TE D N I K olasilo socialistične zveze delovnega ljudstva leto XXV. St. 32 Ptuj, 24. avgusta 1972 Cena 0,70 din Jutri začetek 4. festivala Na dvorišču minoritskega samo- stana v Ptuju bodo jutri zvečer ob 20. uri spet zadonele v ritmu val- čkov in polk poskočne melodije slovenske narodnozabavne glasbe. S tem se bo uradno začel četrti ptujski festival narodnozabavne glas- be, ki bo končan v nedeljo zvečer okrog polnoči. Letos se je organiza- tor festivala - kolektiv Radia Ptuj z direktorjem Mihaelom Gobcem in upravnim odborom še posebej po- trudil, da bo vse potekalo kar najboljše. Program je naslednji: V petek zvečer se bo po formalni otvoritvi zvrstilo 12 ansamblov narodnozabavne glasbe, sledil pa bo revijski nastop ptujskega moškega komornega pevskega zbora pod vodstvom prof. Branka Rajšterja in nastop ansambla Toneta Kmetca. V soboto zvečer se bo zvrstilo 12 ansamblov narodnozabavne glasbe, za tem pa bo revijski nastop ansambla „Dobri znanci" iz Ljublja- ne s pevkami sestrami Potočnik. V finalnem delu festivala v nede- ljo zvečer bo svoj nastop ponovilo 12 do 14 ansamblov narodnozabav- ne glasbe, ki jih bo izbrala posebna strokovna komisija pod vodstvom Kajetana Zupana, glasbenega uredni- ka RTV Ljubljana, po en ansambel pa bo za finale vsak večer izbralo še občinstvo in novinaiji. Sledil bo nastop znane folklorne skupine iz Nagykanizsc na Madžarskem, za konec pa bo še podehtev n^rad in ponovitev nagrajenih melodij. Skup- no bo letos podeljenih 10 nagrad, ki so jih prispevali, poleg organizatopa festivala še: revija Antena, Zdravili- šče Slatina Radenci, Ljubljanska banka - podružnica Maribor, revija Stop, Kreditna banka Maribor, po- poldnevnik Večer in Kreditna banka Ptuj. Organizator je tudi letos izdal posebno revijo, ki je namenjena predvsem obiskovalcem festivala, saj jo bo vsak dobil brezplačno skupno z vstopnico, bo pa tudi v javni prodaji. V reviji je med drugim v celoti objavljen poslovnik festivala, ki poleg splošnih določb navaja tudi organe festivala, njihove naloge in pristojnosti, celotni potek" festivala in njegovo materialno poslovanje. Namen poslovnika je predvsem v tem, da bo festival potekal po točno v naprej določenem redu, da se z njim zagotovi javnost dela in omo- goči kontrola javnosti. Nadalje so v reviji objavljeni tudi seznami nastopajočih ansamblov z navedbo skladb in njihovih avtorjev. Ti seznami bodo občinstvu tudi služuli za glasovnico, ko bodo izbirali ansambel za finalni nastop. Glasovnice za finalni večer, ko bo občinstvo odločalo o najvišji denar- ni nagradi 2.500 dinarjev pa bodo razmnožene šele po tem, ko bo znano, kateri ansambeli se bodo uvrstili v finale. Revija tudi opozaija na festivalske melodije, ki jih je kasetna produkcija RTV Ljubljana že posnela in bo kaseta na festivalu že v prodaji. Objavljenih je tudi deset besedil pesmi, s katerimi bodo posamezni ansambh nastopili na festivalu. Med temi pesmimi bo verjetno posebna komisija pod vod- stvom Franceta Kosmača, izbrala dve za nagradi in to za najboljše besedilo in najboljše besedilo v narečju. Drugi del revije je namenjen predvsem reklamnim oglasom vseh tistih delovnih in samoupravnih organizacij, ki so z razumevanjem materialno podprle izvedbo četrtega ptujskega festivala narodnozabavne glasbe. Omeniti je še treba, da je revija tudi bogato opremljena s fotografskimi posnetki, ki jih je posnel in izbral Ivo Ciani, član uredniškega odbora. Organizator - Radio Ptuj z upravnim odborom in s pokrovi- teljem Mesokombinatom „Perutni- na" Ptuj je napravil vse, da bo četrti ptujski festival narodnozabavne glas- be kar najboljše uspel. Sedaj je odvisno predvsem od Ptujčanov, koliko bomo s svojo udeležbo, z okrasitvijo mesta in s splošnim festivalskim vzdušjem prispevah, da bo ta ptujska prireditev uspela tudi s te strani. F. Fideršek Cesta Hoče-Levec do 1975 Poslovno združenje GAST (Gra- diš, Ljubljana, Primorje, Ajdovščina in Slovenija ceste, Ljubljana) je podpisalo pogodbo, po kateri bo do 30. septembra 1975 zgradilo del avtomobilske ceste Hoče-Levec v dolžini 49,4 kilometra. Vrednost del po sedanjih cenah znaša 773 milijo- nov (novih!) dinaijev. Na tem nedvomno /elikem objektu bodo zgradili 21 večjih mostov, 46 manjših objektov. 20 kilometrov raznih regulacij, 7.000 kubičnih metrov različnih zidov in vrsto drugih objektov. Na odseku ceste Hoče-Levec bodo izkopah približ- no 7 milijonov kubičnih metrov zemlje. Gradnja te ceste je izredno pomembna za nadaljnji gospodarski, kulturni in družbeni razvoj Slovenije in še posebej našega severovzhodne- ga predela. Predsavniki Avstrije so že večkrat do sedaj poudarjali potrebo, da se naj dela na avtomobilski cesti Šentilj-Nova Gorica, posebej še na odseku Hoče-Levec, čimprej do- končaj^o. Avstrija bo namreč do leta 1982 zgradila svoj del te avtomobil- ske ceste dojugoslovansko-avstrijske meje pri Šentilju. Avstrijci tudi pričakujejo, da bo do takrat tudi cesta Šentilj - Nova Gorica v celoti dograjena. ilustracije v razmišljanje Kako samoupravljamo? Zadnji razširjeni plenum občin- skega sindikalnega sveta Ormož je bil zanimiv tudi po nekaterih obrobnih ilustracijah, ki so jih sindikalni delavci navajali v sicer resni in dokaj zavzeti razpravi o pripravah na kongres slovenskih sindikatov, ki bo oktobra letos. Naj navedemo nekaj teh ilustracij, ki se v pretežni meri dotikajo vprašanj samoupravljanja in družbenopolitič- nega dela znotraj delovne organiza- cije. - Neki sindikalni delavec je pripravljal materiale za kongres. V sobo je stopil direktor tiste delovne organizacije in ga vprašal, kaj dela. Odgovoril je, da pripravlja materiale. Nato mu reče direktor: ,,Ce nimaš drugega dela, potem pridi k meni, da ti bom dal delo!" - Sindikalni delavec je šel k računovodji svojega podjetja in se zanimal, kako je kaj z zaključnim računom pa mu je le-ta odgovoril: „Kaj to sindikat briga, to je stvar delavskega sveta!" - V neki delovni organizaciji so pri pregledu zaključnega računa pred delavskim svetom zatajili nekaj milijonov (verjetno starih!) dobička. Vzrok: strah, da ne bi delavci zahtevali razdelitve za osebne dohodke! - Spori so tudi zaradi dopustov. Prihajajo ljudje in se pritožujejo vendar zaradi socialne varnosti in ljubega kruhka nočejo ukrepati . . . - Težnja po izobraževanju je med delavci v Ormožu že dolgo prisotna. Vodstva delovnih organizacij pa ne kažejo preveč interesa za izobraže- vanje na delovnem mestu, zato je tudi med delavci v zadnjem času interes nekohko padel. Komentar k temu je bil na omenjenem sestanku čisto kratek: ,.Ce mu (delavcu) omogočimo kvalifikacijo, ga bomo mor^i več plačati, denarja pa ni, torej naj delavec še naprej ostane težak!" - Glede uvajanja organizacij združenega dela so vodilni delavci v Ormožu mnenja, da to pride v poštev samo za velika podjetja. - Uvedba organizacij združenega dela znotraj ptujske bolnišnice je omogočila ormoški temeljni organi- zaciji združenega dela (bolnica-psi- hiatrični oddelek) da so tu zaposleni po štirih letih prvič zvedeli, kako finančno stojijo. Od združitve se kaj takega namreč ni zgodilo. - Kljub vsemu se še v nobeni delovni organizaciji nobenkrat ni zgodilo, da bi predsednik sindikalne podružnice v delovni organizaciji skUcal sestanek, na katerem bi obravnavali odnose med vodilnimi in drugimi delavci znotraj neke delovne organizacije. - Pred sodiščem je 7 delavcev in to zaradi osebnih dohodkov. Delov- ne organizacije jim neutemeljeno odtegujejo osebne dohodke. - V Sloveniji je šlo mimo občinskih sindikalnih svetov 2000 sporov, izvirajočih iz kršitve pravic iz delovnega razmerja. 98 odstotkov teh je bilo rešenih v korist delavcev. Odstotek jasno kaže, kako hude samoupravne in socialne krivice se dogajajo z delavci. Če bi hoteh karkoli dodajati navedenim ilustracijam, ki so padale ob rob omenjene razprave, bi samo ponavljali stvari. Same so dovolj zgovorne in jasne. Zavedati se moramo, da vse ne veljajo za posamezno podjetje ali ustanovo, ampak ta za to, druga za drugo delovno organizacijo, ilustracij tudi nismo preverjali. Povedane so bile na sestanku, kjer je bilo prisotnih mnogo ljudi, in jim niso oporekali. Najbolje bo če se ustavimo pri: „Mogoče ni ravno tako, nekaj pa je vendarle res!" vreme od nedelje, 3. septembra 1972 Polna luna bo v četrtek 24. ^Ptembraob 19.22. Napoved: Do sobote, 2. septem- bra bo lepo vreme. V soboto zvečer tekom nedelje, 3. sept. bo nastopilo dva do tridnevno poslab- ^Je vremena z ohladitvami. aipomba: od 6. do 14. sept. bo pohiteti s spravljanjem krom- P^a, ker se predvideva, da bo od , p do 23. sept. slabo vreme in "'adno. Okrog 16. sept. bo snežilo na Pohorju, na višini 1000 metrov. Alojz Cestnik 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 24. avgusta ig^j Realizacija ustavnih amandmajev „vinko reš", ptuj - samostojna organizacija združenega dela v okviru živilskega kombinata jntes" Ne nameravam hvaliti, niti dajati komu za vzgled, da naj tako ravna, še manj očitati tistim, ki ne uspevajo, temveč zgolj orisati uspeh entuziazma, vere v socializem, v delo - v človeka. Uspeh progresa nasproti mračnim silam tehnokraitiz- ma in birokratizma, ki so s tako strahotno močjo zavladale svetu in nasproti malomeščanstvu, buržu- jem, ki še zmeraj pomenijo močno silo, vsaj idejno, a tudi to je mnogo. Vsaki delovni organizaciji mora vedno biti cilj odločanje delavca samega o proizvodnji, o proizvajal- nih sredstvih, o produktih, ki jih ustvarja skratka, da sam odloča o svoji eksistenci. To je uspelo delovni organizaciji „Vinko Reš", ko je vstopila v integracijo z živilskim kombinatom „INTES" Maribor. Pogodba določa, da je ,,Vinko Reš" enakopravna