Št. 87-
V Gorici, v soboto dne 31. oktobra 1903
Tečaj XXXIII.
Izhaja trlkr«t na teden v Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, žetrtek Ji soboto, riutonje i«-danje opoldne, večerno k*«nJe pa ob 3. uri po-poldne, in stane z urednHkiim wredm.ni prilogami Ur s -Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-iemana ali v Gorici na dom poSiljana: '  vSaTleto               . ... 13 K «t b, ali gld. 660
poiieta.'.::• • • ¦ •¦ s- • • rs
četrt leta   ......  :   8 ,40 „   ,    ,    1-/0
Posamične Številke stanejo 10 vjn       t        ..^^^ Od 23. julija 1902. do preklica izhaja  ob  srelao • jn sobotah obli. uri dopoludne.
jfaroSnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulic Štv. ti v Gorici v »GoriSki Tiskarni. A. GabrBček vsak. dan" od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 15- ure. Na naročila brea doposlane nasraeV.Sne te bo oziramo.
Ofileei iw poslanic« se računijo po ipctU^Ata^ ._ če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črko po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, Bvobodo In napredek.!«    Dr. K. LavrH.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih t>d 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11.
Naročnino iQ oglase je plačati loco Gorica, »opisi naj se pošiljajo lo uredništvu.
Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upramiStvu.
„PBIMOBEC"
fchsja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schvar* v Šolski ulioi «u JellerBitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavren5io on trgu deli« Gaserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meliavec) tiska in zal.
Na Iraju propada.
Strašen mora biti tisti trenotek, ko sprevidi gospodar, da se je premalo brigal za svoje gospodarstvo in da je preveč baga-teliziral svoje posle, s katerimi bi se bil imel pečati v prvi vrsti; v takem trenotku gre vase, in zazebe ga do dna srca, ako pride pri prelresovanju svojega položaja do zaključka, da stoji pred bankerotom. Ob takih prilikah se poraja rado samospoznanje in kes. Sicer pravi pregovor, da samospoznanje je prva pot k zboljšanju, o kesu pa, da prihaja zadnji, ali resnica je, da samospoznanje in kes sta v ožjem sorodstvu in oba se pojavljata najrajše prepozno.
Nekaj tako zapoznelega opazimo, ako se ozremo na mestno gospodarstvo v Gorici, VeCkrat smo se že bavili v zadnjem Času s tem gospodarstvom ter kazali, kam je zabredlo, om, .ijali smo tudi, da se dandanašnji oglašajo proti gospodarjenju goriškega magistrata tudi Lahi, ne samo mi, ki smo kazali že pred dolgim Časom, kam da jadra magistratna barka, ter jej tudi napovedovali polom. Polom prihaja v vedno vidnejši obliki, v tak! obliki, da ga vidijo tudi najzasleplje-nejši Lahi, in da kar javno priznavajo, kako so zagazili v dolgove in neprilike, ne da bi bili le kaj koristnega napravili mestu. Dan* današnji se ozirajo začudeni nazaj, premišljujejo, kako se je gospodarilo, in strah jih je sedanjega obupnega položaja; prišli so do spoznanja, da tako ne more in ne sme iti več naprej, ali kako naj gre, pa tudi ne vedo.
Klasičen dokaz za to je proraC.un mesta goriškega za prihodnje leto 1904. Ta proračun izkazuje troškov ....  K    719.318,
dohodkov pa........   .     680.070
primanjklaj znaša torej  ...   K      39.248, za kateri ni pokritja.
Posoiil je najelo mesto:
1. 1879. .  .  . *.......K 1.000.000.
, 1883...........,     100.000,
, 1886,...........     600.000,
, 1880...........,     440.000,
» 1898...........   .     100.000.
skupaj . .   K 2.240.000. Od tega je plačano .  .  .  .  .   .    422 216.
ostaje torej še dolga    ....   K 1.817.784.
Ker pa ne vedo, kako bi ta dolg poravnali, si hočejo pomagati z 'novim dolgom; prekladati hočejo, kakor preklada dolžnik, ki se ne more izkopati iz dolgov ler s prekladanjem le še dalje gazi v zadolženje. Najeti hočejo namreč novo posojilo K 500.000 po 4.25 % v ta namen, da poravnajo nujne dolgove in izposojila. Ako torej vzamemo, da se efektuira to novo posojilo . K 500.000, bo imelo z že obstoječimi dolgovi..........   .  1.817.784
mesto dolga........K 3.817.784.
Na vse to pa dajmo besedo Clankarju v tukajšnjem laškem listu .Corriere*, ki je gotovo mož, ki stoji blizu magistratu. Ko je konslatiral najeti dolg K 2.240.000, piše; ,Noi constaliamo quiudi che il nostro Muni-cipio in 24 anni ha speso straordinariamente 2.240.000 K senza aver risollo qualche im-podante problema, come sarcbbe stato qnc!Io deU'acqua potabile.* In ko je konstatiral, da je od onega najetega dolga plačati še K 2.317.784. pravi: ,E' sconfortante questo risultato di constatare la spesa di oltre dno m I Ho nI senza che la citlu abbia oseguito qualcho opera di valore." — — .Konslatu-jemo torej, da je naš municipij izdal izredno 2.240.000 K, ne da bi bil rešil le kak važnejši  problem,  kakoršen  bi bil  oni  glede
pttue vode8 in.....obupljiv je resultat kon-
stalovanja izdatka nad dva milijona, ne da je mesto izvršilo kako delo, ki je kaj vredno.* Nekaternikom pa očita ta člankar tudi osebne interese, katerih ne podreju-jejo celokupnosli.
To je pač strašno I Prihajajo do spoznanja, kam so zavozili, in sami sebi očitajo nemarnost in zapravljanje.
Kara pa je šel ves denar? Ali so le za to najemali posojila, da so krili ono, kar prav mora biti, kar pa bi se moralo kriti z rednimi dohodki, za same primanjkljaje menda vendar niso potrosili takih svot.... ali naj pišemo članke o zapravljenih milijonih ? 1
Ne konstatujemo le mi poloma na goriškem magistratu, Lahi so oni, ki razpravljajo sedaj v javnosti o nmeriji v mestnem gospodarstvu in oni kar javno priznavajo, da so šli tisočaki in tisočati, ne da se je kaj napravilo. Samospoznanje jih je obšlo in nekak kes se čita med vrstami njihovih raz-
pravljanj, ali prišla sta bržčas prepozno. Vsi stojimo pod vtisom, da goriški mestni svet v .'¦voj* ""Mnji sestavi ni kos težavnemu položaju, v kateri se je zagazilo tekom let. Kako daleč so, kaže ta slučaj. Čuvaj na goriškem pokopališču je poprosil za telefonsko zvezo, češ, da je vedno kaj naročati in popraševati, kar pa se sedaj težko izvrši pri veliki oddalji od mesta, Šlo je za 700 !v, ali tu je vstal v seji v sredo mestni svetnik Giani ter očividno pod vtisom obupnega finančnega položaja rekel: odkod pa vzame« o to s v o t o ?,.. in šlo je le za 700 K J (Za mestno godbo in godbeno šolo pa flgurira v proračunu svota K 18.482. Rešitve pa čaka nujno uravnanje hudournika Korna, klavnica, kopeli, ženska bolnišnica in sto drugih potreb l!).
V Gorici je bil lep čas, jako ugoden čas, napraviti iz nje lepo moderno mestece in ukusno zdravilišče. Bil je čas za to in ako bi se bilo v dolgih letih delalo, kakor potreba, bi dandanašnji ne bile prazne mestne blagajne in mesto zaostalo, marveč s pomočjo meščanov in tujcev bi se bilo lepšalo ter razvijalo in napredovalo bi bilo, da bi bilo vesolje pogledati dandanašnji Gorico, katera bi zrla mirno v nove čase, ki nastopajo. Tako pa je, kar je, in kar je, so napravili meščanje in tujci sami 1
Ne pišemo tukaj posameznih izvajanj, ki nam prihajajo na misel, samo kon-statovati hočemo, da mestno gospodarstvo v Gorici kaže Lahe v pravi luči, kaže jih take, kakoršni so: nesposobni za resno samostojno delo, nesposobni za vodstvo kakega mesta, degenerirano pleme. Ali prav radi teli Lahov v Gorici trpimo v političnem in gospodarskem oziru Slovenci na Goriškem, radi teh smo zapostavljanj povsodi, radi teh se dviga laštvo visoko nad nas, podprto od slavne vlade. Ali to smo zaslužili?!
Vlada naj se le potrka na prsi, tudi ona je sokriva obupnega položaja v gospodarstvu v Gorici, ker ona je vrgla tem živ-Ijem vajeti v roke... da so spravili glavno mesto na kraj financijelnega propada...
Novi časi pa zahtevajo novih ljudij; teh Gorica nujno potrebuje pa jih tudi mora dobiti. Laški laži-liberalci so dogospo-darili.
Narodno delo
MepikainirazdiraaL
Delati je težavno, razdirati lahko! Ni na svetu tepca, ki bi včasih ne mogel kaj koristnega razdreti ali temu vsaj škodovati. — In za razdiranje je napel klerikalni potep A. K. v .Gorici" vse svoje moči, Z najbrozveatnejšo zlobo se zaganja v tiste pridobitve, na katere vsi goriški Slovenci lahko s ponosom kažemo ne le svojim rojak.• .--rveč vsemu svetu, ker so znak rastoče naše gospodarske sile, katere obetajo boljšo bodočnost naroda ob naši jezikovni meji, —
Predno ponatisnem vsaj jeden odstavek, ki je bruhnil izpod lopovskega loparja klerikalnega lumpt A, K., naj na kratko povem, kaj mu ne pusti mirno spati.
1. .Goriška ljudska posojilnica* ima v Gosposki ulici dve hiši; obe se raztezati le v drugo ulico, tako da sta v ulici Vetturinl in sv, Ivana še dve hiši, neodvisni od obeh glavnih. — Te hišo je kupila pred leti, ko je bila v Gorici cena hišam razmeroma Se nizka. Gotovo je, da so te hiše danes nad 20% več vredne. V te hile založena glavnica se posojilnici dobro obrestuje, a na glavnici je pridobljenih nad 20%. — Posojilnica ne proda tistih hiš neslovencu sploh za noben denar, tudi če bi kdo ponujal 50% dobička. — Posojilnica ima že danes lep rezervni zalog, ki se dobro obrestuje, a kolikor je običajnega denarja v hišah, ta je gotovo prav dobro naložen in izborno zavarovan, gou vo stokrat bolje nego onih 118.000 K, katere je Centrifuga zabila v štacuno bivše .Krojaške zadruge*
Posojilnica je dala prenoviti hišo št. 7. v Gosposki ulici, ono, kjer je nastanjena posojilnica sama. To bo odslej najlepša hiša v Gosposki ulici. Vse popravljanje utegne stati kakih 20.000 K, kar je za posojilnico pravcata bagatela. — Toda ta denar ni vržen v vodo, marveč ž njim je veliko pridobila cela hiša in je pripravljenih dvoje stanovanj, ki bosta gotovo vedno oddani in dobro pla-čevani.
Vsak rodoljuben Slovenec še z veselim srcem ozira po krasni stavbi, v kateri je
Trije mušketirji.
Napisni Alexaiidre Diinius.
(Da«*.)
XVI.
Kako gospod pečatnik več nego enkrat poskuša zvoniti,
kakor je delal prej.
Nemogoče si je predstavljati vtis, ki so ga napravile te kratke besede na Ludovika XIII. Po vrsti je bil rudeč in bled: kardinal je takoj spoznal, da je pridobil z jednim samim stavkom vse, kar je izgubil prej.
»Gospod de Buokingham v Parisu !« zakriči kralj, »in kaj je imel opraviti tukaj ?«
»Brezdvomno zarotiti se z vašimi sovražniki, hu-genoti in Španci.«
»Ne, za Boga, ne! Zarotiti se proti moji časti z gospo de Chevreuse, gospodeLonguevilleinsCoudeji U
»Ah, sire, kakšna misel! Kraljica je prečista in zlasti preveč ljubi Vaše Veličanstvo.«
»Ženska je slaba, gospod kardinal,« pravi kralj; »in kar se tiče velike ljubezni do mene, sem si vstvaril o nji svoje nasore.«
»Jaz vendar ostajam pri tem,« odvrne kardinal, »da je prišel vojvoda Buokingham v Pariš iz nekega popolnoma političnega vzroka.«
»In jaz sem si svest, da je prišel zaradi nečesa drugega, gospod kardinal; toda če je kraljica kriva, naj trepeta!«
»Res,* pravi kardinal, »kakor težko mi je misliti na tako izdajo, mi Vaše Veličanstvo vendar vzbuja razne misli: gospa de Lannoy, pri kateri sem na povelje Vašega Veličanstva poizvedoval večkrat, mi je pripovedovala danes zjutraj, da je Njeno Veličanstvo ponoči dolgo cula, zjutraj mnogo jokala in cel dan pisalo.«
»Tako torej,« pravi kralj; »gotovo njemu. Kardinal, jaz moram imeti kraljičine papirje.«
»Toda kako jih dobiti v pest, sire? Meni se zdi, da takega posla ne morem prevzeti niti jaz niti Vaše Veličanstvo.«
»Kako smo jih dobili pri gospej maršal d'Ancre ?« zakriči kralj v največji jezi; »dali smo preiskati njene omare in končno njo s^mo.«
»Gospa maršal c" Ancre je bila samo gospa maršal d'Ancre, Florentinka, ki se je potikala po svetu, sire, toda vzvišena soproga Vašega Veličanstva je Ana Avstrijska, kraljica Francije, to se pravi jedna najvišjih kneginj na svetu.«
»Torej je le še bolj kazniva, gospod vojvoda! čim bolj je pozabila, svoj visoki stan, v katerem Živi, tim bolj se je pregrešila. Sicer sem se pa že zdavnaj odločil, končati vse te malenkostne politične in ljuba vne spletke. Pri sebi ima tudi nekega La Porte...«
»Glede na katerega priznavam, da ga imam za provzročitelja vsega,« pravi kardinal.
