italije v dobi od poslednjega ljudskega štetja leta 1921 do konca leta 1927 narastlo za 2,777.221 prebivalcev, to je od 38,755.576 na 41,532.797. Od teh prebiva v državi 40,799.000 ljudi.
Priporoiamo
Jou iiriif
domači In dober izdelek I
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo (24. aprila 1928): Prignanih je bilo: 7 konjev, 8 bikov, 116 volov, 296 krav in 4 teleta; skupaj 431 komadov. Povprečne cene za, različne živalske vrste so bile (za 1 kg žive teže) sledeče: Debeli voli 8-25 do 9 Din, poldebeli voli 6-50 do 7, klavne krave debele 7 do 8, plemenske krave 5'50 do 6, krave za klobasarje 4 do 5, molzne krave 5 do 5.50, breje krave 5 do 5-50, mlada živina 6'25 do 8 Din. — Prodalo se je 233 komadov, od teh za izvoz v Italijo 43 kom., v Avstrijo 43 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso 10 do 18 Din, telečje meso 15 do 22'50, sveže svinjsko meso 15 do 25 dinarjev kilogram.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 8. maja t. 1. ponudbe glede dobave 2 vagonov pšenične moke in 10.000 kg ovsa; do 10. maja 1.1. glede dobave 250 m3 lesa. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede dobave raznih strokovnih knjig in časopisov; do 12. maja t. 1. glede dobave aparata za polnjenje bencinskih jamskih svetiljk. — Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 10. maja t. 1. ponudbe glede dobave transportnega pasu. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave letev; dne 16. maja t. 1. glede oddaje kolodvorske restavracije v Mostarju v zakup. — Dne 14. in 15. maja t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu glede dobave raznega platna. — Dne 14. maja t. 1. pri Štabu 40. pešadijskega polka »Triglavskega« v Ljubljani (Poljanska cesta) glede dobave živil (testenine, riž, zdrob, fižol, krompir, olje, sladkor, kis itd.). — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja. Dne 8. maja t. I. se bo vršila pri Komandi 8. žandannerijskega polka v Ljubljani (Bleiweisova cesta) ofertalna licitacija glede prodaje konjskega gnoja. Pogoji so na vpogled pri imenovani komandi.
Ivan Hribar:	G5
Moji spomini.
Povod tožbi pa je bil, da sem javno imenoval (v cerkvi) nekatere reči prazno vero, kar imaijo nekateri ljudje »von der scharferen Tonart u. strengern observanz« za čisto resnico.
1. Sem rekel v cerkvi, da prenesenje tiste 1 o r e t -s k e hiše Marijine ni historično, da se nikdar tako 'zgodilo ni, nego je samo pobožna pravljica. V Mariboru pa pravijo, da je to zgodovinsko!
2. sem imenoval zvon en je ob hudem vremenu prazno vero. V Mariboru pa trdno verujejo, da to pre > pomaga« proti toči etc. Risum teneatis, amici?!
3. sem rekel, da, če bi mislil fant, ki ima okoli vratu obešeno svetinjo, da ga bo ta amulet v vojski obvaroval kuglje — je to prazna vera. V Mariboru verujejo, da ima svetinja moč varovati vojaka kuglje! Prosim Vas, nikar se preveč ne smejte! Pustni čas je sedaj, pa se take sredovečne reči prav lepo prilegajo! To so imenovali moje grozne zmote. Jaz seveda nisem mogel ničesar preklicati.
Znanost za te enostranske ljudi ne eksistuje. Zastonj se jim sklicujete na zgodovino, zaman na liziko.
Četrta huda točka je bila: da jaz tukaj razširjam »Slovenski Narod«.
Strašna reč!
Jaz namreč posojam svoj »Narod«, kdor ga hoče čitati in ga dajem v zameno za druge liste. Res je tudi, da sem v Velenji pri Ježovniku delal na to, da se je v njegovi krčmi spet naročil »Narod«.
Res je, da je bil v šoštanjski čitalnici m. decembra »Narod« izginil nenadoma; jaz sem na to izjavil se, da pristopim čitalnici samo pod pogojem, ako se »Narod« naroči.
To »agitiranje« moje za »Narod« so nekateri maziljeni detektivi seveda naznanili v Maribor, a jaz tam seveda nisem mogel tajiti, kar je res.
Lahko si mislite, kako so v Mariboru režali v mene zaradi »Naroda« in drugih liberalnih listov.
Ha, ha! To so komedije fin de siecle.
Preganjali so Prešerna, sovražili Levstika, napadali Gergorčiča, (ki je naposled, da ima mir, utihnil) — toda tako sovražen od katol. fanatikov še ni bil nobeden slovenski pisatelj — če se jaz sploh smem prištevati tej častni gardi — kakor jaz.