samostojna organizacija združenega dela v svojstvu pravne osebe vsem ostalim enakim organizacijam, ki delujejo v okviru INTES-a, kar pomeni, da uvedba 15. ustavnega amandmaja ne pomeni za člane te delovne skupnosti problema. Vsaka SOZD-PO ima svoje samoupravne organe in splošna pravila, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pravilnik o delovnih razmerjih in splošne akte, ki jih potrebuje pri svojem poslovanju in upravljanju. Za celotno delovno organizacijo velja statut in drugi pomembni samoupravni akti, ki so jih najprej prediskutirali v samostojnih organi- zacijah združenega dela in šele nato odobrili v centralnem delavskem svetu, v katerem so predstavniki vseh temeljnih organizacij. Zaradi resnične demokratične ob- like sprejemanja splošnih pravil podjetja ni prišlo med delovnimi ljudmi v podjetju in prav tako med njihovimi asociacijami nikoli do takšnih sporov ali nesoglasij, ki bi lahko zavirali poslovanje ali celo samoupravne odnose. Skupna orga- na upravljanja za celotno podjetje sta centralni delavski svet in poslov- ni odbor. CDS odloča samo o bistvenih vprašanjih, ki so skupna podjetju kot celoti. Živilski kombinat „INTES" nima vehkega administrativnega aparata, hierarhične generalne direkcije, ki običajno igra veliko vlogo v takih podjetjih, ampak je v skupni službi samo generalni direktor in trije delavci, ki koordinirajo delo in odnose samostojnih organizacij. S tem je onemogočeno centralistično delovanje tehnokratskih in birokrat- skih faktorjev, ki bi zavirali samo- upravljanje. Prav tako pa takšna organizacija ne obremenjuje nepo- srednega proizvajalca s stroški, ki bi jih morali plačevati za velik admini- strativni aparat. Vse to je delovnim ljudem DO „INTES" v znatnem merilu olajšalo delo pri uvajanju 21. in 22. ustavnega amandmaja neposrednega upravljanja in organiziranja temelj- nih organizacij združenega dela V ta namen so imenovali komisijo za izvedbo ustavnih amandmajev, ki so jo zadolžili, da izdela osnutek samoupravnega sporazuma, ki bo urejal odnose med temeljnimi orga- nizacijami združenega dela v okviru podjetja. Ta osnutek je že izdelan in so ga dali v razpravo vsem delovnim ljudem v okviru „INTES". Poleg centralne komisije so bile imenova- ne tudi komisije v SOZD, katerih naloga je, da pripravijo podrobne elaborate in predloge o številu temeljnih organizacij. Predloge so že izdeMi in utemeljih. Nobenih težav nimajo glede cen- tralizacije sredstev v zvezi z ustano- vitvijo temeljnih organizacij združe- nega dela, ker so to že urejevali z medsebojnimi pogodbami. Ta sred- stva služijo skupnemu razvoju in razvoju temeljnih organizacij in sicer na podlagi prioritetnega reda in pod pogoji, katere določajo delovni ljudje neposredno. Šli so po pravi poti in še naprej se bodo držali smeri, ki jo nakazujejo ustavni amandmaji. Samo dejstvo, da so se pri delovni organizaciji „INTES" odločili za tak sistem samoupravljanja že pred izvedbo amandmajev, dovolj zgovorno govo- ri o pravilno zasnovani politiki v zvezi z amandmaji. K. Ormož: davčne olajšave v prejšnji številki Tednika smo spregovorili o davčnih utajah v občini Ormož, tokrat pa bo z našim sogovornikom Francem Forstneri- čem, načelnikom oddelka za dohod- ke SO Ormož, tekla beseda o davčnih olajšavah. Tudi davčne olajšave so element za zmanjševanje socialnih razlik med občani. Davčne olajšave in oprostitve so predpisane z zakonom in občinskim odlokom. Priznavajo se zavezancem od kmetijske dejavnosti in zavezan- cem od obrtnih dejavnosti. Izrazit značaj socialnih olajšav imajo oprostitve za zavezance, ki preživlja- jo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane. Prizna- vajo se v primeru, kadar letni dohodek ne presega 1.200,00 din na družinskega člana. Olajšava znaša 10 odstotkov za vsakega člana z _ znižanjem odmerjenega davka. Na- " slednja taka olajšava se priznava zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih osebni dohodek vseh članov enega gospodinjstva ne presega 4.000,00 din letno. Takim zavezan- cem se odmerjeni davek iz kmetij- stva zniža za 50 odstotkov. Olajšave zajemajo tudi bolniške stroške zavezancev, ki so obdavčeni po dohodku iz kmetijske dejavnosti Odmerjeni davek iz kmetijstva se ustrezno zniža, če so imeh v letu, zj katero se davek odmerja, več 1(qj| 500 dinarjev izdatkov za zdravljenje zavezanca ah družinskih članov, Odmerjeni davek se zniža za znesek davka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. V tem sklopu se posebej priznava tudi olajšava za pogreb družinskega člana. T, olajšava se lahko prizna največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna komunalni zavod za socialno zavarovanje. Kmetje-borci NOV in borci za severno mejo so s spremembo zakona o davkih občanov dobili določilo o olajšavah, kije enotno za vso Slovenijo in torej tega vprašanja ni treba več urejati z občinskim odlokom. Olajšava znaša 10 odstot- kov od odmerjenega davka za sodelovanje v NOV leta 1945, 20 odstotkov za sodelovanje v NOV od leta 1943 in 30 odstotkov za sodelovanje v NOV od leta 1941. Poleg navedenih olajšav se v kmetijstvu še priznavajo olajšave' zavezancem, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih ali gospo- darskih prostorov v turistične namene. Pogoje in obseg olajšave je določila občinska skupščina. Olajša- va je odvisna od višine vloženih sredstev in to z znižanjem odmerje- nega davka od 10 do 30 odstotkov, Z zakonom o davkih občanov je predpisana tudi posebna olajšava za elementarne nezgode. Priznava se 20 odstotkov od katastrskega dohodka negozdnih površin v enem koledar- skem letu s tem, da se znižuje katastrski dohodek v višini povzro- čene škode. Ne glede na navedene olajšave pa so davka iz kmetijstva oproščeni lastniki zemljišč, katerili letni katastrski dohodek negozdniti površin ne presega 100,00 dinarjev, Za zavezance davka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti je občinska skupščina z odlokom predpisala olajšave v obhki znižanji odmerjenga davka v primerih: - ko obrtnik prične z delom, se mu za dobo enega leta prizna olajšava,v višini 50 odstotkov od odmerjenega davka; - ko obrtnik dela sam in je stai nad 65 let se mu prizna olajšava v višini 80 odstotkov od odmerjenega davka; - ko je obrtnik star nad 65 let in zaposluje tujo delovno silo se mu priznava olajšava v višini 20 odstotkov od odmerjenega davka. , Navedli smo le nekaj ol^šav, id imajo bistvenj pomen pri zmanjšev^ J?j • socialnih razhk. Vrsto let j« ^rmoška občinska skupščina pozof no spremljala družbena dogajanja i« v okviru možnosti prilagojevali instrumente za obdavčitev, pravtako pa z določenim ciljem predpisoval' ustrezne olajšpe. Sedaj z zadovolf stvom ugotavljajo pozitivno srtiei take politike, saj v marsičeii prispeva k hitrejšemu razvoji občine. i' V soboto in nedeljo v Turnišču pri Ptuju XVI. republiško tekmovanje traktoristov Kmetijsko-tehniška komisija pri zvezi za tehniško kulturo Slovenije bo v soboto in nedeljo priredila, pod pokroviteljstvom občine Ptuj in Kmetijskega kombinata Ptuj, XVI. republiško tekmovanje traktoristov. Poleg tekmovanja bo za kmetijce izredno pomembna in zanimiva tudi demonstracija mehanizacije, ki bo prav tako v Turnišču. Delovanje in upravljanje strojev ter cene in pogoje nabave bodo tolmačili stro- kovnjaki. In še spored prireditve: V soboto bo od S.ure do dveh popoldne tekmovanje v oranju in spretnostni vožnji. V nedeljo, 27. t.m., bo najprej od devetih do dvanajstih demonstracija ILiije strojev za pridobivanja koruze in spravilo krme, ob 13. uri pa bodo raz^asiU rezultate in podelili nagra- de, čemur bo sle^l zaključek prireditve. Preden vas povabim tja in sporo- čim, da bo po napovedi Alojza Cestnika takrat sončno in vroče vreme, naj povem da so pokale poklonih: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva. Živil- ske tobačne industrije ter Časopisno založniško podjetje „Kmečki glas". K ..Ljubica, nič nočem reči zopf' tvoje kuharske sposobnosti, toda i to torto ni nekaj v redu." , Tako? No, zdaj spet vidirj koliko se ti spoznaš na to. ' kuharski knjigi posebej piše, daj* odlična. Zadnje poplave so tudi v ptujski občini povzročile ogromno škodo, saj so Dravinja, Pesnica in Draga poplavile ogromne površine zemljišč. Ravnina ob teh rekah se je spremenila v prava jezera, ki so vklenila v svoj moker objem prebivalce poplavljenih krajev. ^gpjijlK — ČETRTEK, 24. avgusta 1972 STRAN 3 problemi stanovanjske politike v ormožu Kdo ostaja osamljen? v Ormožu gospodari s stanovanji ,mostojna organizacija združenega Sa v okviru stanovanjsko komunal- fga podjetja Ormož. Ta organizaci- ja posluje v okviru podjetja že od leta 1966. ko je skupščina občine Ormož ustanovila to podjetje. S kakšnimi težavami se srečujejo v jtanovanjskem obratu ormoškega komunalnega podjetja, je navedeno u poročilu, ki so ga pripravili za prvo septembersko zasedanje občin- 5ce skupščine. . . ^ . ' Obseg poslovanja m dejavnosti se jod ustanovitve dalje ni bistveno kpremenil, saj je neposredno vezan z Rednostjo stanovanj in poslovnih prostorov, ki so v upravljanju podjetja. Najbolj jih zadeva zakono- Idaja. V sklopu ukrepov za stabilizacijo Gospodarstva je zvezni izvršni svet ®eseca julija sprejel sklep o nadalj- nji zamrznitvi stanarin. Tako so stanarine v zadnjih dveh letih že Itretjič zamrznile, medtem ko le-te ne zadoščajo več niti za najnujnejša ivzdrževanja. Ukrepi stanovanjske jeforme, ki so bih sprejeti z ksolucijo zvezne skupščine o razvo- ju stanovanjskega gospodarstva leta 1965 se tako ne izpolnjujejo in je sedaj stanovanjsko gospodarstvo v težjem položaju, kot je bilo pred sedmimi leti. Takrat je znašala