»Vi torej, kakor jaz, mislite, dame vara?« pravi| kralj.                                                                           j
»Jaz mislim in  ponavljam Vašemu Veličanstvu, I
da se je kraljica sarotila proti moči svojega kralja ali nisem rekel proti njegovi časti.«
»In jaz vam pravim proti obojemu; jaz vam pravim, da me kraljica ne ljubi; jaz vam pravim, da ljubi drugega; jaz vam pravim, da ljubi tega nesramnega Buekinghama! Zakaj ga tekom "njegovega bivanja v Parisu niste dali zapreti?«
»Zapreti vojvodo! Zapreti prvega ministra kralja Karola L! Kaj misljte, sire? Kakšen hrup! In če bi bila slutnja Vašega Veličanstva, kar pa dvomim, še taka prej, vendar morda deloma opravičena, kak strašen hrup, kak brezupen škandal!«
»Toda ker se je klatil okoli kot potepuh, bi ga morali...«
Ludovik XIII. je obmolknil, ker se je prestrašil tega, kar je hotel reči, dočim je Richelieu stegnil vrat in zaman čakal besede, ki je ostala kralju na ustnicah.
»Bi ga morali?«
»Nič,« pravi kralj, »nič. Toda ves čas, ko je bil v Parisu, ga pač niste izgubili iz očij ?«
»Ne, sire.«                                             «
»Kje je stanoval?«
»Rue de la Harpe, štev. 75.«
»Kje je to?«
»Blizu Luxembourga.«
»Ali ste si svesti, da se on in kraljica nista videla ?«
»Jaz menim, da je kraljica preveč zvesta svojim dolžnostim, sire.«
»Toda dopisovala sta si, kraljica mu je danes pisala cel dan; gospod vojvoda, jaz "abim ta pisma!«
prostora le za niše ljudi, ki bi sicer težko kje drugod našli streho za svoje potrebe. Vrhu tega je vložena glavnica za goriške razmere naravnost izvrstno obrestovana, — in hiše so danes nad 20% več vredne nego so posojilnico stale. — Ali si moremo želeti ugodnejšega razmerja?
2. Malo dalje proti Travniku je hotel ,pri zlatem jelenu". Tu so tri hiSe na ulico, v notranjosti je dvorišče, vrt, velik salon itd.T sploh jako velik kompleks, ki je za hotel in restavracijo v sredini mesta kakor nalašč ustvarjen. — Te prostore je imel v posesti tujec, ki je ondi obogatel. Ni Slovenca, ki bi si bil v tako kratkem Času toliko opomogel kakor on. — Jaz sem izvedel, da je hotel na prodaj. Ob 6. zvečer sem sklical gospode na posvetovanje, ob 9: jerbil hotel že last družbe nase deseterice. Zdaj se hotel popravlja. Na ulico bo ,.}'-% tronadstropna hiša, v notranjosti pa čuki salon, stekleni salon s teraso na vrhu, dvorišče, vrt, toearna s steklenim ozadjem itd., a v hotelu za zdaj nad 40 sob. — Doktorica za vse te ni dala toliko, kolikor je Centrifuga zabila v botego bivie Krojaške zadruge. — Kateri denar je bolj varno naložen?!
Naša desetorica so goriški posestniki, trgovci, obrtniki, katerih nikdo ne reflektuje na dohodke iz tega hotela za svojo navadno porabo; vsakdo ima za družinske potrebe svoje dohodke. — Ali torej ni več kot naravno, da hote! szlati jelen* mora sam amor-tizovati založeno glavnico? — Naj bodo gospodje okoli »Gorice* le mirni, ta naš hotel ne bo delal lastnikom sivih las i Narobe! »Špekulacija« je bila izborna l — Toda, rojaki, kdo od Vas naj bo zelen same zavisti, ako ta desetorica ne pojde na boben zaradi take smole, kakoršno jim privošči podla klerikalna duša A. K.?l Ako je tujec ondi od niCa zbogatel, zakaj naj bi naša domača desetorica propadla? Ako tujca niste zavidali, zakaj bi Vi zdaj sikali na nas s •špekulanti*, kakor dela »Gorica* ?
Slovenci v. Gorici imamo sicer mnogo malih krčem, ali večje gostilne, restavranta, hotela nismo imeli. Zaradi tega tudi ni bilo nikdar pravega središča, kjer bi se vedno našla domača družba in... kamor bi mogli povabiti odlične goste... T revščino smo bridko občutili, s>j je bila dokaz, kako majhni, kako neznatni smo še v Gorici! In zdaj ? Poleg hotela »južna železnica* imamo naravnost krasne prostore ,pri zlatem jelenu* za vse navadne potrebe. Tu smo na svojem I Kdor ne zna pojmiti velikanske važnosti take postojanke, je norec; kdor pa tako govori, kakor A. K. v »Gorici*, ni norec, ampak je podla duša, ki sika iz žolča: »naj hudič i to vzame! ker jaz ondi ne gospodujem I"
Pa bodi kakorkoli, vprašam: Cegav denar pa je v nevarnosti za nakup tega hotela? Ako bi bil i ves denar izposojen, ali meni lopoviC A. K., da hotel in vse ostalo premoženje cele deseterice ne daje takemu posojilu zadostne varnosti?   —   Jaz pravim
pa tako: Desetorica lahko danes samo s ho-telom napravi lep dobiček, ako ga le hoCe ; prodati, — seveda Lahu ali Nemcu. Toda danes ni na prodaj 1 Poskusiti hoče, ali je j mogoče ohraniti v domaČih rokah tako veliko podjetje, ki je za goriške Slovence po-skušnja, ali smo sploh določeni za življenje ali smrt v tujih vaiovih. — Ako bi bilo mnogo takih ljudij, kakoršen se kaže A. K., teda bi morala desetorica hotel prodati zopet tujcem v kremplje. Mi Slovenci bi ostali v Gorici stari »ščavarji*, ki bi se smeli potikati le po beznicah in malih krčmah — svojih, vse, kar je boljšega, pa bi bilo v rokah tujcev! — Klerikalni grobokop naroda A. K. in njegovi najožji pristaši so gostje zagrizenih naših narodih nasprotnikov in delajo^ pa svojih mačehi da bi še nadalje tujci bogateli, — slovenske rojake pa naj hudič pohrusta, ker so — naprednjakil Ba, ljub jim je nemški protestant, domačina-napred-njaka pa bi radi pognali na boben.
V takih razmerah živimo v Gorici 1 To si treba zapomniti I Te škandale si mora zabeležiti i zgodovina našega naroda, da bodo vedeli potomci, ki bodo uživali v srečnejših dneh sadove našega sedanjega dela, v ka-košnih časih, pod kakošnimt razmerami so se postavljali temelji boljši bodočnosti našega življa v tem lepem mestu.
3. »Trgovsko-obrtna zadruga* je danes velik denaren zavod; letos bo nad 10,000.000 K prometa. Že doslej je nabrala izdaten re-servni zalog, ali v bodočem desetletju mora priti na sedanji podlagi do krasnega svojega imetja.
Toda to je zavod, ki nima namena, nabirati dobiček, ki bi leža! za narod mrtev v kakih posojilih. Ne, mi hočemo, da zavod narodu koristi, in to že zdaj, ne šele za desetletja, ko bi bilo prekoristno narodno delo morda že zamujeno. Tudi če zadruga vsled tega kak tisočak manj pridobi, to nič ne de*, kajti vsak tak tisočak je prav koristonosno naložena glavnica, ki daje po drugih straneh narodu in tudi zavodu dobiček.
Taki nagibi so nas vodili, ko smo kupili veliki hotel »južna železnica*. — Ta hotel je postal sloveč po vsem svetu, kar je stalo južno železnico mnogo žrtev. Poleg velikanskega dvonadstropnega poslopja je še dvorišče, prekrasen park, vila, posebna pe-rilnica in strojarna, kjer je lastna električna centrala. Južna železnica se je naveličala posla z najemniki ter je sklenila, da hotel proda zasvoto zadnje bilance, t. j. 250.000 K z inventarjem vred. Prepričal sem se iz knjig, da je stalo vse to železnico več goldinarjev nego smo dali mi kron.
Tako srečne kupčije Slovenci najbrže ne napravimo tako kmalu. — Na veliki četrtek ob 3. pop. sem izvedel, kako reč stoji s tem hotelom; ob 4. pop. smo imeli posvetovanje, ob 7. sem se odpeljal z brzo-vlakom na Dunaj, in drugi dan ob 11. predp. je bila po dpisa na na glav-
nem ravnateljstvu pogodba, a potrebna svota denarja je bila na moj telefonicni ukaz v Trst položena v lanaošujo blagajno južne železnice.
Kakor strela z jasnega je zadela ta no- j vica naše »prijatelje*. Divjali so. časopisi so j zarohneli, na predsednika upravnega sveta j barona Chlumeckega, ki je tačas bival čez j praznike v Malem Lo9inju, so šle nujne prošnje, naj to kupčijo razdere, ako le rao- j goče itd. — In res, vsi stroji so delovali na ! to, da bi se kupčija razdrla. Toda veliki petek je bil presrečen dan, da sem napravil tako pogodbo, ki je morala obveljati. In obveljala je l
Da je morala napraviti Trgovsko-obrtna zadruga izvrstno kupčijo, aii je bilo posebno to v dokaz, dr M bil JaJikOr napravil v^ par dneh potem s prodajo prav izdaten dobiček. Celo meni se je »ai»iga*ala velika nagrada, no sem posredovalca zapodil* da se je kadilo za njim....
Trgovskorobrtna zadruga hoče to posestvo ohraniti naroda, ako bo to le mogoče, kar pokažejo letni rakuni. Ako pa to zares ne bo mogoče, — prodati je vedno čas. Gotovo je, da proda z dobičkom.
Naša desetorica je \zela vse, kakor je stalo, v najem in plsita toliko, da zadruga mora biti zadovoljna. — Na to stran je torej zguba mogoča ie na strani desetorlce, kar pa izven nje ni nikomur nič mar, najmanj klerikalnemu hujskaču A. K.
Hotel .južna železnica* je za sloves slovenskega imena naravnost velikanskega pomena. Cela ostala Slovenija z Ljubljano vred nima nič le približno podobnega v svoji lasti. — Vse, kar je v Sloveniji in celo dalje na jugu temu sličnega, — j e>1 n j e, je žalosten znak naše mizerije in tuje sile, ki nas davi na vseh krajih in koncih. — Nas hotel »južna železnica* pa je monomentalen znak nadepolnemu preobratu nai polju narodnogospodarske osvoboje izpodt tujega jarma. — Naša desetorica je smatrala naravnost v dolžnost, da bi vsaj poskusila, ali je mogoče ohraniti tako velikansko podjetje v domačih rokah. In v takem prizadevanju je dobila vspodbudilnih besed iz ust že vcC članov vladarskih hiš, iz ust avstrijske in ptuje visoke aristokracije, iz ust znamenitih in veljavnih mož, in vsi so polni hvale za to veliko podjetje, kakoršnega ne premore cela ostala SlovenijaJTe neko klerikalno človeče r nas obmetava z blatom svojega žolča, skuša nas smešiti, skuša škodovati, ako bi le moglo, ter brca kakor besno proti tej..-, »o št ar i j i*. Oj, ko bi bilo po Slovenskem Se mnogo takih »ošiarij", da bi nastale že enkrat v Ljubljani, nz Bledo, M Bohinju in drugod, kjer se zaježujejo ptujei v nase meso ter po-stajejo gospodarji najlepših pozicij, kjer je Slovencu dovoljeno služiti za hlapca ter držati svoj slovenski jezik lepo za zobmi. — Desetorica ^služi vsega priznanja, vse vspod-bude, vse podpore, da bi ohranila to ogromno podjetje v domačih rokah, kajti poleg gospo-
darske vrednosti je to bolj kakor malokatero drugo velikanske važnosti za ugled slovenskega imena. Kdor tega ne pojmi, je vreden pomilovanja; kdor pa tako brezvestno besedici, kakor A. K. v »Gorici*, je lopov, je škodljivec, je grobokop naroda, katerega bi moral i vsak pošten klerikalec lopniti po zlobnih čeljustih.                    A. Gabršček.
(Konec pride.)
Resolucije z odvetniškega shoda.
Na predlog dr. J. Hrašovca Iz Celja so bile sprejete na odvetniškem shodu v Ljubljani v nedeljo te-le resolucije:
Slovenski odvetniki in odvetniški kan-didatje iz vseh pokrajin c. kr. višjih deželnih sodišč v Gradcu in Trstu so se, zbrani na shodu v Ljubljani dne 25. oktobra 1903. leta, iznova posvetovali o položaju, v katerem se nahaja slovenski narod z ozirom na vprašanje enakopravnosti njegovega jezika pri raznih javnih, vzlasti pa sodnih uradih, ter prišli na podlagi podrobnih in zanesljivih poročil do naslednjih sklepov:
1.   Obžalovati morajo, da peticije, katere so bili na podlagi sklepov v Ljubljani z dne 17. julija 1893. kmalu potem c. kr. rai-nisteratvu za notranje stvari, za justico, nadalje za finance in trgovino izročili in v katerih so bile natančno popisane neštete krivice doslednega zapostavljanja slovenskega jezika, kakor tudi pripomočki, da bi se tem krivicam lahko v okom prišlo — niso imele doslej skoraj nikakega vspeha.
2.  Ogorčenjem morajo temveč konsta-tovati, da so se razmere, proti katerim so bile zgoraj omenjene peticije naperjene, celo poslabšale v nekaterih pokrajinah, tako posebno na Spodnjem Štajerskem, kjer je grajani sistem z doslednim nameščanjem nemških in slovenščine navadno nezmožnih uradnikov skoraj onemogočil praktično slovensko ura-dovanje, dalje v Istri in na Koroškem, kjer se je zraven tega v zadnjem času začela še celo teoretično zanikati pravica, rabiti slovenski jezik pri sodiščih. Dandanes se višja oblastva in ministerstvo ne ozirajo več na sposobnosti in zmožnosti, marveč le na politično mišljenje prošnjikov.