No, čez 300 let bo pa boljše; o tem sem prepričan.
Seveda je peklensko neprijetno, če je človek tako-
rekoč v permanentni inkviziciji. Kakor slišim, ščuva se najbolj iz Ljubljane od izvestne strani, potem tudi iz Gorice. No jaz jim ne bom umolknil! Pisal bom, doker me bo veselilo in jezil bedake, kar se bo dalo! ...
Črno na belem stoji v Mariboru, da nisem ničesar preklical — in zato sem odišel od tam ozmerjan in okregan. Suspendirati pa me brevi manu niso mogli, ker inkriminirane reči vendar niso »dogme« primae classis«.
Vendar nekako sedim spet pod Damoklejevim mečem in nihče mi ne more zameriti, če se oziram po svetu, kako bi se rešil te duševne sužnosti.
Upajmo, da je to zatiranje vsake svobodne misli poslednje vstrepetavanje tiste pošasti, ki se ji pravi verski fanatizem in da pošast mora cerkniti, kadar je izvest ni vladni krogi ne bodo več rabili za svoje namene...
Sapienti sat!
Končno Vas prosim, da mi ne zamerite, ako ste se m'orda dolgočasili s čitanjem mojega pisma.
Smatrajte te vrste kot prilog zgodovini najnovejšega našega slovenskega »kulturnega boja«.
Razen Vam sem bil pisal samo še jednemu rodoljubu o svojem kritičnem položaju. -
Prejmite izraz odličnega spoštovanja, s katerim beležim:
Vaš
Aškerc.
3.
Velenje (Skale), 26. 3. 97.
Velecenjeni gospod župan!
Dne 11. t. m. mi je pisal gospod dr. Gregor Krek, da je vso mojo zadevo zaupal Vam, ter da ste mu Vi tudi že odgovorili.
Stopam torej lahko kar in medias res pred Vas.
Položaj moj Si, gospod župan, lahko mislite.
Škof sam! me od lanskega leta sicer še ni bil citiral, a poslal mi je že dva obširna dopisa, v katerih me roti, naj pustim vse te prazne pisarije«... tudi mi je pisal, ker sem bil na konferenci lani pismeno pro-t e st o val proti pokorščini škofu v posvetnih, političnih rečeh. To sem storil gotovo jaz edini na Slovenskem. Uradni dopis imam v rokah, iz katerega lahko vsakdo razvidi, kaj namerava episkopat...
No glavna stvar je to-le: Moj položaj med ljudstvom se je od lanskega leta, ko sem izdal II. zvezek, shujšal in o t e ž -k o č i 1.
Moji kolegi, zlasti milajši, ki sedaj prihajajo iz semenišča, so vsi brez izjeme strastni Mahničevci, vsled tega me črtč. To ve ljudstvo. Ljudstvo me pa tudi pozna že precej po duhu, ki veje, iz mojih »poezij«. »Rimski Katolik« se bere tudi že med preprostim ljudstvom! In tam v tisti kritiki stoji, da sem »brezverec«. Ha-ha! — In kamor pridem, na katero faro koli, — pred menoj že gre tista fama: »Brezverec« pride! Kritično stanje! Prijetno, kaj ne?
Vem, da ste mi hoteli nakloniti veliko odlikovanje, če mi ponujate tisto hierarhično stopinjo, ki jo je imel rajni Klun, toda to ni za-m e. Taka služba me bo še bolj priklenila na Misijo, kakor sem zdaj priklenjen na dr. Napotnika, in iz dežja bi ne prišel samo pod kap — ampak pod slap!
Na to torej ne morem misliti in bi kaj takega n a noben način ne sprejel... In vrhu tega, pomislite tudi, kaj bi domači, kranjski duhovniki rekli, ko bi se »tujec« vrinil med nje na odlično mesto?! To bi bil vihar! V cerkveni hierarhiji in službi si jaz ne želim ne jeden milimeter više — najmenj pa v tuji škofiji.
Tak je moj položaj v bistvu.. Zahvaljujem se Vam, da se zanimate za-me. Upanje pa, da bi se-našla kje mojemu duhu in srcu primernejša služba, sem že sko-ro izgubil...
Mislil sem Vam pisati ročno, ko sem prejel pismo od gosp. dr. Kreka, pa sem odlagal: nekaj zaradi volitev, nekaj pa sem se, kakor pravim, skoro ženiral Vam pisati, ker sem mislil, da bi se težko našlo za-me v Ljubljani kaj primernega.
No, ker mi je g. dr. Krek pisal, da naj se gotovo obrnem na Vas, storil sem to danes.