ktanarina 2 odstotka od nabavne j^ednosti stanovanja, medtem ko znaša sedaj le še 1,2 odstotka. I Druga značilnost stanovanjskega kospodarstva je v udeležbi družin- skega dohodka pri stanarini. Ta se ^amreč ni povišal kot je bilo predvideno, ampak se je iz leta v leto zniževal. Vse to gre seveda v korist porabe na drugih področjih, |ma pa negativne posledice za gospodarjenje z obstoječim stano- vanjskim fondom. Pri tem je treba ^vedati še, da pravice stanovalcev Ostajajo iste, sredstva, ki so na razpolago pa so iz že navedenih objektivnih razlogov iz leta v leto itianjša, medtem ko menda ni treba posebej omenjati višje cene vzdrže- vanja stanovanj. Tudi prisotnosti inflacije ni zane- niarjati, saj dejansko iz dneva v dan tmanjšuje vrednost družbenega sta- novanjskega fonda. Tako ni mogoče z obstoječimi stanarinami opravljati funkcije, ki jih predvidevajo veljavni' Zakonski predpisi. Stanarina je v ormoških pogojih dohodkovna, se pravi, da naj pokriva stroške uprav- •J^ja, investicijskega vzdrževanja in »"lortizacijo. Zaradi inflacije je Kalna vrednost stanarin tako padla, v globalu ne pokriva niti «Qizevalnih stroškov. Glede na ^vedano je mogoče ugotoviti, da ^'Jse zamrznjenje stanarin oziroma ^inovo zadrževanje na ravni, ki ne f^kriva resničnih stroškov za ^drzevanje in amortizacijo, ne ^^nja standarda občanov, ampak 82^znižuje. praksi se kljub povedanemu ^^kusajo stanarine obremenjevati z 1 '^tnimi obveznostmi, ki nimajo ničesar skupnega s tehničnim vzdrževanjem stanovanjskega fonda. Zato je utemeljena zahteva, da se bodoče stanarine ,,očistijo" vseh bremen, ki nimajo neposredne zveze s tehničnim vzdrževanjem stano- vanj. Minimalni dohodki stanovanj- skega obrata iz dela stanarin so takšni, da ,jedo" že lastno osnovo. Pri tem je treba upoštevati seveda starostno strukturo in fond, ki ga upravljajo. Poleg tega ugotavljajo pri stano- vanjskem obratu Komunalnega pod- jetja, da je z ukinitvijo stanovanjske- ga sklada prišlo do razdrobitve sredstev, namenjenih za družbeno gradnjo stanovanj. Namesto tega je nastalo toliko skladov, kolikor je delovnih organizacij. Le-te pa sred- stva delijo na najenostavnejši način: prek banke ali direktno posameznim prosilcem iz podjetja. Po večini so deležni teh sredstev dobro ali vsaj boljše situirani delavci. Drugi iz proizvodnje, upokojenci, nezaposle- ni itd. pa ostajajo osamljeni s svojimi akutnimi stanovanjskimi problemi. Dosedanja stanovanjska politika ni prišla do polnega izraza. Nadeja- mo se lahko, da bo nova stanovanj- ska zakonodaja perspektivnejša. jr Preusmerjanje kmetij Petletni razvojni načrt občine Ormož je predvidel tudi nadaljnji razvoj zasebnega kmetijstva. Po predvidevanjih bo povečanje kmetij- ske proizvodnje v zasebnem sektorju odvisno od širjenja kooperacijske proizvodnje, ki bi jo moral SVL - samostojni obrat »Jeruzalem" Or- mož kot edina kmetijska organizaci- ja na območju občine v prihodnjem obdobju močno povečati. To povečanje bo v prihodnje potekalo zlasti na področju živinoreje. Taka predvidevanja ustrezajo zlasti narav- nim in ekološkim pogojem območ- ja, ki je primerno za pridelovanje krmnih rastlin. Vzporedno z razvojem kooperacij- ske proizvodnje bo tekla tudi akcija za preusmerjanje kmetij v večje tržne proizvajalce. Čutiti je velik interes kmetov za preusmeritev gospodarstev v blagovno proizvod- njo in vzporedno s tem tudi modernizacijo. Za te namene so potrebna večja finančna sredstva. Predvidevajo, da se bo ob izboljšani kreditni politiki do leta 1975 preuredilo in preusmerilo okrog 185 kmetij, kar predstavlja 6 odstotkov vseh kmečkih gospodarstev v občini. Preusmeritve lx)do potekale predvsem v tri gospodarske smeri: živinoreja, vinogradništvo in sadjar- stvo ter sporedno strojno opremlja- nje preusmerjenih zasebnih kmetij. Ob tako postavljeni kmetijski politiki in neposrednem angažiranju strokovnih kadrov pričakujejo, da se bo proizvodnja v zasebnem sektorju občutno povečala. Največja poveča- nja pričakujejo pri proizvodnji koruze. .Leta 1975 bi naj narasla proizvodnja koruze glede na leto 1970 za 2326 ton. Takoj za tem porastom -se bo najobčutneje povečala proizvodnja mleka in sicer od 43.420 hektohktrov leta 1970 na 60.200 hektohtrov leta 1975. Normalne vremenske in tržne prilike bi do leta 1975 pogojile tudi naraščanje narodnega dohodka v zasebnem kmetijstvu. Le-ta bi naj rastel v poprečju 6 do 7 odstotkov na leto. Delež tržne proizvodnje se bo v tem obdobju verjetno povečal za 22 odstotkov. Za doseganje predvidene proiz- vodnje bodo v zasebni sektor kmetijstva potrebna znana finančna vlaganja. Predvideno je, da bi v obdobju 1971-1975 vložih v zasebno kmetijstvo 4.680.000 dinar- jev. Sredstva bodo prišla iz sledečih virov: 47 odstotkov lastna udeležba kmetovalcev, 25 odstotkov iz hranilno kreditne službe pri kombi- natu Jeruzalem, Ormož in sredstva te delovne organizacije ter 28 odstotkov sredstev bank. Socialna varnost kmečkega prebi- valstva je eden temeljnih pogojev za doseganje planiranih rezultatov dela, na katere je vezana dolgoročna utrditev razmer v zasebnem kmetij- stvu. Glede na to mora biti v planiranem obdobju večji poudarek predvsem na reševanju problemav zdravstvenega in pokojninskega za- varovanja. Za siromašnejši del kmečkega prebivalstva je treba večje angažiranje širše družbenopohtične skupnosti. Specifične razmere na podeželju, posebej v manj razvitih občinah narekujejo, da federacija in SR Slovenija izdelata jasne agrarno- -po'itične programe za saniranje in pospeševanje razvoja celotnega kme- tijskega prostora. fluorografska akcija v bistriški obcini V času od 18. do konca avgusta 1972 bo na območju občine Slov. Bistrica redno fluorografiranje obča- nov, starih nad 24 let. Fluorografski pregledi, kijih orga- nizira Občinski odbor RK ob pomoči republiškega odbora RK,. predstavljajo že vrsto let najbolj učinkovito obliko boja za zatiranje začetnih pojavov obolenj za TBC. Na območju občine Slov. Bistrica so tako v največ primerih pravočasno ugotovih začetne pojave obolenj. V zadnji podobni akciji, ki je bila v letu 1971, so na območju občine Slov. Bistrica odkrili 88 tuberkuloz- nih obolenj, 19 tumorjev in 2313 obolenj srca in ožilja, razen tega pa še bUzu 500 drugih obolenj. Letos bodo pregledali okoli 18.000 občanov. VH nesreča pri delu Janez Rakuša s Koga se je smrtno ponesrečil pri delu. Pokojni je usodnega dne popoldne kosil na domačem travniku. Med delom mu je spodrsnilo na strmini, padel je na rezilo kose, katere konica se mu je zapičila globoko v vrat. Kljub temu, da so mu vaščani nudili takojšnjo pomoč, je izkrvavel ria kraju dogod- ka in umrl. Zapustil je številno družino. Premagani Velenik. prvi obrisi nove avto- mobilske magistrale hoče-levec na območ- ju bistriške občine ŽE NEKAJ dni lahko občani, ki se mudijo iz kakršnihkoli vzrokov v okolici znanega gozda in hriba Velenik, samo nekaj kilometrov od Slov. Bistrice v smeri proti Prager- skemu, opazijo večje število delav- cev in strojev, ki so pričeli s prvimi deli pri gradnji nove slovenske hitre ceste Hoče-Levec. Prvi na območju občine Slov. Bistrica je „padel Velenik, kjer so že odstranili del gozda, sedaj pa z buldožerji izravna- vajo tudi hrib, ki ga bo treba precej znižati. Obrisi bodoče avtoceste se vse hitreje približujejo Slov. Bistrici, od katere bo cesta oddaljena samo nekaj sto metrov. Na področju bistriške občine se bodo morali graditelji ceste srečeva- ti s precejšnjimi ovirami, med katerimi velja omeniti predvsem hribovit teren, ki je tudi na sedanji „stari" cestni povezavi vzhodne Slovenije s Primorjem eden od najznačilnejših ovir, še posebno za tovorni promet. Tekst in foto: Viktor Horvat sovjetksa zveza kupuje v ameriki Sovjetska zveza in ZDA so skleni- le sporazum, ki bo trajal tri leta in po katerem bo SZ kupila v ZDA žitarice v skupni vrednosti 750 milijonov dolarjev. To je obenem največji sovjetski nakup žitaric sploh in največji nakup v ZDA obenem. Sovjetski zvezi bodo odo- brih kredit v višini 500 milijonov dolarjev prek združenja za komeri- calni kredit (CCC) ministrstva za kmetijstvo, ki ga bodo Rusi odpla- čali v treh obrokih z 6,125 odstot- nimi obrestmi. Med žitaricami, ki jih bo Sovjetska zveza kupila, so v pretežni meri zastopane: pšenica, ječmen in oves. Prve pošiljke bodo šle na pot že proti koncu tega meseca, odvisno od dokeijev, ki morajo blago naložiti na sovjetske ladje. posedate v veži? Pojdite nja? morda nimate stanova- todi"^^'"'. - hk - stražnik, ^nska " ~ ^ stanuje ena 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 24. avgusta ig^j ormož: IzobraŽevanje v gasilstvu Veijetno ni treba posebej poudar- jati, daje pripravljenost in učinkovi- tost vsake gasilske enote odvisna v prvi vrsti od sposobnega vodilnega operativnega kadra. Zato si pri občinski gasilski zvezi Ormož že vsa leta nazaj prizadevajo pridobiti čimveč strokovnih vodilnih kadrov. Na ta način bodo v celoti lahko izkoristili sodobne tehnične pridobi- tve, ki tudi na ormoškem področju niso več redkost. Izobraževati potreben profil ljudi pa je dokaj težka naloga predvsem zaradi časa, saj je gasilec tisti prostovoljec, ki za to humano delo porabi svoj prosti čas, le-tega pa je zmeraj premalo. Mnogo gasilcev - lahko bi rekh pretežna večina - so kmečkega porekla. Ti so vezani na zemljo, ki zahteva, da jo obdelujejo od zore do mraka. Težave pri reševanju kadrovske problematike v gasilstvu pa izhajajo tudi iz tega, da se zelo redko vključijo v gasilske vrste tiste kategorije ljudi, ki imajo večjo poklicno strokovno izobrazbo in bi tudi lažje spremljali potrebno snov, ki je predpisana za določen profil gasilca. Taki