3.  Slovenski odvetnii s vesti si, da so prisegli čuvati zakone, s ^rajo torej iznova protestovati zoper to, da so slovenskemu naroda še vedno krati po ustavi in drugih zakonih zajamčena enakopravnost v uradih, da se vedoma prezirajo celo jezikovne naredbe, ki so bile za sicer nepopolno uresničenje enakopravnosti izdane in da se to uresničenje celo očividno onemogočuje z n&rueščenjem slovenščine nezmožnih in njej neprijaznih javnih organov med Slovenci.
4.  Posebej izražajo svoje začudenjp, da se vzlic obljubam c kr. justičnega minister-stva še sedaj in sicer edino le za slovenski jezik ne izvršuje staro zakonito določilo § 27., patenta z dne 7. avgusta 1850. drž. zak.
(Dalje v prilogi.)
»Vendar, sire...«
»Gospod vojvoda, jaz jih hočem za kakoršnokoli ceno!«
* Jaz kljub temu opozarjani Vaše Veličanstvo...« »Torej me hočete izdati tudi vi, gospod kardinal,
ko vedno tako nasprotujete moji volji? Ali tudi vi soglašate s Španijo in Anglijo, z gospo de Obevreuse in s kraljico?«
»Sire,« vzdihne kardinal, »menim, da sem varen pred takimi sumnjami.«
• Slišali ste me, gospod kardinal; jaz hočem ta pisma, c
»Za to je samo jedno sredstvo.«
»Katero?«
»Da daste to nalogo gospodu pečatniku Seguierju, To tfce popolnoma med dolžnosti njegovega posla.«
»Takoj naj ga pokličejo!«
»Skoro gotovo je pri meni, sire; prosil sem ga za obisk, in ko sem odhajal v Louvre, sem naročil, ako pride, naj me počaka.«
»Takoj naj gredo ponj.«
»Povelja Vašega Veličanstva se izvršijo; toda...«
»Toda kaj?«
»Toda kraljica se bode branila slušati.«
»Moja povelja?«
»Da, ako ne bode vedela, da ta povelja prihajajo od kralja.«
»Prav, da ne bode dvomila, jo takoj obvestim! jaz sam.«                                                                    |
»Vaše Veličanstvo naj ne pozabi, da sem storil vse, kar mi je bilo mogoče, da bi preprečil hrup!«
»Da, vojvoda, vem, da ste do kraljice zelo meh-kosrčni, morda premehkosrčni; in povem vam, da bo-deva o tem govorila še pozneje.«
»Kadar   se poljubi   Vašemu  Veličanstvu;  toda
vedno se bodem s srečo in ponosom žrtvoval dobremu lasju, katero bi rad videl, da vlada med vami in kraljico Francije.«
»Prav,, kardinal, prav; med tem pustite poklicati gospoda pečatnika; jaz grem h kraljici.«
In Ludovik XIII. odpre vrata in stopi no hodnik, ki drži k sobam Ane Avstrijske.
Kraljica je bila sredi svojih dam, gospe de Giaitant, gospe de Sablč, gospe de Montbazon in gospe do GtiČ-menee. V kotu je bila njena španska komomica, dana Estefana,ki je prišla ž njo iz Madrida. Gospa de Gru§tn6nee je čitala in vse so pazljivo poslušale čitateljico, izvzemši kraljico, ki je provzročila to čživo zato, da bi se mogla, navidezno poslušaje, popolnoma udati svojim lastnim mislim.
Te misli, vse zlate, ker so bile odsev- zadnje ljubezni, kljub temu niso bile nič manj žalostne- A.na Avstrijska, oropana zaupanja svojega moža in preganjana od kardinalove jeze, ker ji ni mogel odpustiti, da je zavrnila neko sladkejše čustvo, imajoča pred očmi vzgled kraljice-matere, ki jo je ta jeza naučila vse njeno življenje, dasi je Marija Medici, če smemo verjeti spominom one dobe, v pričetku ugodila kardi-nalovemu čustvu, katero je Ana Avstrijska vedno zavračala, Ana Avstrijska je videla okoli sebe padati svoje najudanejše sluge, svoje najodkritosrčoejše prijatelje, svoje najdražje ljubljence. Vsakemu, s komur je prišla v dotiko, je prinesla nesrečo; njeno prijatelj stvo je bilo osodepolno znamenje, ki je prineslo s seboj preganjajo. Gospa de Ohevreuse in gospa Vernet sta bili pregnani: končno La Porte ni prikrival svoji gospej, da je pripravljen, da ga vsak hip sapro.
Ravno v trenotku, ko je bila zatopljena v svoje najglobokejšo in najtemnejše misli, se odpro vrata in kralj vstopi.
Čitateljiea obmolkne, vse dame vstanejo, in globok molk nastane.
Kralj ne napravi nikakega znaka uljudnosti, ampak se samo obrne h kraljici.
»Madame,« pravi z razburjenim glasom, »obišče vas gospod kanceiar, ki vam po mojem naroČilu razloži neke zadeve.«
KesreČna kraljica, ki so ji vedno pretili z ločitvijo, pregnanstvom in celo z obsodbo, pobledi pod svojim ličilom in se ne more vzdržati besed:
»Toda zakaj ta obisk, sire? Ali mi tega, kar mi ima povedati gospod kanceiar, ne more povedati V iše Veličanstvo samo ?«
Kralj se obrne na petah, ne da bi odgovoril, in skoro v istem trenotku naznani gardni kapitan, gospod de Guitant, obisk gospoda kancelarja.
Ko je kanceiar vstopil, je kralj Že odšel pri drugih vratih.
Kanceiar je vstopil pol smehljaje, pol zarudevaje. Ker ga bodemo sreča vali tekom te povesti še večkrat, ni napačno, če se naši čitatelji seznanijo z njim takoj zdaj.
Ta kanceiar je bil smešen Človek. Des Roches ie Masle, kanonik cerkve Notre-Dame in preje kardinalov komornik, ga je priporočil Njegovi Eminenci kot popolnoma udanega človeka. Kardinal je verjel in se pri tem počutil dobro.
O njem so se pripovedovale različne povesti, med dragimi te-le:
Ko je preživel burno mladost, se je zatekel v neki samostan, da bi se vsaj tekom tega Časa pokoril za mladostne neumnosti.
Toda ko je stopil ubogi spokornik v to sveto zavetišče, ni mogel zapreti vrat tako hitro, da bi ne bile zajedtio ž njim vstopilo strasti, pred katerimi je bežal.
št. 325,kpo katerem je c. kr, najvišje sodišče zavezano, *da svojo odločbo z" razlogi vred izda tudi v tistem jeziku, v katerem se je razpravljalo že na prvi instanci. Takisto izražajo svoje posebno začudenje, da c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu tudi v Cisto slovenskih pravnih sporih Se vedno proglasa ter izdaja svoje odločbe edino-le v nemškem jeziku, odnosa Jih zaukazuje protivno § 215. sodnega opravilnika prevajati po prvih. instancah.
5.  Slovenski odvetniki in odvetniški kandidatje protestujejo proti slovenskim kur-zom v Gradcu, Celovcu, Celju in v Mariboru, ki nimajo drugega namena, kakotvzga-. jati nemško misleče uredništvo, katero naj preplavi slovenske dele štajerske in koroške dežele, kinajT iztisneslovenski naraščaj, ka* terih namen je na kratko pospeševati ger-manizscijo v teb deželah.
6.  Jezikovna naredba predsednika grofa Gleispacha, vsled katere se morajo zapisniki o priliki zasliševanja strank delati v slovenskem jeziku, kedar so te samo slovenskega jezika zmožne, naravnost nasprotuje postavno zajamčeni enakopravnosti slovenskega jezika, ker se sme v slovenskih deželah vsak Slovenec posluževati svojega jezika in ima tudi pravico zahtevati, da se njegove izjave v istem jeziku zapisujejo, kakor sme zahtevati slovensko rešitev pismenih predlogov.
7.   Slovenski odvetniki in odvetniški kandidatje pričakujejo tudi od veh slovenskih in slovanskih poslancev, da bodo brez izjeme in takoj se lotili uresničenja vseh danes izrečenih želj in zahtev z vsemi sredstvi ter da bodo to smatrali nepogojno za prvo svoje delo, ker sedaj res ni važnejšega vprašanja, v kolikor se ista tičejo skupnih naših narodnih razmer. Njihovo geslo naj bode: .Gleispach proč iz Gradca l*
8.   Slovenski odvetniki in odvetniški kandidatje izjavljajo, da bodo tudi poslej pripravljeni zastopati in braniti enakopravnost slovenskega jezika v uradih po vseh slovenskih krajih, vzlasti tudi na Koroškem, z vsemi zakonito dopustnimi sredstvi, in to v interesu dobre uprave sploh in zdravega pravosodja posebej.
9 1 sklepi se naznanijo c. kr. mini« p* rstvom za notranje stvari, za justico, finance in trgovino, predsedstvu c. kr. najvišjega sodišča, predsedstvoma c. kr. deželnih višjih sodišč v Gradcu in Trstu in vsem slovenskim državnim poslancem.
Resolucije so bile sprejete soglasno z navdušenjem.
Domfe ta rine mrice.
G g. naročnike opozarjamo, da smo dokončali mesec oktober i do novega leta je le še dva meseca, a koiiko gg. naročnikov meni, da letošnje leto ni še — niti pričelo? Dolžni so za celo leto in še več t — Prosimo, da bi  vsakdo poravnal svoj dolg, saj
vidi, da se mi pošteno trudimo, da bi dajali či nadalje več berila.
Profesorski lepit je napravil suplent na c. kr. realki v Gorici g. Fran M a sera, rodom iz Kobarida, na dunajskem vseučilišču, in sicer iz prirodoslovne skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom.
f Ante Maver. — Zopet je padel list s slovenskega drevesa — izginil je iz naše §^^^t§j!^,dednega.odbora gosp. Anton Maver. Dasi smo vedeli, daTgtofta na njem neizprosna bolezen, vendar tako naglega konca ni nikdo pričakoval; ali prišlo je vmes preblajenje, nenadoma je obolel nevarno v soboto, v četrtek zvečer pa je že ugasnila luč njegovega zemskega življenja, komaj v 29. letu. Hudo je potrla vest o nevarnosti njegove prijatelje in dobre znance, katerih je štel obilo, njegovo smrt pa občutimo še toliko bolj, ker stojimo baš pod vtisom dnij, v katerih se spominjamo svojih umrlih in v katerih nam živeje nego drugekrati stopata pred oči smrt in trohnoba, Pokojnik je bil ljubezniv soprog, prijeten družabnik, inteligenten mož, ki je z vidnim zanimanjem sledil vsemu našemu razvitku, ker v prsih mu je bilo toplo čuteče slovensko srce. Ob njegovi rakvi plaka mlada udova, stojijo potrti sorodniki in istotako čutijo britko izgubo prijatelji in znanci ter vsi oni, ki so ga poznali, ter rekajo: ,Tako mlad, pa že v grob i Škoda ga je !•
Počivaj v miru I
Tugujoči gospej soprogi in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje!
Opomba: Pogreb bo danes popol. ob lVf. — Prosi se oproščenja, ako kdo ni dobil osmrtnice, komur bi tikala.
Umrl je na CoHi pri Vipavi posestnik Andrej Rovan v starosti 78 let. Naj v miru počival
Pevsko In glasbeno društvo v Gorici naznanja, da se bede vršil koncert s sodelovanjem vojaške godbe v soboto dne 14. novembra v veliki dvorani hotela »Central* 'o ne 8, novembra, kakor prvotno objavljeno. Zadnji čas se je doznalo, da je vojaška godba t. večer zadržana. Čisti dohodek tega koncerta je namenjen revnim po-gorelcem v Bovcu. Bogati vspored tega koncerta priobčimo prihodnjič.
Pevsko lu glasbeno društvo opozarja gg. pevke in pevce, da bode skupna vaja v torek v telovadnici ,Gor. Sokola" ob 8, uri zvečer. Isti dan odpade pevska vaja ženskega zbora, ki bi se imela vršiti ob 6. uri. — Prosi se, da se vse gg. pevke in pevci te vaje gotovo udeleže, in sicer točno 8. uri. Koncert slovenske pevke. — Dne 29. novembra priredi koncertna pevka gospodična Mira D e v o v a v Dreherjevi dvorani koncert s sodelovanjem pianista gospoda Josipa Prochazka. — Podrobnosti priobčimo pozneje.
Vesel pojav je, d*» tudi slovenski umetniki nastopajo zdaj tu znaj tam po domovini. Mi srčno  pozdravljamo namen  gospice
De v o ve, kis svojim nastopom v ...fJi »ici gotovo doseže nov vspeh v svojem umetniškem poklicu. Goriški Slovenci jo z veseljem pričakujemo.
»Kažipot" po Goriškem, Trstu in Ljubljani izide tudi za 1. 1904. kot brezplačna priloga ,Soče\ — Korekturne odtise so dobili že po vseh občinah in večina jih je te dni že vrnila. Kdor še ni popravil, naj to gotovo stori in. dopošlje do.kanca^.ktobra. Morebitne spremembe do 15. decembra naj se nam naznanijo po dopisnicah, ker v Usek pojde hkratu cela knjiga v drugi polovici decembra. Tako bo naš .Kažipot" preskrbljen z najnovejšimi podatki.
Važnost in vrednost našega .Kažipota* se čedalje bolje upošteva; da, knjiga postaja v mnogihožTrihT haravnost Ineizo-gibna potreba. — Toda le kratek upogled v to knjigo prepriča vsakogar, da je to prav težavno, zamudno in drago delo, ki zasluži večje gmotne zaslombe nego smo je bili doslej deležni.
Središče Slovenije, bela Ljubljana, bo letos še točniše zastopana. In kdo nima te ali one zveze z Ljubljano? Vsakega Slovenca bo jako zanimal .Kažipot* po središču Slovenije.
Oglasi v tem .Kažipotu« imajo ve-iko vrednost, ker knjiga je v rabi celo leto. Kadar kdo česa potrebuje, pogleda v .Kažipot* in si poišče naslov trgovca ali obrtnika, pri katerem potem naroči.....