Zamerili mi tega ne boste, ker poznam jaz Vas in Vi tudi mene .. i
Tukaj v Skalah pa itak ne morem in nočem ostati, -ker je kraj pregorat in so pota pretežavna.
Tu sem so pošiljali navadno le najmočnejše ljudi; jaz pa ne spadam baš med take.
Morebiti so upali, da se v kratkem ugonobim telesno in dušno ... no Aškerc ima trdno življenje in ne .ubiješ ga iz lahka, čeprav je majhen in slaboten ...
Ako me počastite s kakim odgovorom, bom Vam zelo hvaležen.
Mejtem pa sprejmite, gospod župan, izraz mojega odličnega spoštovanja, s katerim se Vam klanjam
udani
A. Aškerc.
(Dalje prihodnjič.)
PROMETNA BANKA D. D. V UUBUANI
. —; naznanja, da se je iz dosedanjih poslovnih prostorov v Prešernovi ulici 4	1
preselila
v lastno hišo, Stritarjeva ulica št. 2
(Vogal pred Škofijo 1, nasproti magistrata),
kjer prične dne 30. aprila 1928 s poslovanjem, na kar se cenj. občinstvo uljudno opozarja. Nakup in prodaja valut in deviz — borzna naročila — akreditivi — obrestovanje vlog na tekočih računih in hranilnih knjižicah — trgovski kreditivi itd. najkulantneje.
*\hoc£j-
w	tovarna	"
vinskega kisa, d. z o. s., Ljubšiasia
nudi naifinejšl in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in Stigijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna s
Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr.
Najboljše »
nabavite otroike majce in nogavičke, moške in ženske rokavice, 2epne robce, razni nakit za šivilje, kravate,
gumbe, vezenino, čipke, kompletne potrebščine za kro* jače, čevljarje in sedlarje edino le pri
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
Telefon 2913
Na veliko!
Jos. Petelincu
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
Zahtevajte ponudbo!
o kolonialna in z Špecerijske robe
van Jelačin
Uubliana
Zaloga sveže pražene kave, mletil? dišav in rudninske vode
Točna in solidna postreSba!
Zahtevajte cenik!
Trgovci!
SUPER10R
ADRIA OILJ
je najboljše namizno olje.
Stalno v zalogi v vele« trgovinah v Ljubljani.
Xa*topnlk <
I. Schuster, Ljubljana
Telefon 2649.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA. SLATINA
Največje in najmodernejše urejeno zdraviliSče v kraljevini SHS.
Svetovnoznani zdravilni vrelci:
„Tempel“ - „Styria“ - „Donat“
Zdravljenje vseh bolezni želodca in čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic In jeter,
Sezona: 1. maja do 30. septembra Glavna sezona: 15. junija do 31. avgusta
Cene zmerne. Izven glavne sezone znatni popusti. Svira vojaška godba. Radio. Največji komfort. Prometne zveze zelo ugodne. Na železnici izredni popusti. Razpošiljanje mineralne vode. Zahtevajte prospekte 1
Ravnateljstvo zdravilišča.
priporoča
Špecerijsko blago
Lastna praSarme za kavo in mlin za cHSava z električnim obratom.
Na j6sc’š2a so še vedno
Puch
Solidne cene! Plailjivo tudi na obroke!
IGN. VOK, Ljubljana - Slovo mesto
M, igMallt i Jpstai M'!
\(-------------------------------N
SALDA - KONTE * ŠTRACE - JOUliNALE ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE HLOKE ITD.
nudi po izredno nizkih cenah
K. T. I
I LJUBLJANI
KOPITARJEVA ULICA 6
II.	NADSTROPJE.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo j
Uubliana, Prešernova ulica itev. 50 (v lastnem poslopju)	*
Brzojavka: Kredit Ljubljane mm Telelon Stav.: 2040, 2457, 25«8; Interorban. ,
Peterson International Banking Code
Obrestovani« v.o9, nabap M. pro0^v,.Hovr,,n.Hvrean»,,n,!;^p,r..», nredulml In krediti vsake vrsta, eskompt In Inkaso menic ter naKazt.a w _
r	_	    i..	i	1----j---—srna9
TISKARNA MERKUR
n Se pripojočo za Sisk vseh trgovskih, obrtnih, inckistrilsklh ja UMfJ 0 TRG." iNDa D« D« brošure, cenike, tabeie, vaS>S3a, lepake, posetnice tžd. » ift*TWA
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
Ureja dr. IVAN PLES8
. _ Za Trgoviko-luduatrijiko d. d. >MERKUR> kot Izdajatelja ta tUkarja: A. SEVER, Ljubljana.