ljudje bi tudi kot vodstveni kader hitreje in učinkovi- teje reševali probleme s strokovno požarno-preventivnega področja. Poseben problem v izobraževanju psilcev je pomanjkanje ustrezne hterature. Za osnovno izobraževanje gasilcev je vsa potrebna snov zbrana v enem priročniku, tako bi morali narediti tudi za izobraževanje vseh drugih poklicev gasilskega kadra, posebej za gasilske podčastnike, ki jih društva potrebujejo največ. Pri občinski gasilski zvezi Ormož so lansko jesen pripravili skupaj z posameznimi gasilskimi društvi več tečajev za izprašane gasilce. Izpite je uspešno opravilo 60 članov in članic. Letos je bil izveden tudi tečaj za gasilske podčastnike, ki ga je obiskovalo 34 slušateljev (4 ženske!). Tečaj je bil organiziran po odprtem sistemu. Vsi kandidati so dobih potrebna skripta in priročni- ke, da so se lahko učih doma. To je bila vehka prednost, saj so tako lahko porabili vsako urico prostega časa za učenje. Poleg tega so še imeli predavanja, ki so trajala skozi tri mesece vse nedelje dopoldne in popoldne ter ob četrtkih popoldne. Tečaj se je odvijal po predpisih pravilnika o strokovni vzgoji repu- bliške gasilske' zveze Slovenije. V predavanja so po programu vključili ozkotračne filme in diapozitive ter slušateljem pokazah praktično delo o gašenju in civilni zaščiti. Vsi slušatelji so tečaj uspešno končali. Prejeli so spričevala o doseženem uspehu po posameznih predmetih in priznanje „čin podčastnika" v gasilstvu. Področje občinske gasilske zveze Ormož je razdeljeno na 5 sektorjev. Prvi sektor - Velika Nedelja zajema 7 gasilskih društev, ki so poslale na teč^ za podčastnika 17 svojih članov. Pršetinci zajemajo 4 društva, tečaj pa je obiskovalo 23 članov. Ormož'zajema 4 društva in je dal 12 tečajnikov. Središče ob Dravi zajema 5 društev, od katerih je v tečaj prišlo 22 članov. Področje Miklavža zajema 3 gasilska društva, tečaja pa se je udeležilo 8 njihovih članov. Iz navedene primerjave se (Nadaljevanje na 5. strani) Udeleženci tečaja za podčastnike so bih vsi uspešni. Foto: Hpijan, Ormož STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV Z letošnjim letom prehajamo na starostno zavarovanje kmetov. Ve- čina kmečkih upravičencev še ni seznanjena s tozadevnim predpisom, zato ga podajamo v skrajšani obliki. Obvezno starostno zavarovanje kmetov temelji na načelih vzajem- nosti in solidarnosti kmetov samih in družbenopolitičnih skupnostih pri kritju stroškov in zagotavljanju pravic iz tega zavarovanja. Organi- zira in izvaja se po načelu samo- upravljanja kmetov - zavarovancev v samoupravni interesni skupnosti starostnega zavarovanja kmetov na območju SR Slovenije. Kmetje kooperantje, ki imajo po predpisih o združevanju kmetov pravico do zdravstvenega, invalid- skega in starostnega zavarovanja v obsegu kot osebe v delovnem razmerju, imajo pravico do izbire. Po tem zakonu se lahko zavarujejo v pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju ah v starostnem zavarovanju kmetov. Posameznemu kmečkemu gospo- darstvu pripada v okviru obveznega zavarovanja kmetov le ena pokojni- na. Ce pa pridobi posameznik na kak drug način pravico do dveh ali več pokojnin, more uživati le eno od teh in sicer tisto, ki jo sam izbere. Pravica do starostne pokoj- nine po tem zakonu je osebna in neodtujljiva. Ni je mogoče podedo- vati in ne more zastarati. Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - da se preživlja z izgovorjenim prevžitkom, - da je ob uveljavljanju pravice do pokojnine dopolnil 65 let, če ima status borca pa 60 let, - da je ob izročitvi posestva izpolnjeval pogoje, ki določajo uve- ljavljanje te pokojnine v smislu 17. člena tega zakona. Starostna pokojnina znaša 250 dinarjev mesečno. Sredstva, potrebna za i^jj, izplačila pokojnin in drugih jk škov obveznega starostnega zava,! vanja zagotavljajo kmetje zavaj vanci in družbenopolitične skup? sti po merilih, obsegu in načinu fe določa ta zakon in splošni ^ skupnosti. Družbenopolitične skupnosti j, jejo s svojim prispevkom račun^ razliko ter razhko med odmerjeni prispevkom in dolžnim zneskom i izpad dohodkov sklada. Do tei lahko pride, če zavarovanci , plačajo prispevka v višini, kot soi dolžni plačati, oziroma, če pristoj organ prispevka v tej višini i izterja. z avtom v kolesarkt V ponedeljek, 21. avgusta 197] je ob 22. uri 10 minut zgodila hu prometna nesreča na mostu Č! Studenčnico v Ptuju med vozniko; osebnega avtomobila Vladimiioi Drevenškom iz Sp. Hajdine 8 začasno zaposlenem v ZR Nemž in kolesarkama Elizabeto Murko Angelo Rozman iz Podlehnika. Oi sta zaposleni v tovarni perila; konfekcije Delta v Ptuju. Pri nesrei sta bili hudo poškodovani in i Rozmanova v kritičnem stanji Voznik os. avtomobila Drevenšeki bil lažje poškodovan in je iskali ambulantno pomoč v zdravstvene domu v Ptuju. Materialna ška znaša približno 5.400 din. Drevenšek se je z osebnim avt: mobilom peljal proti Hajdini. bližini mosta čez Studenčnico sei razporedil v srednji vozni pas i zavijanje v levo na Zagrebško cest Prav takrat sta s svoje desne stii zavijah v levo tudi kolesarki Me kova in Rozmanova, ki sta voz pred avtom v isto smer. Vozr. Drevenšek je zadel s prednjim dela vozila v zadnji kolesi kolesark s tai silo, da ju je vrglo na pokic motorja in v vetrobransko steklo. S,i Kanalizacija in vodovod Vodna skupnost Drava-Mura Maribor, enota Ptuj že nekaj časa urejuje v Ormožu mestno kanahzaci- jo. Do sedaj so položih nove kanale vzdolž vse Kolodvorske ulice in mimo hotela Jeruzalem z vsemi priključki. V petek so pričeli prekopavati Vrazovo ulico mimo Lekarne proti Skolibrovi ulici, kjer bo ta del nove kanalizacije tudi končan. Po dokončanju teh del bodo pričeli z urejanjem kanalizacije na Mestnem trgu in vzdolž vse Ptujske uhce. Popolnoma na novo bodo zgradili odcep kanalizacije pri Dravski uUci. Videti je, da bo Ormož letošnjo jesen kar precej razkopan. Pričakovati je, tako kot se je že zgodilo, tudi prometne težave. To pa ni največje hudo, saj se Ormožu obeta kar precej novega. Znano je, da je mestna kanalizacija že zelo stara in dotrajana. Nova kanalizacija v Ormožu je nedvomno nujno potrebna tudi zaradi rastočih gospodarskih dejavnosti in stano- vanjske gradnje. Gradnjo kanalizacije v Ormožu investira vodna skupnost Drava- Mura in skupščina občine Ormož. Vrednost investicije znaša 110 starih milijonov dinarjev. Dela bodo trajala še vso jesen in, če bo potreba, tudi spomladi prihodnje leto. V tesni povezavi z gradnjo nove kanahzacije je tudi vprašanje vodo- oskrbe prebivalstva. Minuli teden so namreč vsi tisti, ki so priključeni na ormoški mestni vodovod, bili večkrat brez vode. Na stanovanjsko komunalnem podjetju so nam povedah, da je takšno stanje nastopilo zaradi velike vročine. Ljudje so vodo uporabljali v pretiranih količinah, zato je prišlo do padca pritiska. Ormoški vodo* zmore po dokončani rekonstrukt leta 1970 dnevno 1500 do 2M kubičnih metrov vode. Poprei porabe vode za leto 1971 znaša 43 kubičnih metrov na dan, v minul vročih dneh pa se je to števi dvignilo za štirikrat. Zato j stanovanjsko komunalno podjel poslalo vsem porabnikom vode i vodovoda, da jo uporabljajo le i pitno. Novi kanali ormoške kanalizacije prapor in brizgalna zi gd hermanci Gasilsko društvo Hermanci, bli Miklavža pri Ormožu je kij' slabemu vremenu minulo nedel sprejelo v uporabo novo moto« brizgalno znamke „Ziegler" in H vilo svoj društveni prapor. Motorna brizgalka je 500-litis in primerna na slovenjegoriške p! dele, saj jo lahko dva odnes« kamor je treba. V nedeljo j pokazali tudi njeno praktično ^ vanje. Društvu je motorko iziO! zastopnik pokrovitelja - Slovefl vino, samostojni obrat »JeruzaleH Ormož, Drago Zabavnik. Prapor je društvu izročil podpis sednik skupščine občine On"' Alojz Hergula. Svečanosti so se udeležili ^ predstavniki občinske gasilske zv< Ormož. ^gpjijlK — ČETRTEK, 24. avgusta 1972 STRAN 5 pečena koruza - poslastica 20 marsikoga Bliža se jesen, čas, ko bomo pospravili s polja pridelek, za katerega smo delali vso leto. Pastirji na paši so sedaj zelo veseli mlečne koruze, ki je zelo dobra, če jo spečeš na žerjavici. Mali Ivanček sicer še ni pastir, a koruzne stroke ima prav tako rad in se jim nikoli ne odreče. Veijetno se bo tudi kdo med bralci spomnil, kako je včasih zakuril ogenj in pekel storže. Ko je najbolj pridno pospravljal svojo specialiteto, pa so jo krave ucvrle v sosedovo koruzo iskat priboljška tudi zase. S. S. Doslej še v okviru plana Čeprav smo že krepko stopili v drugo polovico leta in pričeli že tudi razmišljati, kako bomo poslovali v prihodnjem letu, je treba pogledati nekoliko nazaj. To velja za vse delovne organizacije, med katerimi TGA ni izjema. Samoupravni organi v tej delovni organizaciji so se že seznanili s trenutnim položajem podjetja ter o doseženih proizvod- nih rezultatih v prvih štirih mesecih letos, ki so bili še posebej pomemb- ni, če se spomnimo na razne premike cen in podobno. Glavni direktor tovarne je člane centralne- ga delavskega sveta temeljito sezna- nil s poslovanjem v prvih mesecih letošnjega leta ter jim v glavnem skušal nakazati tudi določene pro- gnoze poslovanja do konca leta oz. za letošnje leto. Iz poročila CDS je razvidno, da se proizvodnja giblje v okvirih sprejetega plana proizvodnje za leto 1972. Tako je dosežena proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pri alumi- niju višja za nekaj ton, medtem ko je pri proizvodnji ghnice nekoliko drugače, saj je bilo skalcinirane nekoliko manj, vendar pa je treba dodati, da se stanje tudi v tem že popravlja in je upati, da bo do konca leta vse v okvirih plana proizvodnje, če seveda ne bi prišlo do nepredvidenih