Oglase že sprejemamo. Kdor hoče dati Iv .Kažipot" svoj oglas, naj se čimprej prijavi. Cene so nenavadno nizke.
Lepak t voznimi urniki za zimsko dobo izide kakor vsako leto v novembru kot brezplačna priloga .Soče*. Vrhu tega jih razpošljemo več sto na javne lokale po vsej Sloveniji. — Kdo ne pozna tega lepaka, saj visi povsod?!
Oglase sprejemamo, dokler je Še kaj prostora,
1e ČriilSke županljo nam pišejo: Dne 16. t. m. smo se poslovili od našega obče priljubljenega poštarja gosp. Josipa K a vsa, ki je odšel po svojem 16-letnemu službovanju v Črničah na novo službo c. kr. pošt-neda uradnika v Rakeku na Kranjskem.
Z odhodom gosp. Kavsa so izgubile občine črniške in gojaške županije gotovo jako mnogo, posebno pa črniče same. Kaj je bil g. Kavs za 'omenjene občine, ve gotovo vsak, kdor je imel količkaj opravka ž njim. Teh je bilo pa jako mnogo. S svojo prijaznostjo, izkušenostjo in razumnostjo je šel rad vsakemu na roko, kdor se je le obrnil do njega. Držal se je docela pesnikovega izreka, namreč, da ,ne-le kar veleva mu stan, ker more, to mož je storiti dolžan.*
Pa tudi njegovi predstojniki  so znali
ceniti njegove izredne zmožnosti, zanesljivost
in točnost, ker so ga imenovali iz navadnega
! poštnega odpravnika za c kr. poštnega urad-
nika. To služi lahko marsikomu za izgled, kaj se doseže z nadarjenostjo, marljivostjo'in zanesljivostjo.
Bralno društvo v Črničah mu je priredilo pred odhodom .večer v slovo". Kako bi pa tudi ne, ko mu je odhajal njegov vsta-novitelj in pevovodja, ki mu je izvežbal precej močan pevski zbor. V čruiški županiji mu ohranimo prijazen spomin.
Trgovina z dekleti r Avstriji. — Pod tem naslovom prinaša j»Neues Wiener Wochen Journal* iz Gorice dopis, ki se glasi: ,V goriški okolici, zlasti v slovenskih vaseh Miren, Vrtojba, Bilje, pripovedujejo, da iščejo' v Aleksandriji služkinj, baje s 39 do 40 gld. mesečne plače. Službe se oddajajo samo v boljših hišah, kjer dobivajo služkinje tudi mnogo darov. Čudno pa je pri tem, da iščejo le dekleta v starosti 16 do 20 let. In res je odpotovalo v zadnjih tednih mnogo deklet, ne da bi se vstrašilo visoke potnine. Večja množica deklet odpluje v četrtek 22. oktobra ali v petek 23. t. m. iz Trsta v Aleksandrijo, in sicer so to dekleta iz Vrtojbe in Mirna. Obljube so morale biti jako vabljive, ker je takorekoč nastala med kmetskimi dekleti prava potna epidemija."
Oni, ki je pisal to vest, mora biti dobro poučen o tozadevnih razmerah v naši okolici* V Aleksandrijo silijo res že kar nenavadno dekleta, ki gredo proti 20. letu, in to največ iz Dornberga, Prvačine, Bilj, Vrtojbe, Mirna, Sempasa itd., s kratka; skoro je ni vasi v okolici na Vipavsko stran, da bi ne imela svoje .Aleksandrinke", Izgovor, da gredo iskat kruha, je jalov, ker dela ne manjka tudi doma, Seveda se slika življenje v Aleksandriji z živimi barvami, kako dobro da je tam, in ako piše katero dekle domov, kako dobro je tam in koliko zasluži, misli cela vas, da se jej godi kakor v raju, Ali temu ni tako. Vračajo pa se domu Izžete in pokvarjene, in po vaieh kažejo za njimi i prstom kakor m ničvredna bitja. Tu na pr. je dosti posla tudi za — duhovnike, ko tako kričijo, da delajo za ljudstvo. Odpeljavanje deklet v starosti 16—20 let v Aleksandrijo pomeni veliko izgubo v marsikakem pogledu, zato je skrajno potrebno bojevati se proti odhajanju .služit* v Aleksandrijo !
Sest uradnih ur na dan na sod-ttijah v Gorici. — Na naših sodnijah v Gorici nameravajo uvesti uradne ure tako, da bodo delali vsi uradniki, višji in pisarniški, nepretrgoma ob 8. ure zjuh«j pa do 2. ure pop. Tako urejene uradne ure imajo že marsikje po uradih, in povsodi pravijo, da se glede odpravljanja dnevnega dela taka raz-predelba obnaša vsestransko povoljno, zlasti še, ker se dobijo povsodi po takih uradih možje, ki kljubu nepretrganemu šesturnemu delovanju hodijo prav pogostoma tudi popoldan, tako za eno urico ali še več, v urad. Mnenja, ki se čujejo na naših sodnijah, so različna; prevladuje pa naziranje, da naj se uvede    šesturno   nepretrgano    uradovanje.
Neprestano je bil obseden od njih, in superior, kate-| remu je zaupal to svojo nesrečo in kateri mu je hotel pomagati po svojih močeh, mu je priporočil, de hočei pregnati duha skušnjavca, naj se zateče k zvonovi vrvi in naj zvoni na vse pretege. Ta tožeč glas bode menihom javil, da je jednega izmed bratov obšla skušnjava, in ves samostan bode molil zanj.
Svet se je bodočemu kancelarju zdel dober. S povečanim pogumom je rotil hudobnega duha z molitvami, ki so sestavljene za menihe; toda hudič se ne pusti tako lahko pregnati z mesta, na katerem se! je vdomačil; Čim bolj ga je izganjal, tim večje so bile skušnjave; in dan in noč se je glasil zvon, oznanjujoč skrajno hrepeneuje po zatajenju mesa, katero je čutil spokornik.
Menihi niso imeli niti trenotek miru. čez dan niso imela drugega dela nego hoditi gori in doli po stopnicah, ki so vodile v kapele; po noči, med večernicami in jutranjicami, so morali še dvajsetkrat skočiti iz svojih postelj in poklekniti na tlak svojih celic.
Neznano je, ali je izpustil hudič svoj plen ali so se menihi naveličali; toda tekom treh mesecev se je spokornik zopet prikazal med svetom, proglašen najhujšim obsedencem, kar jih je kdaj živelo.
Ko je zapustil samostan, se je posvetil magistraturi ; po smrti svojega strica mesto njega predsednik, je stopil na kardinalovo stran, kar ni kazalo baš malo bistroumnosti poznejšega kaneelarja, postal kancelar, pridno služil Njegovi Eminenci pri njenem sovraštvu do kraljice-matere in pri njegovem maščevanju nad Ano Avstrijsko, podžigal sodnike v Chalaiski zadevi. In ko si je končno pridobil popolno kardinalovo zaupanje, katero si je zaslužil tako zelo, je dobil posebno naročilo, zaradi katerega je prišel h kraljici.
Ko je vstopil, je kraljica še stala, toda komaj ga
je zagledala, pa je ?.opet sedla na svoj fotelj in dala svojim damam znamenje, naj storijo isto.
»Kaj želite, gospod?« vpraša Ana Avstrijska z najponosnejšim glasom, »in s kakšnim namenom prihajate sem ?«
»Da bi v imenu kralja in ne da bi se dotaknil spoštovanja, katero imeti do Vašega Veličastva si štajem v čast, natanko preiskal vaše papirje.«
»Kako, gospod! Da bi preiskali moje papirje!.. Kakšna nesramnost!«
»Blagovolite oprostiti, madame, toda pri tem sem l samo orodje, katerega se poslužuje kralj. Ali ni bilo Njegovo Veličanstvo tukaj, in ali vas ni opomnil on sam, da se pripravite na ta obisk?«
»Preiščite torej, gospod; kakor je videti, sem zlo-činka: Estefana, dajte mu ključe od mojih miz in se-kreterjev.«
Kancelar je zaradi lepšega preiskal pohištvo, toda dobro je vedel, da to ni kraj, kamor je kraljica spravila važno pismo, katero je pisala čez can.
Ko je kancelar dvajsetkrat odprl predale pisalne mize in jih zopet zaprl, je kljub velikim pomislekom končno moral, je končno moral, pravim, stvar končati, to se pravi, preiskati kraljico samo. Kancelar torej stopi k Ani Avstrijski ter pravi z zelo zmedenim glasom in z izrazom velike zadrege na .obličju:
*In zdaj mi ostaja še glavna preiskava.«
»Katera?« vpraša kraljica, ki ni razumela, ali boljše, ki ni hotela razumeti.
»Njegovo Veličanstvo ve za gotovo, da ste danes pisali neko pismo ; znano mu je, da to pismo Še ni odposlano na svoj naslov. Tega pisma ni niti v vaši mizi niti v vašem sekreterju, in vendar to pismo nekje mora biti.«
»Ali se hočete drzniti, položiti roko na svojo kra-
ljico ?« pravi Ana Avstrijska, se vzravna v vsi svoji velikosti in ostro vpre svoje oči v kaneelarja, katerega obraz je postal skoro preteč.
»Jaz sem zvest podložnik svojega kralja, madame in hočem izvršiti vse zapovedi Njegovega Veličanstva.«
»Da, to je res,» pravi Ana Avstrijska, »in vohuni gospoda kardinala so mu služili dobro. Jaz sem danes pisala neko pismo, in to pismo še ni odpotovalo. To pismo je tukaj.«
In kraljica položi svojo lepo roko na prsi.
»Dajte mi torej to pismo, madame,« reče kancelar.
»Ne dam ga nikomur razun kralju,« reče Ana.
»Če bi bil kralj hotel, da sv mu izroči to pismo lastnoročno, bi je bil zahteval sam, madame. Toda ponavljam vam, da imam nalogo, zahtevati je od vas, in če ga mi ne daste...«
»Kaj tedaj?«
»Tedaj imam nalog, vzeti vam je.«
»Kako, kaj hočete s tem reči?«
»Da so moja povelja dalekosežna, madame, in da sem pooblaščen, iskati sumljivi papir tudi pri osebi Vašega Veličanstva.«
»Kakšna nesramnost!« vsklikne kraljica.
»Izvolite mi torej moje delo olajšati, madame.«
»To postopanje je nesramno nasilstvo; ali razumete, gospod?«
»Kralj zapoveduje, madame, oprostite mi.«
»Tega ne pripustim; ne, ne, raje umreti!« za-kliče kraljica, v kateri se je uprla gospodska kri Špa-nijolke in Avstrijanke.
Kancelar se globoko pokloni ter z jasnim namenom, da do pičice natanko izvrši nalogo, ki mu je bila dana, stopi k Ani Avstrijski, ki ji takoj pritečejo iz oči j solze gnjeva.                          (Dalje pride).
Friltia Jmf. It. B. z Hib 31. ofctehra UPS.
Zlasti se oglašajo pisarniški uradniki, ki tožijo* da je sedanje osemurno delovanje na dan pretežko ter želijo znižanje vsaj 1 uro. Glede na uvedenje Sesturnega nepretrganega uradovanja se da govoriti za in proti glede, na delo, katerega je po enih oddelkih več, po dragih manj, pa tudi glede priložnosti k izdatkom v popoldanskih urah, katere doslej ni b;Io; ako se uvede tak urnik, bi trebalo tema \onema niladetr -adniku ob jed-dnf ;•¦ »^ povišati! Tott. to je bolj notranja stuan tega vprašanja, kar se tiCe na zunaj, za stranke, pa smo tega mnenja, da bi bilo uradovanje, segajoče do 2. ure pop., prav prilično in na mestu, zlasti za stranke izven mesta. S tega stališča pa je povsem priporočati tako novo uvedbo.
Telovadno drnltvo .Soriški Sokol" vabi vnovič k pristopu skupini .starejih bratov telovadcev" vse one gospode, ki lahko pristopijo, ali se do danes Se niso oglasili, Redno vaje se vrtijo vsak ponedeljek in četrtek od 6 ~ 7 ure zvečer. Izvajajo se prav lahke začetne vaje, katere ne provzročajp nobenih težkoč.
Se enkrat o fitrajkn sedmo-In Sesto-Solcer na goriški realki. — Prijatelj našega lista nam piSe: .Dobra beseda dobro mesto najde", pravi .Soča« v svojih do.jromišlje-nih pripombah o nenavadnem Strajku, ki smo ga doživeli te dni v Gorici. Opiraje se na isti lepi narodni pregovor, dovoljam si izraziti v nastopnih vrticah nekatere misli, ki početje dijaške mladine na realki in pa strogi nastop profesorjev proti njej postavijo, kakor menim, v pravo luč. Ko se je stvar od dijaške strani po nepotrebnem spravila v javnost, so časniki, v Gorici in v Trstu izhajajoči, zagovarjali stališče, da so ravnatelj in profesorji realke prestrogo kaznovali zaha-janje nekaterih realskih učencev v krčme, v kavarne in v hiše prostitucije. Reklo se je tudi, da so določbe, katerih se morajo držati srednješolski dijaki izven Šole, pretrde in skoro nevzdržljive, zlasti se je tožilo, da se ne more zahtevati meniskega življenja od 18—§3 letnih mladeničev, ko plamti najmočnejši vseh instinktivnih nagonov, ki so od pri« rode vsajeni v človeško naravo.
Taka sodba o šolskih določbah je v javnosti brez dvojbe našla pritrjevalcev, a dvomim, da bi bili med njimi družinski očetje in matere; ali sploh taki, ki imajo namen Šole resno pred očmi. Ako naj šola mladino izobrazi in vzgoji, ter jo tako pripravi za bodoči poklic, tedaj se ume samo po sebi, da je treba vse zabraniti, kar temu dvojnemu smotru nasprotuje. In to tem bolj, ker srednješolska izobrazba uma in srca stane ne le stariše obilno denarnih žrtev, nego tudi državo. Roditelji in država imajo pravo, zahtevati, da bodi šola tako organizovana, da vspeh tolikih denarnih žrtev ne ostane dvoj-
ljiv, nego  se kolikor moči zagotovi. Kedor
ima to pred očmi, mora  dosledno odobra-
' vati, da je srednješolski mladini zabranjeno
brez nadzorstva pohajati v krčme in kavarne.