problemov in težav v proizvodnji. Glede celotnega poslovanja v letu 1972 pa je še te^o prognozirati, ker še vedno niso razčiščeni nekateri pojmi tudi s strani ZlS-a. V kolikor bi teklo vse po načrtu, bi bilo v drugem polletju poslovanje podjetja v okviru norma- le. Poudarjeno je tudi, da je treba izvršiti notranjo stabihzacijo podjet- ja, pospešiti perspektivno tehnolo- gijo elektroliz ter čim hitrejšo modernizacijo in vključitev novih kapacitet. Pri vsem tem je nujna soudeležba slehernega člana te de- lovne skupnosti, kajti treba bo še trdega ' in krepkega dela, da se doseže zaželjen rezultat. M. F. Kadrovska komisija DS Veterinarske postaje Ptuj razpisuje prosto delovno mesto VETERINARSKEGA BOLNIČARJA Pogoji: 1. končana šola za vet. bolničarje 2. dveletno delo v vet. stroki Interesenti naj se prijavijo v roku 15 dni pismeno pri Veterinarski postaji Ptuj Praznovanje gaberniških gasilcev Lep nedeljski dan 30. julija 1.1. j^ privabil v lepo slovenjegoriško vasi-" co Gabernik lepo število obiskoval- cev. Gasilsko društvo v Gaberniku pi Juršincih je namreč slavilo 43 ktniro svojega obstoja. Ob tej priložnosti so slovesno sprejeli nov gasilski avto, za katerega so plačali 55.500 din. ■ Okrog 16. ure je več gasilskih , skupin opravilo ob bližnjem potoku i svoje mokre vaje. Na znak gasilske sirene so se pojavile uniformirane ' gsilske enote iz soseščine - iz ^cinja, Polenšaka, Domave, Velov- . I^a, Vitomarc, Grabšinskega brega Na tribuni je predsednik društva ' ^lojz Hrga pozdravil navzoče pred- ■ gasilstva, oblasti, družbenih «upnosti, pokrovitelja proslave Mar ■ ^na Slodnjaka, predsednika KS utsinci, botra novega gasilskega ' ®vtoniobila Cuša in druge. Potem je spregovoril najaktivnejši ^oemiški gasilec Jože Matjašič o GD Gabernik od leta 1929 do j/'2. Omenil je najstarejšega gasilca i ^ časov ustanovitve društva, 79 ' ""^ega Martina Štebiha iz Sakušaka. oW° ^^^^"ostnem sporedu je bilo gasilskega doma ljudsko ■ Ustv^''®" ^itomarski ansambel je znal trai 1pravo razpoloženje, da je ! rajanje pozno v noč. FH Priprava krmila za perutnino Preden se odločimo za nakup in vzrejo piščancev, moramo vedeti kaj bomo gojili. Mladim živalim mora- mo zagotoviti primerne možnosti za zrejo. Kadar hočemo zrejati manjšo jato kokoši za svojo porabo, so prav primerne mešane pasme, kot so njuhempšir, rodajland, plimutka in pa seveda naša domača štajerka, ki pa jo srečamo še prav poredko. Kokoši teh čistih pasem so tudi dobre koklje, zato lahko valimo jajca doma in od njih spet uporabljamo ptomce za nadaljno rejo. Prehrana piščancev za pitanje se nekoliko razlikuje od prehrane piščancev, ki smo jih določih za nadaljno rejo. Piščanci intenzivnih pitovnih pasem namreč hitreje rastejo, zato mora tudi krma zanje vsebovati več beljakovin, pa tudi več energije. V kmečki reji je način krmljenja včasih celo ekstenziven zato spitamo piščance do teže 1,5 kg na kmečkem dvorišču mnogo jsuiAopoSz nuiaj iqj>js fsoard oftj -3ASod jadoz Bjaj BfupBZ ep 'iiSB]qQ 3U3AJIJ30 aufojsud ojapEziid ipnj 3f OX ■„BpBdojd a3>|J90 3§" 3pVE|§0(i 'IOU3AOIS lUDBJ UI IJTS iSlfU)) ^ ifjBuiAou UI ij"p;BSid ijjsuaAojs i^Bsido ouoijSBjd laiiiud Bd os laois "siians IBAazjpzA 3?qiu m fijauasap fB)(3u i3>{ 'ojBz Bd oBd 'ijsouafnijn po insas lu ij3i fB>j3u paid jjiuoaz as Bp 'uiBiom ipn; tjiumodiij njioi^oj^ ^ ;ba9sbui {ipzafud ouiai iBx>(}3d apoH aftudnz auoijBUi zi UBijsp af^p 'Bjoiod B5jiuoi^ BUBAajgodn faoaid jojiau BoiAJiiao Buoiuznipod bj B||q af iioids lijini paid aosijaABz oiqop ipnj Bjici af Buaia; BžauaosBnz lAopzoS z ui BSaudojsop ojiza} ip -BiBz BiaioSod ;Br>ijad ajai^s tpBjiz af pi 'ooiAjfiao n^Plzod os afausB)| 'AopzoS ipais (ui 6t't') nquq uiauijjs Bu ooi|adB5j ouasai i|iABjsod maj -od os i>iTUjaA ofiuoioji o>isubosi}| OAid bjiaoub^sn ni bjs ui ojisabioj^ bu BUiT-a zi ijod bu pojapv ui im;) b;bjq bifsunios biiab;sn nfbjjj uiaj a as Bjs Bp 'uBid oiiooizi ojjspnfT -ijia tuiodn)! o -jj 'qBiopBN a Btioqoj^ •as" piAJiiao o oijsiA fB>iau 35 •0U3f|asbu fBpoSz 013z 3z al"Douiqo o; o|iq af Bp 'afnzBJiop oj 3ŠX "poiio a| luiozod niq oupBABU os 3UmB>| a>lB; B|\J ■3qop 3U3UIB)( asfaAou zi Bfpoio isojj luzauiBSod luspfBU jBJ>(03A i|iq nfDouiqo ui3:j bu os bšaj §3io(SuiA0)j BSauqopod ipzoSBz uiBfuiuiods as ouqasod 'isiq ud ojBjjijod ^31 oaA ^ majod af as aoso>i fB>iaf^ 'iiBfisdpo BS3UapfBU 0UI03A OS Ul BflSlUI0)| b|sud af uiajoj'(ofippod) „oiBfod" OIB^S IlBA3fUBIJSpO OUIS 05J '300 19SB{v[ -aiBCuiuiods oiqop 3S BŽaj 'oios A i;ipoq pjBz mas oupaid oja] OU3 'ilOIlO 3S UI3S na" :310JJBJ BfU -iiuods OC asizouij;^ uojuv Tu^ai-g/, 3s iqpfBU fs; o ■qif3znui qi?lSBj3 ui qi3{SfBunp a BfBqBu sausp as AOJ3Uip3ld q3} Buios^ 'pji Aodis 'j(i;oiu 'ji>(3S - Bfpojo BSajjsiapafiod Bd BUIOaA 'A3ZOU fB>{3U 'BUOiq ZI Ao;3Ujp"aid o/, P^u oiN ^f qtuapfBU '8681 9f bqpfbu bjisfod -3p Bj, '(^iiadsfBi^-^aiBiaž ijsao ifu -Bpas qo) qiA3oiipo;>i jsBf sŠTZouii^ •o-JI Z/6^£l BU 'iSBA^iupuj a oaAUiaj 'nfsJABZ a ouapfBU oiiq lu " Bfpojo B33;sBUoiq 35sipBi5ts •Bf|DBI\ UIOU3q3lS pod lopsjd nf iq Bd iBAOzaAod '31JOS luiiop od' foldBU UI 30IUlBgoy luilop od BuapiApaid Biiq af bsbji •BJia^ - ojsaui OAOU ojjsfeuna 93!" -zap? mafuBAopjBu z suBzaAod o>is -uiouojia 3i!q os sabjisizbi 3J(§oio30 •BUfOA bua0j3as "J Bll03ld3jd af Bd Bjap BfufiBpBU 'AaoABjap fBjjau oi!qn Ul 3fizoidsji3 op oi§ud af iuafu a 'aoj j(oqoiS faoaid os iiBdo5('zi aABijsizBJ ajJSOlOaŠ IlBf|ABldO OUfOA ouaojsas OAJd p3id 5iiU3S3^ iuoquq pod os Bp 'o; 3s miuaiuo (bu jsoaiuiiubz jo^i •afziu m 'ot7£ quqop guT i;ipBl3 ipoBZ OS BJBUOQ 'AS Aa5{133 ošnra "ODOJi oJisuiuBid ijiABisod UIBJ pUlUBld OS BmBUfOA BlU3qO p3JV ■„aOtUAOIB5 3IBIiqz" UI3;od as os Bd qBuiAafm bu '^ijsndo of os ojBZ 'B13IJŠ bjbSizbz ojsoSod af A351I33 'SlUl BIiqop BJOS af UI3iajB)I od 'b}buoq AS OOIA5II3D V[\T(fRlfl af3USB5i os uiA3§m qnsi} z\ fpduiaj lIIABJSOd uoš 1>15bu0ci bu lUBflUIl^ OS Bp 'uoAoS ipnj oi!?oJzi o>išpnfT •3qop 331SUIU zi qOlS 'ZO A33{BJ OUBS3151Z! BUUIB>{ zi ia§Bu jiajiljsbd >iau oio3 oJipBuoa pod n(jnf;u3§ a af ep '8981 MBOuofj qi>isuBfiqnfl a BU3jiABfqo 'js3a sfnlijod !qop dvakrat pobegnil v vasi Krčevina pri Ormožu se je na cesti H. reda pripetila lažja prometna nesreča zaradi tesnega prehitevanja. Mopedist Janko Trstenjak iz Krčevine se je peljal skupaj s sopotnikom Stankom Jurkovičem iz Vinskega vrha na mopedu iz Ormo- ža proti Miklavžu. Skozi Krčevine sta se peljala pravilno po desni strani. Za njima je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Nemec iz Nunske grabe pri Ljuto- meru. Nemec je mopedista pretesno prehiteval in trčil v voznikov laket; le-ta je izgubil ravnotežje in sta s sopotnikom zapeljala najprej v ob- cestni jarek ter se nato prevrnila na cesto. Pri nesreči sta oba dobila lažje telesne poškodbe. Voznik Nenicc je odpeljal naprej četudi je dobro vedel, da sta potnika na mopedu padla. „Sreča" pa ni trajala dolgo. Ko je Nemec pripeljal približno 200 me- trov dalje v levi oster ovinek zaradi prevelike hitrosti ni mogel obvladati vozila. Zapeljal je čez cesto izven vozišča ter na desni strani trčil v večji obcestni kamen. Pri tem je njegova sopotnica Milena Kolar iz Nunske grabe dobila hujše poškodbe na nogi. Tudi te nesreče Nemec ni prijavil in je s kraja nesreče poljegnil. C)rgani milice so povzročitelja dveh nesreč izsledili še isti dan. Kolaijevo so odpeljah v bolnišni- co. jr Cvetoča kakteja na ptujskem gradu Pred študijem radia Ptuj je mojo pozornost vzbudila čudovito cvetoča kakteja, ki jo poleg številnih drugih rož goji Majcenovičeva mama. Njeni rožni cvetovi so pravo nasprotje ostrim bodicam, ki varujejo to čudo narave. S. S. ^gpjijlK — ČETRTEK, 24. avgusta 1972 STRAN 13 pr. Fran Brumen: Glavoboli (Nadaljevanje) Take zaključke pa smemo napra- viti le tedaj, ko imamo na razpolago tudi še druge vzporedne pozitivne znake, ki podiaepljajo vzročne zveze. To trditev poučno osvetljuje primer poškodbe na glavi, kjer poleg glavobola ugotovimo še neizpod- bitne drugačne objektivno ugotov- ljive zn&ke (zmečkanine, prelomi kosti i.p.). Mnogokrat je lahko glavobol, ki je sam po sebi subjekti- ven simptom, edino, kar pri pre gledovanju bolnika najdemo. V takem primeru nam pomaga neko- liko način nastopanja bolečin in njene značilne kvalitete. Vendar nas nemalokrat tudi ta možnost raz- čiščevanja pusti na cedilu. Kako težko je včasih ugotoviti pravilno diagnozo, naj prikaže pri- mer bohiika s trdovratnim glavobo- lom, ki ga opisuje Cremerius. Šestinštiridesetletni moški je sedem let bolehal na kroničnem glavobolu, ki se je v krajših aU daljših presledkih pojavljal in trajal nekaj ur pa tudi več dni. Cela štiri leta se je zdravil z najrazhčnejšimi simpto- matičnimi zdravih, ki so mu kupi- rala akutne napade. Končno se je eden izmed mnogih lečečih zdravni- kov odločil zadevo diagnostično podrobneje raziskati. Rentgenske preiskave so odkrile znake degene- rativnih sprememb na vretencih vratnega dela hrbtenice, ki so povzročale bolečine v tilničnem mišičevju. Ta ugotovitev je vodila do zaključka, da so tudi glavoboh v zvezi s temi spondilotičnimi spre- membami. Uvedeno je bilo odgovar- jajoče zdravljenje, ki je nekaj časa rodilo uspehe in sicer tako dolgo, dokler je bila misel na novo diagnozo močnejša od prvotne osnovne za sedaj še prikrite duševne obremenitve (izrazit psihičen efekt). Tako je bil videz, da je bolezen pojasnjena, le začasen. Kmalu so se znova pojavili stari glavoboh. Radi težav, ki jih je imel bolnik v zakonu, je nastopil psihoterapevtsko zdrav- ljenje. Ta način obdelave bolnika je odkril konfliktne psihične obreme- nitve, smotrna psihoterapija jih je pozdravila. Kljub temu, da so