Bila bi nenadomestna Skoda, ako bi ondi
1 tratila čas in denar, in — kar reže Se brit-
! keje v namene vzgoje — se odvajala dela
in vestne uporabe časal J           Kaj pa naj porečemo onim, ki se  jim
zdi protinaravno, od 18-letnega mladeniča zahtevati spolno vzdržnost? Odgovarjaje se dotaknemo vprašanja, ki je največjega po-I mena in globoko sega v navade moške mladine sploh. O tej stvari so razširjeni krivi nazori. Naslednje dejstvo pa jih utegne te-] meljito pojasniti.
j          Pred tremi leti so se združili profesorji
zdravstva na dvajsetih srednjeevropskih vse-I učiliSčih in so se obrnili na visokošolske dijake z nujnim pozivom glede spolne I vzdržnosti 1 V tem pozivu se poudarja, kako I se leto za letom Sirijo spolne bolezni, in da so že nevarne obstoju naroda. S svojim sva-I rečim glasom se obračajo profesorji najprvo I na visokošolsko mladino, ker je istina, da so one bolezni zlasti med slušatelji velikih uni-I verz tako zelo razširjene, da bi tega nikdo I ne pričakovaj glede na socijalno stališče in I odgojo visokošolske mladine. (V Berlinu iz-I kazuje statistika izmed 100 spolno bolnih 30 I proatituiranih žensk, 25 dijakov, 16 trgov-I cev, 9 delavcev, 4 vojake itd.). To je seveda I v zvezi s svobodnim, neutesnjenim življenjem I visokošolcev. Zatorej profesorji tem bolj av-I toritativno naglaSajo, daje abstinenca po ti-I sočeri izkušnji brez vsake nevarnosti ali zlih I nasledkov za telesni in duševni razvoj mla« J dine! Poziv potem slika usodnost spolnih I boleznij in nujno nasvetuje spolno vzdržanje I pred poroko.
I          Ako  velja, tak opomin vseučiliški mla-
dini, tem bolj resno se mora stvar smatrati i nasproti srednješolskim dijakom. Le obžalo-I vanja vredno je, da je zoper običaj, govoriti I o seksualnih boleznih in njih nasledkih. In I vendar bi bilo prav, ako bi se ravno mladini, I ki je najbolj izpostavljena, stvar z odkrito I besedo pojasnila. Dokler pa tega običaj ne | dopušča, in dokler nasproti nedorasli mladini j svarilna beseda sama ne zadošča, da bi pre-| magala prezgodaj razviti prirodni nagon — I ne ostaja odgojiteljem drugo sredstvo, kakor i ostra kazen.
I          Ni zastarelost disciplinarnih postav, ni
j šikaniranje od strani profesorjev in ravna-I telja, nego lastni interes mladine je, ki za-I hteva v teh stvareh največjo pozornost in I strogost vzgojiteljev.
j           To zahtevajoč se   ne   sklicujemo   na
I verske moralo, kakor se tudi imenovani vi-I sokošolski profesorji nanjo ne naslanjajo. I Ravno v tej stvari je jasno, da s konfesijo-I neino vero nikakor ne ohrome temelji nrav-
Chicago.    |
V Chicago! Vzradoščen sem bil, ko I sem opazil iz svojega kupeja v sinji daljavi obrise onega mesta, katero so sezidali ame-rikanski Slovenci dne tretjega aprila (letnice ne poznam). Pregovor sicer pravi: .Rima j niso sezidali v enem dnevu I", toda ta britka resnica se nanaša le na mesto Rim, ne pa na druga mesta. Nihče pa ne more oporekati dejstvu, da so Slovenci sezidali .Chicago", kar nam tako jasno spričuje etimologija tega imena, ki ni drugega nego slovenska besedica ,čik", pisana in pokvarjena po angleški. Angleži so sploh čuden narod. Ukradejo stvar, prenaredč jo po svoje in se bahajo s .svojo* stvarjo. Kako slavijo n. pr. Shakespere-ja, svojega največjega dramatika! In kaj je bilo ž njim? Ukradli so ga Nem-J cem, kateri so ga imenovali neantialkoholično .Secbs Bier". Ime so ohranili isto (Šekspir), toda pis H so ga pa po svoje, in sicer tako, da mu niso v tem spakedranem imenu pustili niti enega .pira", temmanj pa Sesiih.
.Chicago !* Izprevodnik me je vzdramil iz premišljevanja o angleških tatvinah. Izstopil sem in se začudil divnim dekoracijam na postaji. Balonček pri balončku, zastava pri zastavi, postajevodja .pri rdečem zajcu", j ker se ni hotel vdeležiti vsprejeraa katoli- j škega delavskega društva .Lopata" kot strasten socijalai demokrat. Ta dan je bil namreč velik delavski shod v Chicagu in prišli so vsi, tako, da so zasedli v najkrajšem času tri cele klopi v ljudskem vrtu, kajti v gostilni niso hoteli zborovati, ker je bil združen z delavskim shodom tudi shod antialkoho-likov.                                                               I
G. predsednik je otvoril zborovanje s prisrčnim pozdravom. Omenil je velikanski pomen tega dneva za vse opice v .barnum*- j ski menežariji, govoril o sploSni volilni pravici, razmesaril socijalne demokrate in poljubil vsakega zborovalca, kar je trajalo le dve minuti.
In vstal je slavnostni govornik in začel: .Krščanski bratje! Danes mi je govoriti o svobodi. Kaj je svoboda? Odgovor dobodete pri sklepu mojega govora. Sicer pa se bom i oziral na Vaše duševno obzorje in V.tm pri-prosto, markantno, brez tujk razložil pojem o svobodi.
Poglejmo v javno življenje.
Vzemimo v roko časopise, n. pr. pPri-morski list" z dne 22. oktobra 1903. Tu berete na tretji strani poročilo: ,Na Lokvah se je dne 17. okt. zvečer med grozno burjo prikazal prvi sneg: nekoliko prezgodaj je prišel, sicer pa bo tak, kakor lani." In če se posten človek nad tem zgraža, dobi za odgovor: .Vse za svobodo 1*
Če greš v gledišče, v hišo muz, da se razvedriš, kako osupneš. Že v prvem aktu 1 poljubuje glavni junak cele igre, kaj mislite roko preč. gospodu nuncu ali pa kako cerkveno ključavnico? ne, on poljubuje meni nič, tebi nič, miado dekle, ki, Bog mu odpusti ta greh, niti Marijina hči ni. V drugem aktu kleči ta nesramnež pred njo, v tretjem kleči ona pred njim, v četrtem se zopet poljubita, in v petem se vstreli ona, on pa izpije — pomislite — strup. Strup — haha — rici-novo oije takim ljudem, ne pa strup, Seveda ne dovoli potem cerkvena oblast takim sa- j momorilcem dostojnega pogreba, zato pa tudi | manjka v vsaki drami Sesti prizor, ker se nočejo osmešiti s klavernim pogrebom. In če
nosti. Nravnost je prirodni zakon človeške družbe, ki korenini v sjmoobrani tako poje-dinca kakor naroda.
S stališča  morale  torej   ne  moremo | odobravati; da  so realski   dijaki  uprizorili : Sfrajk, ko se jim je resno pokazalo, da je j pohajanje v krčme, kavarne in hiše prostitucije v njih lastnem interesu zabranjeno (upamo, da jim je naznanil ravnatelj stroge kazni z resno in umno motivacijo!). Vendar se ne moremo zdržati naslednjega vprašanja. Kako, da prejšnja leta nikdar ni bilo treba disciplinarne postave v tolikem obsegu in v toliki resnosti upotrebiti? Ali je zasluga ne-modrega   postopanja   ravnateljstva,   da   je stvar vzrasla  na take dimenzije? Kako to, da se prej  nikdar  ni  dijaStvo  na realki v I Gorici  uprlo avtoriteti profesorskega  zbora in ravnateljstva 1 Ali je sedanje ravnateljstvo prav s svojim klerikalstvom v očeh  mladine pokvarilo sebi avtoriteto?                                j
Shod t Neblem. — Shod v Neblem na Križadi, kateri je bil sklical v nedeljo dež. poslanec Jakončič, se je dobro obnesel. Prišlo je bilo do kakih 600 ljudij. Govoril je poslanec Jakončič o gospodarskem stanju ter kazal zlasti na potrebo dvigniti sadjerejo in vinorejo, dež. poslanec dr. Treo je govoril o | narodni probuji, katera naj hodi vsporedno z gospodarsko probujo, župnik Gergolet pa o »Legi", o laski Soli v Neblem ter o zadržanju domačinov proti tej šoli. Po zborovanju se je oglasil res lepo izvežbani pevski zbor pod-j vodstvom g. učitelja Toroša, pri kaplji vina pa se je cula tudi še marsikaka rodoljubna beseda.
Iz mestnega sveta goriškega. — Električno luč v Gorici smo dobili Sete 15, avgM pa bi bila morala pričeti svetiti že 24. maja, kakor je bilo pogojeno. ,Wiener Gas-Industrie GeselUchaft" je zadela radi tega kazen 200 K na teden. Proti temu se je družba pritožila ter navajala med drugimi vzroki tucr počasneje delo tukajšnjih delavec nego je drugodi. Mestni svet je pritožbo odbil, poročevalec je zavrnil zlasti očitanje o počasnosti delavcev.
Pokopališče zvežejo s telefonsko zvezo. Čuvaj je omenjal, da ima tolikokrat kaj vprašati, in istotako se mu ima pogostoma kaj naročiti, kar pa je vse težko hitro izvesti pri veliki oddalji pokopališča od mesta. Naprava bo stala 710 K.
»UČIt. drnStvo za gcrlškl okraj" vabi k rednemu letnemu občnemu zporu, ki bo dne 5. novembra 1903. ob 9 uri zjutraj v dvorani slov. Čitalnice v Gorici. Dnevni red: 1. Letno poročilo o društvenem delovanju. 2. Poročila o podružničnih delovanjih. 3. Pregled društvenega računa. 4. Volitev treh računskih pregledovalcev. 5. Poročilo o delovanju deželnega društva. 5. Volitev društvenega odbora. 7. Razni nasveti.   K polno-
se kdo zgraža nad tako igro, se mu odgovori : ,Vse za svobodo 1*
Pojdi v knjižnico, poglej razne novejše slovstvene proizvode, in kaj dobiš? Strup! Vzemimo n. pr. v roko .Človeka in pol". Že v začetku se govori o štorkljah! Ali ni to škandal ? Glavni junak je neki dr. Rihard. Mlad mož. On ljubi na vseh straneh tega romana svojo Kornelijo, mesto da bi rabil svoje mladeniške moči v prid, v hasen celega človeštva. Na vsaki deseti strani bi lahko vsta-novil kako konsumno društvo, na vsaki petnajsti, kako rajffeiznovo posojilnico, na vsaki dvajseti pa spravil dekleta v klub .Marijinih hčera". Ako bi dr. Rihard tako deloval, bi bil lahko na zadnji strani omenjenega romana že v kranjskem deželnem zboru in učitelj Jaklič bi mu pravil: .gospod kolega !*, tako pa mora ostati vedno in vedno zdravnik, ako noče lakote poginiti. In zakaj vse to, ker.... .Vse za svobodo!"
Če se povspneS še vise, in vprašaš državnike, čemu so skovali postave, dobiš zopet odgovor: .Vse za svobodo!* ali pa sploh ne dobiš odgovora, kajti Goluhovski spi, Khuen Hedervarv je utrujen, ker je bil pol večnosti na poti iz Budimpešte na Dunaj, z Dunaja v Budimpešto, Drobnič pa še ni tako visok državnik, da bi mu lahko stavil vprašanje, ia če mu bi stavil, bi dobil .svobodno" zaušnico.
Kal pa je prosta ljubezen ? Vi si gotovo mislite, da je to ljubezen, katero si človek .prispoga* v prostih urah, dijaki n. pr. od 12 — 2 in od 4. zv. do 7s/4 zjutraj, uradniki od 12 — 4 pop. in od 6 ure zvečer do 8 zjutraj, ako so višji uradniki do 9. Toda temu ni tako. Prosta ljubezen in svobodna ljubezen! Saj ste me razumeli?
Številni udeležbi vas vabi stanovski ponos, naS položaj in odbor.
Zborovanj© farlanskih učiteljev. —
V nedeljo so zborovali v Tržiču učitelji iz Furlanije. Med drugim so govorili tudi o svo- . jem neugodnem gmotnem položaju. Na shodu je bil tudi predsednik deželnega učit, društva Jacobi iz Gorice, ki je povedal, da je sklenilo dež. učit. društvo predložiti dež. zboru v prihodnjem zasedanju potom poslanca-uči-telja Falconerja n*ert za povišanje plač učiteljem. Poslanec Falconer je izjavil, da njegovo stališče je sicer težavno, da naleti v deželnem zboru na odpor, ali da bo deloval vedno po potrebah furlanskegaa ljudstva po željah svojih volilcev.
___    Laška klerikalna   organizacija. —-
Lepo počasi pa gotovo napreduje laška klerikalna organizacija. Ako le odpremo kak tukajšnji laski klerikalni list, čitamo poročila o ustanovitvi kake kmetijske zadruge ali o občnem zboru kakega takega društva, v Terzu, v Romansu, Fiumičehi itd. Te dni so bili priredili poučni tečaj za poslovodje katoliških gospodarskih društev, v kateri je bilo vpisano 20 poslušalcev. Na to se je vršila javna skušnja, pri kateri jih je prestalo izpit 16. Pri izpitu so bili navzoči tudi višji okr. komisar Pollejr, podžupan Bombig, dež. tajnik Petarin in inž, Em. Luzzatto, ravnatelj obrtne Šole. Vrhu tega se je vršilo nedavno zborovanje, na katerem je bilo govora o dolžnostih predsedstev takih katoliških društev in zadrug. Predaval je don Panizza iz Tridenta, predsednik tamkajšnje klerikalne gospodarske organizacije.