spondilartrotične spremembe na vretencih vratne hrbtenice ostale nespremenjen, se glavobol ni več pojavil. To je le eden številnih primerov, kako se lahko zgodi, da tudi objektivno ugotovljive spremembe, četudi še tako logično uporabljene, vodijo do napačne diagnoze — neglede na to, kakšen specijahst jo je »ugotovil". G. v. Bergman je to spoznanje pravilno in kratko strnil v dva stavka: NI VSAKA SPRE- MEMBA STRUKTURE BOLEZEN. FUNCTIO LAESA (okvarjena funk cija) PA JE V VSAKEM PRIMERU BOLEZEN. Da bi se izognih podobnim napakam, je potrebno anaUtčno OVREDNOTITI BOLNIKA KOT PSIHOSOMATSKO CELOTO. Pri tem so posamezni takoimenovani specialni izvidi, ki jih današnja doba daleč precenjuje, le dodatni in dehii pripomočki, podobno kot laborato- rijski izvidi. TE MORA OSEBNI ZDRAVNIK, KI BOLNIKA V CE- LOTI DOBRO POZNA, PRAVIL- NO OVREDNOTITI TER POSA- MEZNE UGOTOVITVE LIKI MO- ZAIČNIM KAMENČKOM PRE- TEHTALNO ZLOŽITI V SMO- TRNO PODOBO DIAGNOZE. Zato mora v ambulantnem zdravljenju zopet postati najuglednejši splošni zdravnik. On mora ostati dirigent v orkestu. (Nadaljevanje prihodnjič) Pomagati drugim - humana želja Veronike žinko Ko sva se srečali, se sploh nisva poznah. Nikoli prej je še nisem videla in tudi takrat sva se srečah čisto po naklučju. Zapleth sva se v razgovor in iz vsake njene besede je vela prijaznost in neka tophna, ki napravi človeka prijetnega ah če hočete, simpatičnega. Takoj po prvih besedah sem spoznala, da ne živi v Ptuju, saj je tu in tam potegnila čisto po prekmur- sko. Ce bi me kdo vprašal, kakšen pokhc bi ji svetovala, bi ji gotovo rekla, da naj bo medicinska sestra, saj ima tako pomirjujoč glas, ki bi še na smrt bolnega prepričal, da se bo Matilda premishla in ne bo prišla ponj. In veste, da se nisem zmotila, kajti Veronika, moja sogovornica je čisto zares dijakinja srednje medi- cinske šole v Murski Soboti. Čeprav obiskuje šolo v Murski Soboti, je Žinkova Veronika Ptuj- čanka, saj živijo vsi njeni domači (oče, mama, sestra in brata) v Ptuju. Ona pa je med tednom v Murski Soboti, soboto in nedeljo pa, če ni preveč učenja, preživi med starši in prijatelji doma. Letos je končala I. letnik srednje medicinske šole in se je šoh že privadila, pravi tudi, da imajo zelo dobre profesorje, ki so sicer zelo strogi (še posebej glede hore legalis), ampak se zato toliko več naučijo. Stanuje v internatu, ki je še kar poceni. Veronika dobiva štipendijo ptujske bolnišnice, kjer se bo, če bo šlo vse po načrtu, čez 3 let zaposhla. Pa kako ne bi šlo, ko pa ji učenje ne dela preglavic iada hodi v šolo. Radovednost mi ni dala miru in morala sem jo vprašati, če že deli v bolnišnici in v šoh injekcije (teh se namreč kar rada ogibam, ker sem jih že dovolj dobila za celo življenje in še malo povrh), pa pravi, da za enkrat tega še ne delajo. Do 17. avgusta je opravljala prakso v ptujski bolnišnici in ji je delo ugajalo. Po njenem mnenju se teorija in praksa v medicini zelo ujemata, le da je treba, ko gre zares, ukrepati mnogo hitreje, kot to delajo v šoh. Presenečena sem bila, ko mi je povedala, da imajo v razredu tudi 9 fantov. Torej se narrt po novem obetajo še medicinski bratje. To bo »luštno" v bolnišnici. Ker je bila Veronika dopoldne na praksi^ je imela popoldneve proste. Takrat si je odpočila od dela v bolnišnici, kjer je ,,prakticirala" na kirurgiji. Včasih je segla tudi po kakšni lepi knjigi in poiskala dela (Nadaljevanje na 14. strani) Veronika Žinko ANSAMBEL »VANDROVČEK« NA PTUJSKEM FESTIVALU Jutri zvečer se prične že četrti ptujski festival narodno zabavne glasbe, na katerem bo sodelovalo 24 ansamblov iz Slovenije, od katerih so nekateri že dobri znanci ptujskega občinstva, nekaj pa je tudi takih, ki bodo prvič stopili pred festivalsko publiko. Pred dvema letoma so obiskovalce zelo navdušili prujski Vandrovčki, ki so v narečju predstavih pesem Franček in z njo prisotne tako navdušili, da so zanje izglasovah prvo nagrado za najboljšo pesem v narečju. Vendar, minili sta 2 leti in takratni Vandrovček je razpadel. Nekdanji člani so se ah poročili, prestopili k drugim ansamblom ah pa sploh prenehah igrati. Od takratne zasedbe je ostal le še klarinetist Janko Podlesnik, ki je zbral okrog sebe nove člane in ustanovil popolnoma nov instru- mentalni kvintet Vandrovček. Na letošnjem festivalu se bo torej pojavil čisto osvežen ansambel, ki bo debutant med drugimi ,,starimi znanci". Prisotni v dvorani bodo poleg ene instrumentalne, slišali še skladbo, za katero je besedilo napisal Ivan Malavašič, v prleško narečje pa ga je »prevedel" Jože Slodnjak, poslušali pa jo bodo lahko še po festivalu, saj so Miciko - tako se namreč imenuje melodija, posneli na kaseto in razen tega je našla mesto tudi na novi vehki plošči, ki bo, kot vsako leto, izšla v času festivala. Novi instrumentalni kvintet Van- drovček sestavljajo: harmonikar Tine Tetičkovič, trobento igra Ivan Debeljak, na kitaro brenka Stanko Rajh, baritonost je Jože Barin-Turi- ca, klarinet in alt-saksofon ,.kroti" vodja ansambla Janko Podlesnik, mikrofonu pa dela družbo pevec Štefan Kunštek. Da je ansambel zares mlad, priča številka 166, ki predstavlja skupno starost vseh nastopajočih. Ker je nekaj članov kvinteta iz Maribora, je malo hudo zaradi vaj, kijih imajo vsak teden. Da se stroški prevoza malo izravnajo, vadijo enkrat v Ptuju, dru^č pa se peljejo v Maribor, tako, da je za vse najbolj prav, največ pa vadijo prav z igranjem na raznih prireditvah v prijaznih vasicah Prlekije in sosednje Hrvatske. Vodja ansambla Podlesnik je rekel, da so vsi zelo veseli, ker so kljub hudi konkurenci uspeli in bodo nastopih na tem, sedaj že tradicionalnem festivalu. Želje in načrti so vehke, saj bi radi v bližnji prihodnosti posneli samostojno plo- ščo, za katero imajo že pripravljene skladbe. Posvetiti se želijo posebej narodni glasbi, kajti v Halozah in Slovenskih goricah je še dovolj neizčrpanih {iesmi, ki so se ohranile po ljudskem izročilu do^ današnjih dni in za katere bi bilo res škoda, ko bi šle v pozabo. Za sodelovanje bi radi pridobili kakšnega mladega pisca besedil, saj le teh vedno primanjkuje, pevcu Štefanu pa je za mikrofonom samemu tudi dolgčas, zato se priporoča, če je kje kakšno dekle z lepim glasom, naj se mu pridruži, ker je v dvoje vedno prijetneje. Upajmo, da bodo novi Vandrovč- ki dosegli po kvaliteti svoje predhodnike in da bodo uspeli s svojim debujem pred širšo ptujsko javnostjo. S. S. Mama: ,,Pazi se, Janezek, vse bom povedala očetu, kako poreden-si bil danes!" Janez: ,,Očka ima prav, ko pravi, da ženske ne znajo molčati!" Ptujski Vandrovčki v novi zasedbi 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 24. avgusta ig^j Prejšnji teden štiri prometne nesreče vozniiiov koles s pomožnim motorjem v prejšnjem tednu so se pripetile kar 4 prometne nesreče voznikom koles s pomožnim motorjem. Tovrstne nesreče so vse pogo- stejše, botruje jim pa velika nepre- vidnost voznikov in tudi neizku- šenost. Vožnja s ponyexpres vozili ni tako enostavna, kot je videti na prvi pogled. In prav to zavede marsikoga, ki je preveč zaverovan v poje sposobnosti. Potrebna pa je ^amo mala neprevidnost in že lahko •pride do nezgode. Cesto krat so povzročitelji nesreč otroci, ki vedno sproti pozabljajo, da cesta ni igrišče in se ne ozirajo na prometne predpise, ki bi jih nujno morali poznati in upoštevati. V letošnjem letu je bilo na območju Ptuja in bližnje okolice 258 prometnih nesreč, v zadnjem, razmeroma kratkem času od 25. julija, do 20. avgusta pa kar 64. Ta čas je vsako leto najbolj kritičen, ker je največja turistična sezona in je promet na cestah zelo gost, vozniki pa so še bolj neprevidni kot navadno, izsiljujejo prednost in divjajo. Zaradi neizkušenosti in morda tudi vphva alkohola (o tem bodo dale zadnjo besedo analize krvi ponesrečencev), so se pripetile tudi naslednje štiri prometne nesreče. Prva se je pripetila v torek, 15. avgusta, v Sikolah, ko se je ponesre- čil Štefan Mesarič, voznik kolesa s pomožnim motorjem, ki se je pripeljal po šikolski cesti proti Pragerskemu. Ko je zapeljal čez železniški prelaz v Šikolah, je po kakih 100 m, verjetno zaradi vinje- nosti izgubil oblast nad krmilom, padel po cestišču in se lažje poškodoval. V soboto, 19. avgusta, se je spet lažje poškodoval Slavko Pignar iz Lancove vasi 89, ko se je peljal po cesti proti Selam in je v Lancovi vasi vozil mimo njive koruze in sončnic. Nekaj je bilo polom^enih in so ležale čez cesto. Pignar je s prednjim kolesom zadel v eno teh sončnic in padel na desno stran vozišča, od tod drsel čez cesto nla levo in tam obležal. Ko je vstal, je odpeljal kolo na kakih 20 m oddaljen travnik in ga tam pustil, sam pa šel do najbližjega soseda in ga prosil, da ga odpelje v bolnišnico. Dejal je, da ga je povozil nek velik avtomobil, katerega registracije ni videl. Ko so prišli miličniki, je izjavil, da sam že ni mogel pasti in da ga je nekdo podrl. O tem pa ni bilo niti sledu, pa tudi na ponyju ni bilo opaziti odrgnin. Edini dokaz je bila odtrgana glava sončnice, ki je ležala na tleh. Povsem verjetno je, da je kolesar 'sam padel, podrobneje pa bodo to nevsakdanjo nezgodo še raziskali. V nedeljo, 20. avgusta, se je ponesrečil tudi Franc Šori iz Jur- šinc, ki je začasno zaposlen v Avstriji, ko se je pripeljal po cesti II. reda iz Ptuja proti Rogoznici. Zaradi gramoza na cesti ga je zaneslo v betonski steber in je padel s kolesa in se lažje poškodoval. Četrta nesreča te vrste se je prav tako zgodila v nedeljo, ko se je kolesar s pomožnim motorjem Ignac Vedernjak iz Podvinc peljal proti Pacinju in ga je na kotanjasti cesti začelo zanašati. Zato je padel s kolesa in se lažje poškodoval. S. S. Slavni profesor anatomije Mihael Lenkossek je šel nekoč k cesarju Francu Jožefu v avdienco. Ker je bilo v predsobi precej hladno, je prosil, da sme obdržati klobuk na glavi. Ko so ga potem nenadoma poklicali, je v zmedi pograbil še klobuk na mizi in stopil pred cesarja z obema. Cesar ga je smehljaje opozoril na dva klobuka, slavni anatom pa je rekel: »Oprostite, veličanstvo! Za človeka, ki je izgubil glavo, sta dva klobuka res preveč." „Ah je res. Lizika, da se hočeš ločiti od svojega moža? " „Resje." »Presenetljivo! Kaj je pravzaprav vzrok? " ,,Njegova edina slaba navada: večkrat se ponoči zbudi, tako okoh dveh in hoče iti domov." O B J A VA V skladu z določili zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13-133/72) je davčna uprava občinske skupščine zavezancem prispevka za starostno zavarovanje kmetov že odmerila prispevek. Podatki o višini odmerjenega prispevka bodo zavezancem javno razgrnjeni na sedežih krajevnih pisarn v času od 28. 