Na čelu tej laški organizaciji v Furla-niji in v Gorici stoji proSt Faidutti. Reči se mora, da je dr. Faidutti previden in priljubljen mož, in propadanje laske lažt-liberalne stranke mu prihaja na "celi črti prav. Seveda služi tudi ta organizacija, kakor vse take, v prvi vrsti v politiške svrhe ter ima namen utrditi duhovski vpliv v Furlaniji in v Gorici. To je prvi namen, s tistimi društvi pa Co bo kaj, bo, če ne bo, pa ne bo! Kriv ne bo dr. Faidutti!
»Mizarska iadrnga* je naredila zopet velik korak po lestvi napredka in razvoja. V zadružni tovarni v Solkanu je postavila električno napravo za razsvečavo. Gonilna sila je nič ne stane, ker dosedanji parni stroj goni tudi dinamo. — V tovarni, kjer se obdeluje sam les in delajo stroji, je pač zelo nevarna petrolejska ali plinova razsvečava. Saj je jedna tovarna na istem mestu že pogorela. — Z električno lučjo je odstranjen večji del nevarnosti.
Pisarna in tovarna sta združeni s telefonom, ki ima zvezo s telefonsko centralo v Gorici. Telefonska številka je 74. — Kdor kaj potrebuje od zadruge, kako naročilo, sporočilo itd., stopi v mestu k prvemu apa-
Taka je torej svobuda! Ako se vprašamo sedaj: .kaka je svoboda ?* odgovoriti si moramo .taka!*
.Taka 1 Taka! Živio taka! Taka !" Taki in enaki klici so grmeli po ljudskem vrtu, ko je končal slavnostni predsednik s svojo .svobodo*.
Z velikim navdušenjem so bile sprejete resolucije: Občni zbor naj sklene 1. glede časopisov, da se od sedaj naprej ne sme več 17. oktobra prikazali na Lokvrh med grozno burjo zvečer prvi sneg, kateri pa mora biti tak, kakor prejšnja leta, 2, glede gledišča, da mora biti vsak junak v drami konsuroar, junakinja pa .Marijina hči", da se mora igrati le .Sv. Nežo* in .Lurdsko pastarico* na odru, vse druge za kulisami, 3. glede novejših del mladih pisateljev, da ne smejo več pisati drugih stvarij kakor sv. legende alipaživotopis kranjskih obstrukcijo-nistov, in 4. glede proste ljubezni, da se ničesar ne sklene.
Antiatkoholično društvo .Rdeči nos* je začelo zborovati. Govorili so dr. Petagij Limon, Maksencij Malinovec, Jakob PaSareta, Stanislav Soda, Urban Vodenica, Bruno Vo-dopivec in mala deklica Malaventura Sekula,
Gelazij Žlobudra je prečital tozadevne resolucije, ki so se glasile: .Občni zbor naj sklene dati iz društvene blagajne imenitni honorar: 753 dolarjev onemu, kateri iztakne najboljše sredstvo proti rdečim nosovom, kakor tudi enako darilo onemu, kateri napravi tekom štirinajstih dni tak zamaškni sveder, kateri odpre v par sekun^ih tudi najbolj zamaSeno buteljko,"
Chicago je res lepo mesto, toda mene ne bo videlo nikdar več.
Ahasver,
tatu, ki mu je Ha razpolago, poklice St. 74. j in — govori z gospodi v Solkanu. S tem j« prihranjena marsikatera pot do Solkana.
Ta zadruga utegne biti ponos goriških Slovencev, ako bodo člani vedno tako edini! In to morajo biti!
Zadnje Čase pošilja v Egipt toliko blaga, da Lloyd večinoma ne more ustrezati zahte-vam. — Kaj smo pisali pred leti o preko-morski trgovini? Kavči so se takrat norčevali z nami t Eto dokaz, kdo je hodil po pravi poti t In tako bo še v marsikaterem drugem oziru.
Laško dijafiko društvo .Innomlnata" — razpuŠčeno. — To društvo ldškflf--viso— kozolcev je oblast razpustila, ob jednem pa je preiskala policija prostore društva v Trstu ter odnesla več Hstn in papirjev. Društvo je bilo preveC — ,viderasko*.
Občinski uradniki gradiščanskega okraja se imeli v nedeljo v Gradišču posvetovanje, na katerem so sklenili med drugim ustanoviti društvo obe. uradnikov v laškem delu dežele, protestovaii so proti temu, da bi se nastavljali za obe. uradnike učitelji, duhovniki in penzijonisti in sklenili so tudi prizadevati si, da spravijo svojega zastopnika v deželni zbor.
Y  Loftnlku je padla ti- letna deklica Al. Pecorari v jarek, ter se tam zadušila, Druga starejša deklica, ki je imela to Čuvat1, je tekla na polje klicat starise na pomoč, alt ti so prišli prepozno.
Novoustanovljeno bralno Jn pevsko društvo ,Ip»rft* v Mirilu vabi k prvi je-selici, katero priredi v nedeljo dne 15, nov, ob 3% uri pop. v prostorih g. J. Faganelija (pod Gradom) Na vsporedu so razne pevske točke, katere izvajajo domaČi možki in meSan zbor in igra .Kmečka osveta*. Med pevskimi točkami igra vojaški orkester. Po končanem vsporedu je ples. Vstopnina k veselici: ne-udje 40 vin., k plesu do 11. tre % K, po U. uri 1 K. Sedeži; L vrsta t K, II, vrsta 80 vin., HI. vrste 40 vin. Radodarni doneski se hvaležno sprejmejo. Šolskim otrokom je vstop prepovedan. K obilni udeležbi uljudno vabi                                  odbor.
Amerlkanskl milijonar t Gorici. ~ Nekaj dnij se nahaja v Gorici in stanuje v hotelu .južna železnica* amerikanski milijonar Ferguson Jurij s svojo soprogo. On je stotnik v armadi Zjed. amer. drŽav. V Gorici ostane par dnij; ugaja mu zlasti okolica.
Tatvine. — Policija je prijela še ne 10 let starega Fr. Culjata, učenca tretjega razreda, ker je kradel škatlje s cigaretami. Zasačili so ga pri tatvini doslej že štirikrat. Dobro začenjal
V    ulici Dantejevi št. 8. so ukradli neznani tatovi zlato moško žepno uro in ve* rižico z dragocenim okraskom.« Radi tega je izdalo glavarstvo okrožnico, da je omenjene reci, ako jih kdo komu ponudi v prodajo, zapleniti ter takoj sporočiti policiji.
Is Kobarida. — Vodstvo poddružnice sv. Cirila in Metoda v Kobaridu naznanja, da bo letni shod v četrtek dne 5. novembra ob i. uri popoludne v gostilni pri g. Fride-rigu. Udje naj se shoda obilno udeležijo. Vodstvo.
Razpis nagrade. — Odbor dijaškega umetniškega društva »Vesne* na Dunaju razpisuje 52 K nagrade za šestero najboljših umetniških razglednic. Ta nagrada se razdeli tako, da se izplača za najboljši načrt SO K, ostalih 32 K se razdeli v primerno manjših svotah med ostalih pet načrtov.
Glede snovi ne stavi odbor nikakih mej, zahteva pa, da se izdelajo slike v slovenskem in hrvatskem narodnem duhu.
Načrti v 2-kratni veličini navadne dopisnice naj bodo izdelani v pr prosti moderni tehniki v treh barvah, vštevši barvo papirja.
Pravico konkuriranja imajo le redni in izredni člani društva .Vesne* na Dunaju. (Redni član more postati vsak dijak upodabljajoče umetnosti na Dunaju; vstopnina in semestralni prispevek po 2 K. — Izredni Člani postanejo vsi oni dijaki upodabljujoče umetnosti, ki žive izven Dunaja. Ti plačajo vstopnine in semestralnega prispevka po 1 K.)
Vsi načrti naj se pošljejo frankovani do 21. listopada na društveni naslov: .IhVRenmveg Nr. 1. — Richter Restauration*. — Vsak umetnik naj priloži svoje ime in imena poslanih razglednic, katerih število je neomejeno, v zaprti ku7erti. Odbor društva »Vesne*. Aleksander Šantel, t. č. predsednik, Svetoslav M. Peruzzi, t. č. tajnik.
Čevljarskega pomočnika sprejme takoj v stalno službo Peter Gotič, čevljarski mojster v Gorici, Gosposka ulica št. 14.
PotaiSenje. —. ^ Vded sklepa 21. občnega zbora kranjsko-prlmorsko-dalmatin-skega društva poštarjev in poštnih odpravnikov, ki se je vršil dne 5. vel. travna t. 1. v Ljubljani, izročila je dne 26. vinotoka t. 1. deputacija tega društva protektorju istega, njeg. visokorodju gospodu dvornemu svetniku in predstojniku c, kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, Moricur Felicetti-ju *pl? ;,fcwbenfrf«,~ -v—pMananje Jbusedjmh zaslug, ki si jih je stekel isti za društvo,' častno diplomo, katero je blagovolil imenovani viso-kostoječi funkcijonar prijazno vsprejeti in podariti društvu ob tej priliki v dobrodelne namene znesek 200 K.  -
Kupljeno In pozabljeno. — Nekdo je kupil v trgovini Konjedic & Zajec dve kožici, nož in zajemalko za moko* potem pa je vse to pustil v neki štacuni na Kornu. Zdaj je to blago na redarstvu. Čegar je, naj se oglasi ondi.
Posestvo na prodaj. — Trgovsko-obrtna zadruga je kupila na drar.bi premoženje ranjkega Jurija M o žeta v Bukovici. Tuje veliko sveta, njiv, vinogradov, gozdov. Vse to proda v celoti ali po kosih. Rojaki v okolici imajo priliko, da pokupijo ta svet in poslopja. Gotovine je treba le tretjino prodajne cene; drugo se odplača v 5 ali 10 letih. Pač ugodna prilika l — Ako ni kupila onega lepega posestva naša zadruga, bi bilo prešlo v laške roke,
Zaloga raznih dalmatinskih vin prve vrste se je otvorila na Kornu (na vogiu v ulico" Formica št. 1) Slovencem iz mesta in z okolice se za mnogobrojen obisk prav toplo priporoča udani Jakob Mačukat.
Išče se stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in kletjo za družino treh odraslih oseb. Ponudbe na naše upravništvo.
Zgubljeno. — Okoli dne 10. t. m. se je zgubila pletena zlata zapestnica s svetinjo M. B. obkroženo z malimi briljanti od zadej in z napisom BFilius ttns unicus* na potu po ulicah Gorso, Kapucinska ulica, Rabatišče in Semcniška ulica. Pošten najditelj dobi 40 kron nagrade v hiši Strassoldo na Gorsu številka 24.
Okna In vrata sedanjega hotela vpri zlatem jelenu*, mnoga prav dobro ohranjena, kameniti in leseni deli s šipami vred, so na prodaj, ker se hotel docela prezidava. — Marsikomu bi prišla prav in po ceni. — Kdor česa potrebuje, naj se oglasi v hotelu pri hišniku g. J. M a h n i č a.
Dokazano je, da so vobce priljubljene in povsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg,najpotrebnejšesred-stov v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. Cita-teije na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg.
Napačno prebavjjanje Je Tarok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fr?gner, c kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!      1
Mizarska zadruga v Solkanu
pri Gorici sprejme v delo takoj več stavbenih mizarjev in strugarjov.
Razgled po svetu.
Državni »bor bo sklican po najnovejših vesteh ali 17. ali 18. novembra.
Krlaa na Ogrskem. — Grof Tisza se trudi, da bi vspel s svojimi predlogi tako, da bi sestavil ministerslvo ter napravil kolikor toliko mir v zbornici. Stranke imajo konferenco za konferenco, zlasti imi največjo važnost liberalna stranka; neodvisna stranka je tudi zborovala in sklenila, nadaljevati ob-strukcijo, ker niti program Tisze niti program devetorice ne odgovarja njenim zahtevam.
Kranjski deželni sbor za Koroško.
Posl. Majaron in tovariši so vložili v seji v torek nastopno interpelacijo:
Na shodu slovenskih odvetnikov in odvetniških kandidatov, ki se je vršil zadnjo nedeljo 25. t. m. v Ljubljani, sporočalo se je od zanesljive strani, da je videti, kakor da je bil zadnji čas c. kr. sodiščem v vojvodint Koroški doposlan tajen ukaz, ki določa, naj sodišča v bodoče na Koroškem slovenskim odvetnikom in nemščine zmožnim Slovencem sploh ne uradujejo slovensko, in da se smejo posluževati slovenščine samo tedaj, ako je dokazano, da stranke ne znajo nemškega jezika.
Ako je to sporočilo resnično, se z namenjenim ukazom ne namerava samo na ne- i čuven način odstraniti sedanje slovensko ura-dovanje v Vojvodini Koroški, ampak se hoče naravnost poteptati ustavni člen XIX., s katerim je zajamčena ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov na uradih, torej tudi ravnopravnost slovenskega deželnega jezika na Koroškem.
Glede na to usojajo si" podpisani -nujno vprašati:
1. Ali je vi oki c. kr. vlaei znano, da je izšel zgoraj označeni ukaz na c. kr. sodišče na Koroškem?
2. Ali je visoka c, kr. vlada pripravljena takoj vse storiti, da popolnem pomiri ves, vsled omenjenega poročila skrajno razburjeni, slovenski narod?
V Istrskem dež. zboru so nadaljevali slov. poslanci obstrukcijo tudi včeraj z dolgimi govori, interpelacijami in glasovanjem po imenih. Posl. Vareton se je odpovedal mandatu.
.Slovenija« proti obstrukcljl v kranjskem deželnem zboru. — Interpelacija, katero je vložilo po posl. Hribarju ak, slov, društvo »Slovenija* na Dunaju proti Šuster-šičevi obstrukciji v kranjskem dež. zboru, se glasi: Visoki deželni zbor I Akademicno društvo vSlovenija" je sklenilo na svojem I. rednem občnem zboru letošnjega zimskega časa enoglasno sfedeči protest: V slovenskem vseuče-liščnem vprašanju je dosedaj vladalo načelo, da nastopajmo vsi Slovenci glede njega enotno, da je vzvišeno nad strankarskimi interesi in da se ga je spravilo na politični dnevni red le tedaj, kadar so razmere in čas dali upati, da se približamo svojemu smotru. Slovensko dijaštvo, ki se je od prvega začetka * vseuee-liščnega gibanja zanje z vso vnemo zavzemalo, danes z žalostjo opaža, da se greši proti tem edino pravim načelom v deželnem zboru kranjskem, kjer se zlorablja vseučiliško vprašanje v obstrukcljske svrhe. Proti taki pro-fanaciji, proti taki brezvestni igri z vseučiliš-kim vprašanjem, šteje si slovensko akademicno društvo BSIovenija* v dolžnost, najod-ličneje protestovati. Izvršujoč sklep I. občnega zbora z dne 20. vinotoka 1903. Za odbor: cand. iur. B. Vožnja k, t. C, predsednik; Dolence, t. č. tajnik.
NemšSiu& t Dalmaciji. — Dolgo časa je Že govora o tem, da prireja vlada načrt za ureditev službenega jezika pri uradih v Dalmaciji. Doslej se je šopirila tam neopravičeno laščina. Ta neopravičenost je bila tako velika, da se je končno odločila vlada, odpraviti jo. Ali kaj postaviti na njeno mesto? Naravno bi bilo seveda, da pride na mesto laščine hrvatsko-srbski jezik, ali .vladi še ni bilo nikdar mar, da bi postopala s Slovani pravično, zato ne predlaga jezika 99% prebivalstva za službeni jezik, marveč — nem* ščino! Ves notranji službeni jezik ima biti nemški. Nemški ima biti občevalni jezik med državnimi uradi, izvzemši one na teritoriju kraljestva. Nemščina bodi dopisovalni jezik s centralnimi oblastmi. Nemščina bodi poslovni jezik za vsa prezidijalna opravila na namest-nišlvu v Zadru. Le v pojedinih slučajih se ima prepuščati razumu in izkustvu, da-li naj deloma prihaja do uporabe tudi srbsko hrvatski jezik. V računarski službi se imajo vsi registri in nakaznice, ki služijo za kontrolo osrednjim oblastim, voditi v nemškem jeziku itd. itd. Izlasti povdarja načrt »tehnične težave*, ki so na polu rabi hrvaščine v finančni službi, češ, da ta stroka zahteva terminov, kateri da še ne obstoje v hrvatskem jeziku. V katerem jeziku pa poslujejo finančni uradi na Hrvatskem in v Srbiji ? 1 Mart si morajo tudi tam pomagati z nemškimi termini 1?
Vprašanje nastane sedaj: ali se bodo znali Slovani in Lihi v Dalmaciji ubraniti takega načrta dalmatinskega namestnika bar, Handla?!
Atentat proti nadškofa ŠtadlerJn? — Hrvaški lista pripovedujejo, da bi bil te dni nadškof Stadler skorej postal žrtev atentata v Sarajevu. Mohamedanci hudo črte nadškofa zaradi njegovega fanatizma, kako lovi niohamedanske ženske in otroke za prestop h katoliški veri. Te dni sta zaprosili dve mo-hamedanki avdijence pri nadškofu, da se dogovorita o spreobrneuju treh hčera. Stadler je brž sprejel obe ženski, ki sta prišli popolnoma zagrnjeni v sobo. Komaj pa sta spregovorili par besed, zaslutil je nadškof nekaj sumljivega ter poklical svoje služabnike, ki so zgrabili zagrnjeni postavi ter ju preiskali. In res sta bila  to dva Turka, oborožena z
bodali in revolverji. Takoj so ju zaprli, pozneje pa na posredovanje nadškofa 2opet izpustili. V Sarajevu se zadeva skrbno prikriva. Ako le ni .atentat« klerikalna izmišljotina, da pridobi svojemu nadškofu simpatije!
Madjarsko prarosodstvo. — Pred kraljevo kurijo v Budimpešti se je te dni obravnavalo o tiskovni pravdi slovaškega dnevnika »Narodnie Noviny\ Urednik tega lista, znani slovaški pisatelj in narodni bojevnik Svetozar Hurban-Vajanski je bil namreč 31. sušca t. 1. pred tiskovnim sodiščem v Budimpežti tožen radi hujskanja proti ma-djarski narodnosti, ker je priobčil v svojem listu članek ,Ne vdajmo se*. Porotniki, seveda sami Madjari, so ga, kakor je na Ogrskem že navadno, spoznali krivim in sodišče ga je vsled tega obsodilo na dva meseca ječe, 400 kron globe in na plačilo vseh stroškov. Urednikov zagovornik Pavel Mudron je takoj prijavil ničnostno pritožbo, o kateri je te dni obravnavala kraljeva kurija. Toda tudi to sodišče se je dalo voditi samo madjarskemu šovinizmu in je priziv zavrnilo. Hurban bo pa spet moral v jeCo, kakor že večkrat, samo radi tega, ker je rodoljub in radi tega »pan-slavist* I O, ta madjarska svoboda l
Prostovoljno v vojake. — 2Ž-letni Josip Mlekuž je dospel meseca septembra t. I. v Trst, da bi vstopil k vojakom. Ker so ga pa dne 24. septembra zvečer našli redarji brez dokumentov, so ga odvedli v zapor, kjer je ea\al 15 dnij, ne da bi bil zaslišan. Ko je bil že sit tega 15-dnevnega zapora, ja pristopil dne 9. t. m. k oknu sobe, v kateri je bil zaprt z 12 drugimi jetniki, in vprašal na hodniku nahajnjočega se redarja, da-li bi mu bilo mogoCe govoriti s kakim komisarjem. Zanikalni redarjev odgovor je Mlekuža tako razjezil, da je spregovoril sledeče besede: »Bolje bi bil storil, da bi šel služit Ciganom, nego da sem prišol v Trst s'užit,„* Tu je imenoval načelnika države. Vsled tega izraza bil je Mlekuž tožen radi žaljenja Nj. Veličanstva in jo bil v torek pred tržaškim deželnim sodiščem spoznan krivim in obsojen na trimesečno težko ječo, poostreno z j ednini postom na mesec.
Kako se deli Slovanom v Avstriji pravica. Več tisoč čeških starisev je zaprosilo ustanovitev 20 čeških ljudskih šol v raznih dunajskih okrajih. Prošnjo so odklanjali kar po vrsti, sedaj pa jo je odklonilo tudi naučno ministerstvo, češ, da češčina ni v deželi navadni jezik, dasi Živi na Dunaju okoli 120.000 Čehov ter je na Nižjeavstrijskem veC čeških vasij. Naučnemu ministru je vsele za ger-manizacijo župan pa je na Dunaju .pravični" dr. Lueger, bog slov. klerikalcev.
Štrajk v Bllbaou. — V Bilbaou na Španskem štrajkajo v»i delavci. Vseh Straj-kuječih je okoli 40.000. Nad mestom je proglašena nagla sodba. Poklicali so vojaštvo. Prišlo je do spopadov, in več osob je bilo ubitih, mnogo ranjenih.
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici
=====   priporoča sledeče zvezke   =
TALIJ E:
I. zvezek: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 žeuB&e osebe.) II.    «     : Bratranec. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 3 ženske osebe.)
III.     «     : Starinarlca. Veseloigra  v enem de-
janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.)
IV.     <     : Medved snubač. Veseloigra v enem de-
janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) V.    «     : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.)
VI.      «     : Dobrodošli! Kdaj pojdcl; domu? Veselo-
igra v eaera dejanje. — (2 moč ki, 2 ženski osebi.)
VII.     «    : Putifarka. Burka v enem dejanju. — (3 možke, 2 ženski osebi.)
VIII.   <   : Čitalnica pri nranjevkl. Burka v enem
dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.)
IX. zvezek: Idealna tašSa. Veseloigra v enem dejanju. — (1 možka, 3 ženske osebe.) X. « : Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.)
XI.    *     .• Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju.
—  (4 možke, 3 ženske osebe.) XII.    «     : Mesalina. Veseloigra v onem dejanju.
—  (3 možke, 3 ženske osebe.) Vsak posamezen zvezek stane 40 vin.,
po pošti S vin. več.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in   sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Dunajska zaloga blaga
A. Folberbaiim
;   M1BB1 1"- Vir« itn  ti. <* W|h «fc» k nitUn).
Velika Izber                  4 «»»«.«*., — .. - T
i         PriporoCa   se slavnemu  občinstvo   za
izgoto vi jenih oblek za dame in otroke, j mnogobrojna naroČila  ter obljublja solidn. perilo, moderci in drugi modni izdelki j postrežbo pc Jako zmernih cenah, po najnižjih cenah.  —  Specialiteta ^ bluznah,  predpasnikih, kožuhih itd
Ne v  Ameriko!
V slovenski in hrvatski Istri, v bližini Trsta se proda ali da v najem po zelo^ ugodnih plačilnih pogojihved lepih posestev z gospodarskimi poslopji.
Pojašnjenja je dobiti brezplačno v pisarni g. Dr. Gregorina v Trstu, Molino piecolo 7. II.
ftaorica  ^^   Gorica
Klimaita zdravišče.
Hotel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvefcava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
UNIKAT. CARICI CM.PIS.
priporaano kot IsmtBO bol nblažnjoie mazilo; za ceno 80 h, kron 14^) in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno prlUflblJeno domače adr*-vllno sredstvo vedno le v erfy. steklenicah s naio zaič.itno znamko s „81-DR0MM namreč, iz RICHTLIRJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previiena s to zaščitno znamko
I Rickterjeva lekarna „pri zlatem levi"
i PRAGI. Blizabethgrasae ftt.6.
Dobi so v lekarni
,Fri ZwH»|i* Mirt KulHr, Tidli.
Med. univ. dr. B. Piki zobozdravnik
v Gorici
naznanja, da je preselil svoj zobo-zdravniški atelje s i. oktobrom 1903. v Corso Oinseppe Verdi 19. (poprej Vrtne ulice) nasproti ljudskemu vrtu in ordiauje od 9—12 dopold. in od 2—o popol.
Vsestransko  pozornost
t:' vzbuja ==
= Izvanredno velika zaloga ----
izgotovljenih oblek ST^
vseh stanov v trgovini                              ——
J. MEDVED
Gorica, Corso Verdi-jeva ulica štev. 38. Solidno blago.                        Kroj dunajski.
¦NF*   Cene nizke in stalne.   <"¦*¦ Za naročilo  obleke zadostuje prsni  obseg. Naročila se odpošiljajo s prvo pošto.
Službe išče
mlad gospod bodisi kot pisar ali domači učitelj, zmožen slovenščine, laščine in nemščine ter slovenske stenografije. Ponudbe na naše upravništvo.
Pri zidanju
»Goriške ljudske posojilnice« v izložbi
poškodo\ ano blago kakor : Glace - rokavice,   žepne   robce,   perilo, svilo, čipkei ovratnic©,pihalke itd; itd.
se prodajo
pod lastno ceno.
J. lomit "i**ii
8 dni sa poškilijo!
Samo za gld. 8-75
pošiljam   proti   povzejn
»lf gotovini.
Zanesljiva nikelnasl.i remont, žepna ura z znnmko! „Sy.slein lloskopf Pftent' z 36 ume notranjo uravnavo kazalcev, gre na minil o nalan'no, z 3-Ietnrn jamstvom. (Elegantni pozlačena verižici za uro in reklamne priprave se dobi po vrhu zastonj. Ako ne igaja, se vrne denar.
M. J. Holzer
tovarna ur In zlate n In en g ros
Krafcau (Avafr.) Diatalsa. 08
Zalagatelj e. kr. državnih uradnikov.
Ilustrovani ceniki ur in zlatenin zastonj in poštnine prosto. — iščejo se agenje. — Enaki oglasi so ponarejeni.
Anton Potatzky v Gorici.
3» sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovallšče nlrnberškega la drobnega blag« ter tkanin, preje la nitij.
POTREBŠČINI
za pisarnice, kadilce in popotnike.
; Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE za krojaše in š&vtjarje.
Svetlnjlce. — Kožni venci. — Mhhiic knjižice.
iišna obuvala za ysg letne čase. Semena za zeienja^trave in detelje.
Najbolje oskrbliena zaloga za kramarfe, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.    3    35-8
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujocimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
ce
99W _ ww   -v   „. ^ ww vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slavaasko-aarosaa upravo.
Vaa pojasnila daj« t
zastopv LJubljani, čegar pisarne so y lastnej bančaej biši Gosposkih ulicah štev. la.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih [cenah. Škode cenjnje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje Iz Stotega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoriatne
namene.
Odlikovana krojaška delavnica
Ant. Krtisic  !
v 6 rici, tekališce r:<w Verdi 25. I
Priporoča se slavnemu ! občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zale?-'*-vsakovrstnega blaga ia vse letne čase hi vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne. — Kavnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno jesensko in zimsko sezono Izdelke iz lastnega blaga jamčim l Ob jednem naznanjam slavn. občinstvu, da sem preselil svojo krojaško delavnico in prodaj alnico v ravno isto ulico pod štev. 33 t. j. nasproti dosedanjim mojim prostorom in nasproti novemu stavbišču * Trgovskega doma«.
Agentje,
ki imajo znanje pri privatnikih, se sprejmejo takoj v službo z mesečno plačo K f-0 in visoko provizijo; iščejo se povsod po mestih in trgih v svrho prodaje najnovejših patentovanih izdelkov, neobhodno potrebnih za gospodarstva, meščana in kmeta. Agenturo sprejme lahko vsakdo, da je le znan pri privatnikih ter isto opravlja v izrednem času. Ponudbe je pošiljati na naslov: ;x«uliolt 1»03' .- Rudolf Mosse, Dunaj.
Kunerol
zajamčeno čista rastlinska mast
iz   oreha  kokos.