8 do 11. 9-1972. V 15 dneh po preteku tega roka, to je najpozneje do 26. septembra bodo zavarovanci lahko vložih na sedežih krajevnih pisarn zahtevek za ustavljanje zmožnosti plačevanja odmerjenega prispevka - za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka. Zahtevki za ugotavljanje možnosti plačevanja so po 13. točki 19. člena zakona o upravnih taksah oproščeni plačila taks. Plačilno možnost bodo ugotavljale posebne komisije, ki jih je imenovala občinska skupščina. Komisije bodo lahko zavezancem prispevek zmanjšale oziroma jih oprostile plačila prispevka iz naslednjih razlogov: 1. če je zmanjšana proizvodna zmogljivost in zmanjšan skupni dohodek kmetije, ker skupni letni dohodek ne presega 2.400.- dinarjev na člana kmečkega gospodinjstva; v skupnem dohodku se katastrski dohodek šteje štirikratno; 2. če je kmetija v posebno neugodnem položaju zaradi slabih prometnih zvez in oddaljenosti od tržišča, ker leži v tretji in četrti skupini katastrskih občin (drugi, tretji in četrti odstavek 13. člena odloka o davkih občanov v občini Ptuj — Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-31/72); 3. če je bistveno zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi starosti ah bolezni in na kmetiji ni mlajših za delo sposobnih članov kmečkega gospodinjstva; 4. če zavezanec vzdržuje več kot tri otroke do 15 let starosti ali šola otroke, kakor tudi v primeru, da so na kmetiji ostareh in drugi za delo nesposobni člani kmečkega pspodinjstva; 5. če obstaja nevarnost, da bi plačilo prispevka iz kakšnih drugih razlogov ogrozilo življenje zavarovanca in njegovih družinskih članov. Pri ugotavljanju plačilne zmožnosti se uporablja merilo, kije za zavezanca najugodnejše. Izjemoma se v posameznih primerih lahko uporabi tudi več meril skupaj. Na podlagi ugotovitev komisije bo davčna uprava občinske skupščine z odločbo obvestila zavezance o odmerjenem prispevku in dolžnem znesku. Zoper to odločbo ima zavezanec pravico do pritožbe v roku 15 dni po prejemu odločbe na posebno komisijo za reševanje pritožb v zvezi z odmero prispevka. Občina ima v smislu 50. člena citiranega zakona do zavarovanca-zavezanca prispevka terjatev za razlika med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom, ki ga je določila komisija glede na ekonomski položaj zavezanca ob upoštevanju prej omenjenih kriterijev. Prav tako ima občina terjatev do zavezanca za razhko med plačanim oziroma izterjanim prispevkom in prispevkom, ki ga je zavezanec dolžan plačati. V obeh primerih namreč občina na račun zavezanca iz lastnih sredstev prispeva ustrezni znesek. Za terjatev ima zastavno pravico na nepremičninah zavarovanca-dolžnika. Na predlog občinske skupščine pristojno zemljiško knjižno sodišče vknjiži zastavno pravico za njeno terjatev na zavarovančevih nepremičninah. Preden občinska skupščina predlaga vknjižbo zastavne pravice, pozove osebe, ki so po predpisih dolžne jjreživljati zavarovanca, da se obvežejo poravnati dospele terjatve. Sele, če te osebe odklonijo prevzem take obveznosti, se izvrši vknjižba zastavne pravice občine. Občinska skupščina in zavarovanec-zavezanec prispevka se lahko tudi drugače dogovorita o izpolnjevanju njegove obveznosti do starostnega zavarovanja (npr. obročno odplačevanje itd.). Številka: 191-6/72-1 Datum: 22/8-'l9'?2 DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBCINE PTUJ ZAHVALA Ob neizmerno boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče Ane Zupanie roj. DREVENŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom^ sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako vehkem številu počastili, ji darovali vence n cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti v tihi in mirni dom. Zahvaljujemo se jjevskemu zboru iz Hajdine in Starš za ganljivo petje in častiti duhovščini za obred. Skorba, 20. avgusta 1972 Žalujoči: hčerke Marija, Ana in Rozika z družinama, sinova Jože z ženo in Alojz z družino Po hudi in kratkotrajni bolezni nas je nepričakovano zapustil Ivan Bakunič rez. kapetau JLA član ZZB NOV, ZRVS, ZKS, SZDL, ZSJ, član kolektiva oddelka za nanodno obrambo skupščine občine Ptuj Zaslužnega sodelavca bomo ohranili v trajnem apominu Kolektiv oddelka za NO SO Ptuj Občinsko združenje ZB NOV Ptuj Občinsko združenje RVS Ptuj tednik — Četrtek, 24. avgusta 1972 stran 15 nOBER DEN NO LEPI POZDRAV ^EN FKUP! To prejšji tjeden sen van neke pisa o pesjih dnevih, ki so bli tak vroči, so že lojati začeli, gnes pa je že čista drgačik no me tak zebe kak psa. Saj rečen, da mo mogli pri toti sunčni uprovi nekšno rotacijo direktora no drugega vodilnega osebja nareti. To v nedelo sen hoda neke v domačo gorico pa me je tak zazeblo, ke sen doba takšno kurečjo kožo kak, da bi me komori spikali. priša sen domu pa mi je Mica rekla: Ježeš Lujs samo perje še ti more zrasti pa boš provi kokotič." Ja, če si glih že od kur no ko kotov gučimo, še van naj poven, kokšnega kokota man jas duma v svojen virstvi. To je resen ena joko zlo I intelegentna živol. Fsoko utro nan i zapoje budnico tak, ke niti vekarce ne nucamOj Pa kak pridno skrbi za svojo kurečjo družino! Je glih tak kak sultan v svojen haremi. Na skrbi ma 12 putkic no se nibena ne švora, ke bi bila za kaj prikrajšana. Mo pa eno hujdo napoko, ki je značilna tudi za lidi moškega spola. Meni se le zdi, da je slepi, saj „pohodi" fsoko kuro, kera mu pride pod noge pa naj bo to z domačega ali pa s sosidovega dvorišča. Mica mi fčosih provi: ,,Pogledni si^ ga, kak je aktiven, ti pa se vločis kak megla okoli voglof no jomraš kak te revmatizem škromple." Jas se v token primeri znajden no ji nazaj zabrusin: ,,Kvoklo pa glih tak pri miri pisti kak jas . . " Naj še van to poven, da mi je Mica že enih por krot zagrozila, da de mi odišla hmelj obirat. Provi, ke bi si rada za nove punčohe zaslužila no neučinkovit ukrep Tedenska zabavna revija „Cik" se prodaja v Beogradu po ceni, ki je za 95 par višja od prejšnje. Podražitev je posledica davka na šund, ki ga je predpisal izvršni svet Srbije za svoje območje. Prvo številko z novo ceno so tiskali v manjši nakladi. Beograjske mu tržišču so poslah 2000 izvodov manj kot navadno. Pričakovah so manjše povpraševanje in se ušteh. Uredništvo te revije gotovo ne pozna dobro svojih bralcev. Dva dni potem, ko se je list pojavil v kioskih, so prodajalci časopisov zahtevali nadaljnjih 5000 izvodov. Takoimenovani davek na šund je bil sprejet s ciljem, da se prepreči širjenje „družbi in kulturi škodljivih publikacij". POMAGATI DRUGIM (Nadaljevanje s 13. strani) Ingoliča, Sehškarja, Bevka in arugm Slovenskih pisateljev, ne zanemarja p; tudi tujih. . Popevke tudi rada posluša. Kdo Jih pa ne? Ko sem že vedela skoraj vse o njej, sem jo vprašala še to, zakaj se je ^ločila za študij na medicinski šoli. ^ekla je, da jo je za to misel j?ripeljala želja, pomagati starejšim in bolnikom, ki so najbolj potrebni pomoči. Upam, da bo yeronika tudi takrat, ko bo končala ^lo, še vedno istega mnenja in da °o tolažila in pomagala bolnikom, so uklenjeni med bele bolniške Jidove in ici so najbolj potrebni in prijazne besede. S. S. še novi mantl bi rada mela, saj vete tistega z lisičjim repom okoli sijaka. Jas sen ji že večkrot reka, da je soma zadosti vejka lisica, brez lisičjega repa okoli šijeka. Moren pa van priznati^ da sen si jas tudi malo s lisjokon v zlohti, saj mi pri obedi najbolj paše^ kokšna pohana ali pa pečena kurečja bedrca . . . Zaj pa še te poglednimo, kaj nan je napisa Ganzov Jurek: Drogi Lujzek in fsi brolci Tednika sprejmite lepe pozdrave, še posebno Ptujcani, kerin se momo zahvoliti, da smo to enih por dni lepo vremen meli. Mislin tisti cajt okoli občinske- ga proznika, kdo nan je tak lepo sunce sijalo, ki smo se ga seveda fsi joko razveselili. Lujs, če maš na Ptuji kokšne veze, hitro predlogaj, da naredijo ponovitev občinskega proznika, saj veš, da čokamo na lepo vreme kak lačen pes na kost. Zaj pa ti še naj to poven, da sem bij a tudi jas na morji in to tan doli pri Portoroži. Nigi nisen moga dobiti kvantira pa me je te le ena Evica pod svoj šotor vzela. Pse blo je vredik no luštno. Pobegna sen ji tak po francosko no ji niti nesen svojega antresa pusta, saj vete kak je, da je previdnost mati modrosti. Lepo vas pozdrovla Ganzov Jurek Zdravo Jurek! ^e, ti pa si mi resen prove sorte ftic. Gres na morje pa mi niti nesi nibene kortice pisa. Pa še okoli nekšne Evice si se mota. Upan, da nesi ožejeni no ti te toga nemo šteli za prevejki greh. Če pa si ožejeni pa te tak coka kožen za peklenskimi dve rami. Veš, tudi jas sen ba Ioni na morji, no sen, kak se šika no spodobi, pisa domu svoji lubi ženkici eno lepo razglednico na kari bla je tista štirinožna dalmatinska limuzina, ki ji pri nas po domočen osel provimo. Za en tjeden 4pi, gdo sen jas tistega osla domu posla, mi je Mica odpisala: , Lubi možek saj si še kar fejst na sliki, samo nemren vervati, da so ti v tak krotken cajti tokšna vejka vuha zrosla . . ." Te pa mi je bilo fsega zadosti . . . Tejko van te naj bo za gnes. Pište mi kaj, do tečak pa vas fse lepo pozdrovla vaš zvesti Lujzek. NEDELJA, 27. avgusta: 4.30-8.00 Dobro jutro - poročila, vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Z vami na izletu; 5.45 EP; 6.00 Novice; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmetijske proizva- jalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.05 Veseli tobogan; 9.00 Poročila; 9.05 Iz naših krajev; 9.5 5 EP; 10.00 Poro- čila; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo; - vmes ob 11.00-11.20 Poročila; n.