Nadomešča maslo in svinjsko mast - Izvrstno služi tev je dolgo vzdržljiva. — Dobiva se v vseh boljših prodajaInicah z jedilnim blagom.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Anton Pečenko
Vrtna ui.ca 8 — UORICA — Via Giardino 8 priporoCa
brl.klh, dalmatinskih in tatarskih vinogradov. Dostavlja na dom in ra*poSiya po ielezni<ti na vse  kraje avstro - ogerske  monarhije v soditi od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja Indi msorce. Caaa zaiaraa  Foatroiba aoitaaa,
Zahtevate
moj ilustrovani cenik z vsi kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih ia muzikallčnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine preste
Haains Konrad.
tvornica  ur   in   ekspertna   iiiža W«»t »t. 248. — (Češko).
Gostilna,
ležeča tik ob Bači in železniški varjanti
bohinjske železnice med  Podbrdom in
St. Lucijo v prav primerni poziciji,
se odda v najem.
Več o tem pove upravništvo »Soče«.
W^ fjfi" W W"
Naznanilo preselitve.
i   »Trgovski dom" v Gorici.
1 Stanovanja in trgovine v najem.
V  novem »Trgovskem domu« podpisane zadruge, k\ bo stal poleg ljudskega vrta v okras mesta in ponos narodu, je že naprej oddana večina prostorov. — Na razpolago je le še nekaj stanovanj in ena ali dve trgovini. — Vsi prostori bodo imeli po zimi toploto iz osrednje kurjave, torej bre2*pecij.*&tanovanja bodo urejena z vsem modernim konfortom. — Načrti so ponudnikom na razpolago v zadružni pisarni.
V  Goricir28. okt. 1903.
Nacelstvo „Trgovsko~obrtne zadruge"
Zalivala,
Pri groznem požaru, ki je dne 8. avgusta t. 1. uničil velik del trga Boleč na Primorskem, vdeložena je bila banka »Slavija* z mnogimi svojimi dlani. Vse požarne Škode dala je ta, po vsi pravici sloveča banka preceniti v popolno našo zadovoljnost. O&kodnina izplačala se jo pošteno in točno.
Podpisani poškodovanci štejemo si v dolžnost, izreči slavni banki S lavi j i« za njeno kulanco svojo toplo zahvalo ter jo priporočati slavn. občinstvu.
Boleč, dne 16. oktobra 190:1
Tržka občina Boleč  hit.   19G.
Anton Straussgittl       ,    :S43.
Anton Sovdat             ,    369
Martin Abuja              ,     132
Ivan Klaiora              ,    139.
Josip Komac               ,    189,
Fani Golob                 „    124
Miha IvanCifi               ,    17;i
Fran PoCenko             ,    329.
Helena Pečenko          .    141.
Josip Zornik               ,    ;i*>4.
Anton Šulin, župan.
Leopold Jonke         hit.   115/120
Ana Cenmta               ,     180
Ivan Kavs                   »    208.
Alojzij SorC                 ,     122
Andrej Kravanja          „     14'.»
Kristjan Bratina
Andrej Govtnar           .    288
Eliza SorC                   ,      U2
Lovro Flciss                ,    'Mi.
Prva kranjska z vma sila na turbiRD delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, iraete-Ijem in predstojnikom zavodov in šol, krCmarjera in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno Izdelane
stole, fotelja, vrtne stole, gugalnike, naslonjače Itd. Itd.
Bhgo je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
Ukano ali v naravni barvi hnitirano.
Največja izbira stolov, naslonjačev In
gugalnikov Iz trstovlne.
Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 siikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. NaroCevalcern na debelo se dovoli znaten popust,
J. Zornik   Corica, Gosposka ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga s
Za gospoda:
Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlafinikov, Cepič, Čevljev, dežnikov itd.
Za dame:
Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, pasove;"*-" predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnčnike, bluze, Čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd.
Opozarja
preCastite dame, na svojo veliko
zalogo obče priznano najboljih
-mo-d e r cev-vsake cene*----------
Za blrmance in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, Cepiče, razno perilo.
Cena brez vsake konkurence:
Za slevnostl in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvtn.
V zalogi Ima kave vseh vrst, razliSne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje Ima tudi raznovrstne pijade, n. pr.: francoski Cognae, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorulice tSenf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po   mernih cenah
Naznanjam, da imam odslej v prodaji dober vinski špirit m žgatl tor lahko postrežem svojim con j. odjemalcem s prav zmernimi conami.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v NcraantSki ulici it. 1 v lastni liisi   kjer jo tTrgovskn obrtna zadruga«
Veliki požar!
zamoro ho lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = brfcgalnicami
nove sestave, ko j o od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladiSče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
1 l 129 odlikovanj i i
prlvll.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici
na Travniku it. 5.
So dobivajo vsakovrstna moderna siikna kam-gum, |tiquQt lantink, adrta, Sevjot itd., blntja iz av* Kti ijskili in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo • vhcIi vrst in upadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki ntun. Blago na meter in gotove obleko bo prodajajo luko po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vnake mode od   5 do   fl let K  &-40  in vido
.   o . in> , , mo    ,
,   15 daljo . . , 15'—       ,
vrlino Kukiijo vsnko mode ,...,, 2i,~-       v
,        ,    xii cnulito dubflvifiino   . 28'—       v
hlafe..............,   &•--       ,
llavoloke in sobne plaSfto 15 K n»pre',
Za dame In goNnloe:
Ilavelnko...............35 K
Sako in pelerine............9 ,
V Hluriiju da ko kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrfii tofno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
Kerševani & Čuk
v Gorici
v ulici Riva Gastello štev. 4 (konec Razteza.) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in  z dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvokoles las tovarna „Puch" ter drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z oziram na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Posojujeva tudi dvokolesa.
Pojasnilo!
Večkrat pohvaljeno ure Anker llcmontoir Sistem Itoskopf iz niklja, kupuje že dolgo let večina mojih odjemelccv. posebno poljedelci, uradniki, žandarmc-rij-ki. finančni in železniški uslužbenci ter so ž njimi popolnoma zadovoljni. — Razpošiljam svoje ure pristno amarlkaiiskoga slatama
Direktno    I    Roskopf Paient razposlana       MeHiglPflt.     ~ gid.2-50     j;       št.99
| (iot službena ura vsega priporočila vredna) z emnjli-f rano tablico s  Sleilkami  ter s fino  polilir nim in dobro zapirajočim pokrovom^   s pozlačenimi kazale5, točno regulirana,  teče 36 ur, 3-lelno pismeno jamstvo,   direktno    raaposkna   ua privatne  odjemalce: 1 komad gld. 2*50; 3 kom. gidt 7; 6 kom, gld. 13*50. Poleg verižica iz niklja  z lepim kompa-sovim priveskom vsak komori 30 kr. Razpošiljam proti povzetju ali naprej poslanim zneskom ter vrnem denar, ako ura ne dopada, ali ako prav ne deluje. — iiolj solldnejr.i trgovskega ravnanja ne moro nikdo zahtevati.
HAJNNS f§ KONRAD
Prva tovarna  Z urami   —  Most  (Brttx)   štev.  617  (Češko)
C. kr. zaprisežen sodniški cenilec. Moja tvrdka je bila odlikovana s c. kr. avstr. državnim orlom, z zlatimi in srebrnimi razstavnimi kolajnami ter a več nego 10.000 priznalmrm pismi, doSlih s celaga svata. Moja tvrdka je kol izvorna tvrdka v tej stroki neprekosljva, največja in najstareja ter izvaža v vse dele sveta. Ustanovljena 1. 1887. IlnstroTan cenik ur, zlatega tu srebrnega blaga ao razpošilja na zahtevo zastonj 'u franko.
'   Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se vporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter ozdravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublažujejo katar, umirujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebav-Ijanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni na jetrah, »koliko* m trganje v želodcu. Odstranijo vsako mrzlico in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo proti maternici in madronu. Te krpljice ne smejo manjkati v nobeni mestni in kmečki hiši. ""^M0 Dobiva *e samo v mastni lekarni v Zagrebu. Naročila naj se nastavlja:
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 39
v bližini cerkve sv. Marka.
Denar naj s<» polilj-i naprej, drugače k<* polije po povzetju. Matije kot jrd*»n ducat. (JI stekleničk) se ae pošilja.
Cena je sledera franko na vsako pošto:
1 ducat (12 stek.) 4 K;  S  ducat (24 stekl.)
8 K;  3 ducat (36 steklen.) 11 K: 4 ducat«
(48 steklen.) 14 K  60 t in.; 5  ducatov {60
sMtien.) 17 K.
«a razfoiago je tisoče in tiso e pnznalmn pis-rn, ki se ne m»>fej> vsa priobčili, zato navedemo samo imena ntkateiih fg., kateri so s posebnim vspehom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Barelinčlc; učitelj; Janko Kišur. tr. nadgozdar; Štefan Ba'iič, žopnik; Iljja Mamifi, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; JosipSeljauovič, kmet; itd.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg-, štev. 38 v bl'žinl cerkve sv. Marka.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:                                                        «   ,       ,
Hranilno vlono se obrestujejo po 4*/,%.  Stalne vloge cd 10.000 kron dalje z  odpovedjo 1 leta po 5 %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila:  na vknjižbe po 5'/,%, na varSSino ali zastav« 6%, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5/»%.
Stanje 81. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z delažiK-129.02*. - Hranilne vloge 1,479.00670.-Posojila 1,443.030 10 — Vrednost hiS 142.643 (v resnici so vredne več). — Keservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Christofle & C^
c, in kr. dvorni založniki                       —--------
|WM                                                                                                        Zunki Hnnt
Helnrlelihof Dunaj L Opera Rlng 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodja In posodja vioh vrst
(žllee, vilice, noži Itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne lrpežnostu
Največja izbera najlepših Modelov.
¦jnr- Ilustrovan cenik na zahtevanje.-H Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
>••••••••••••••••
> • • • o • o • • • • o • •
Veliki salon
hotela ,,pri zlatem jelenu"
je že otvorjen in vrejen po velikomestnem načinu. — To je največji, najelegantuejši restavracijski salon v Gorici, kakoršnega doslej nima niti Trst, ne Ljubljana. — Plzenjsko „praz«lroj" pivo iz meščanskega pivovarja.
Razglas.
Josip Cociancig
v Gorici, ulica Jos. Verdi 25.
Velika izber obuvala
za dame, gospode in otroke. Zaloga  pobišnih čevljev, za, plese, galošev  itd. Prevzema se vsako naročilo in poprava po zmernih cenah.
Njega
parobrodje
obsega
280
¦ velikanskih ____      _ ^                   .     .         _                       _                parnikov.
v Ameriko s^jim^6^^
V—/ direkfna.najhitrejšaprekomorska vožnja z brzoparniki
.z lfambur||avNoviYorkaii pa v flalifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik:
ffamburg-Amerika Linie
^    Fr.SeunigvLjubliaiil
L     Uunaiska-cestestvžl poleg-velike mitnice ali šrannpj
•   #   Ohranitev zdravega želodca   •   •
obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju in uravnavi prenavljanja in odstranjenju nadležne zaprtosti. Skušeno, iz najbdjših in uspešnih zdravilskih zelišč skrbno pripravljeno, tek vzbujajoče, prebavljanje pospešujoče in lahke odvajajoče domaČe sredstvo, ki ozdravi znane posledice nezmernostt, pogre&e v dieti, prehlajenja iu nadležno zaprtost, kakor zgago, napenjanje preobilno kislino in lajša krčevite bolezni je zdravnik« Rosa balzam za žalodac iz' lekarne B. Fragner v Pragi.
Svarilo!
Vsi deli omota imajo postavno deponirano varstveno znamko. Glavna zaloga: lekarna   B.   Fragner,   c. kr. dvorni založnik .Pri črnem orlu«,  Praga   Mala strana na vogln Spomerove ulice L 203.
Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 2 56 se pošlje velika steklenic., m za K 1-50 majhna steklenica franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
T Gorici v lekarnah: Crlstofoletti, GHabich, Pontonl in Gironcoll.                          l
»Trgovsko-obrtna reg. zadruga v Gorici z neomejenim jamstvom« prodaja svojo (preje Jurija Možeta) posestvo pod d. o. Bukovica. - Prodaja se vrši po želji ponudnikov aH v celoti, ali tudi po parcelah. Kupnine so zahteva pri podpisu pogodbe vsaj eno tretjino, ostali dve tretjini se zamoreta odplačevati v obrokih.
Ponudniki naj se oglase" pri zgornjem zavodu.
Načelstvo.
=============    MLKKAKSKA ZADHUCJA V ČKNtČAU    =====--•=*====:
Je oLvorila v ulici Morelli št. 6
prodajalnJCO mleka  in mlečnih proizuodov.
Prodaja se sveže, garantirano
pristno mleko..................po 20 vin. liter
posneto sladko mleko...............     „   10   „      „
sladka sveža smetana.............     ,,    1   K     ,,
kisla smetana..................     „80 vin.   „
namizno maslo (specijaliteta)..........po 2 K 80 vin. kg
Stalnim odjemalcem od 1 litra mleka naprej  se pošilja to na zahtevo brezplačno na dom. Večjim odjemalcem dajejo se zdatni popusti.
J. Blasnika nasl. v Ljubljani
VELIKA
PRATIKA
za prestopna leto
1904,
ki ima 366 dni.
Na svetlo deda c. tur. kmetijska tirašba.
f3T» Blnsiiikova „Telika Pratlka", ktero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edinole prava, starodavna „Pratilca", ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoforitelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. L. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej xa-I lite vaj te redno le Blasuikovp »Veliko Pratiko", vsako drugo zavrnite kot nepravo!!! ¦       ,M Priliki" siaie 2* v.-^ „W.Pntiki"itiM24t.       i
V/a—«t^®Sr»__*v
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici
priporoča slavnimbrahiim in pevskim društvom ravnokar izišle jednodejanske burke in veseloigre, katere izhajajo v „Taliji". Doslej je izšlo 12 knjig. Na zahtevo pošiljamo imenik in cenik zastonj in franko.