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro- čila; 13.15 Obvestila in zabaVna glasba^ 13.30 Reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Slovenska zemlja v pemi in besedi; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Veliki zabavni orkestri; 15.30 Posebna športna oddaja; 16.00 Ra- dijska igra; 16.39 Vedri^voki; 17.00 Poročila; 17.05 Športno popoldne; 19.00 Lahko noc, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razgled- nice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Godala; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poro- čila. VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30-8.00 Do- bro jutro — Poročila — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja komika; 6.30 EP; 6.50 Rekreacija (ob poned., sredah in petkih); Na današnji dan (ob torkih, četrtkih in sobotah); 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 28. avgusta: 14.00 Poročila; 14.10 Ljudske pe- smi; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odme- vi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Hans Carste; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Popevke; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Alpski kvintet; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. ^ TOREK, 29. avgusta: 14.00 Poro- čila; 14.10 Od melodije do melo- dije; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Massenet: II. dejanje opere „DON KIHOT"; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orekster stockholmske filharmonije; 17.00 Poročila; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Pevka Joži- ca Svete; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Trio Vitala Ahačiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij; , 20.30 Radijska igra; 21.29 Lahka ( glasba; 22.00 Poročila; 23.00 Poro- čila; 23.05 Literarni nokturno;. 23.15 Skladatelj Jakob Jež v spo- minih na mladost; 24.00 Poročila. SREDA, 30. avgusta: 14.00 Poro- čila; 14.10 Skladatelji - Vasilij Mirk; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odme- vi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital VAnde Gerlovič; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Raphaele; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno popotovanje; 18.00 Poro- čila; 18.15 Igramo za vas; 1 8.45 Naš gost; 19.00 "Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 Simfonični orke- sterj 21.25 Lepe melodije; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poro- čila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poro- čila. ČETRTEK, 31. avgusta: 14.00 Poročila; 14.10 Pesem mladih grl; 14.30 Ansambel Jožeta Privška; 14.45 Mehurški; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje mezzoso- pranistka Vera Soukupova; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Green Nor- man; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Klavir v ritmu; . 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naš podlistek; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Privška; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Do- mače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 22.40 Plesni zvoki; 23.00 Poročila; 23.05 Lite- rani nokturno; 23.15 Vokalna lirika; 24.00 Poročila. PETEK, 1. septembra: 14.00 Poročila; 14.10 Koncert za mladino; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester „101 S.trings"; 17.00 Poročila; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00 Poročila; 18.15 SignaU; 18.50 Male zasedbe v ritmu; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razgled- nice; 19.5 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ljudske pesmi; 20.30 Top pops 13; 21.15 Pomor- ščaki; 22.00^ Poročila; 22.15^ Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 2. septembra: 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odme- vi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Gershvvin: Amerikanec v Parizu; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orke- ster Les Baxter; 17.00 Poročila; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Ansam- bel Mojmira Šepeta; 18.00 Poročila; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 An- sambel bratov Avsenik; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Radijska igra; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljence; 2 3.00 Poročila; 23.05—01.00 S pesmijo in plesom v novi teden; - vmes ob 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. UPOKOJENCU Kakor se vedno več aktivnih delavcev odloča za varčevanje z osebnimi dohodki s pomočjo hranilnih knjižic, tako je tudi vaša pokojnina najkoristneje uporabljena, če jo prejemate na svojo hranilno knjižico. Denar vam je vedno na voljo, je zanesljivo shranjen in z vsakim dnevom se obrestuje po 7,5 % letno. Z nakazovanjem pokojnine na hranilno knjižico koristite sebi in pomagate skupnosti pri reševanju stanovanjskih in drugih zadev. V prihodnjih dneh boste prejeli obrazec, s katerim boste sami dovolih nakazovanje pokojnine na hranilno knjižico. Čimveč bo upokojencev, ki se bodo odločili za hranilne knjižice, toliko več kreditov bo na voljo občanom in drugim in toliko hitreje bomo lahko reševali lokalne potrebe. Poskrbeli bomo, da boste denar lahko dvigali brez čakanja. Pričakujemo, da se boste v velikem številu odločili za hranilne knjižice in vas pozdravljamo kot bodoče varčevalce pri naši banki. KREDITNA BANKA PTUJ - poslovalnica Kidričevo — Mestna hranilnica Ptuj 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 24. avgusta ig^j KT-s/Jcr^fi NEDELJA, 27. avgusta: 9.40 Ansambel Maksa Kumra in vaška godba; 10.12 Kmetijska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška mati- neja; 11.50 Mestece Peyton; 12.40 T V kažipot; 13.00 Olimpijske igre Muenchen72; 18.15 Kota 905; 19.50 Cikcak; 20. TV dnevnik; 20.35 3-2-1; 20.40 Ko nisem bil več vojak; 21.25 Stih in pesem; 21.40 Športni pregled; 21.55 Poro- čila; 22.00 Ohmpijske igre Muen- chen 72. PONEDELjFK, 28. avgusta: 14.00 Ohmpijske igre Muenchen 72; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kratek film; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 B. Fechner: Poroka; 22.00 Poročila; 22.05 Olim- pijske igre Muenchen 72. TOREK, 29. avgusta: 13.55 Olim- pijske igre Muenchen 72; 17.00 M. Jezernik: Medvedov godrnjav- ček; 17.15 Risanka; 17.35 Olimpij- ske igre Muenchen 72 18.45 Obzor- nik; 19.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 19.25 Kosjerič; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Ohmpijske igre Muenchen 72; 22.00 Nokturno; 22.15 Poročila. SREDA, 30. avgusta: 12.55 Olim- pijske igre Muenchen 72; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.35 D. Roksandič: Poroka; 21.45 Olim- pijske igre Muenchen 72; 23.45 Poročila. ČETRTEK, 31. avgusta: 14.55 Ohmpijske igre Muenchen 72; 18.45 Čarni svet živah; 19.10 Mozaik; 19.15 Jugoslovanska mesta; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 G. Neveux: Vidocq; 21.25 Olimpijske igre Muenchen 72; 21.25 Poročila. 'ETEK, 1. septembra: 14.00 U:,mpijske igre Muenchen 72; 17.58 Obzornik; 18.10 Mestece Peyton; 19.00 Olimpijske igre Muenchen 72; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Ruby Gentry; 22.00 Olimpijske igre Muenchen 72; 24.00 Poročila. SOBOTA, 2. septembra: 9.55 Olimpijske igre Muenchen 72; 14.55 Ohmpijske igre Muenchen 72; 19.25 V dežeh klobukov; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; ■ 35 Olimpijske igre Muenchen 72; -.35 .\loj prijatelj Toni; 23.25 TV ■važipot; 23.45 Poročila. „VINKO KORŽE" V ITALIJI Člani folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc na Dravskem polju so bili pred nedavnim na daljšem gostovanju v Itahji. Cirkovške folkloriste je spremljal ansambel Toneta Celana iz Slovenske Bistrice. Udeležih so se mednarodnega festivala folklore na Siciliji, samo- stojno pa so gostovali tudi v drugih italijanskih mestih. Povsod so poželi priznanje velikega števila gledalcev. Vseh vabil za nastope žal niso mogh sprejeti, saj jih je preganjal čas. Večina članov skupine je namreč porabila za to gostovanje svoj redni ali pa izredni dopust. Italijanski gostitelji so jih povabili, naj se udeležijo prihodnje leto podobnega festivala na Korziki. Izseljeniška matica je povabila prizadevne poslance iz Cirkovc tudi na gostovanje v Ameriko. Če bo na voljo dovolj denarja, bodo odpoto- vali čez vehko , lužo" prihodnje leto. V KORUZNI SENCI JE PRIJETNEJE Ko so v Hajdošah pred novo bencinsko črpalko širih asfaltno cesto, so morali umakniti tablo, ki šoferjem oznanjuje, v katero prelepo slovensko vasico so se pripeljali. Ker pa ni bilo prostora drugje, so tablo postaviU v najbližjo koruzno senco, kjer čaka, da jo zopet vrnejo na njeno staro „sIužteno" mesto. Upaj- mo, da bo njen letni dopust kmalu potekel. . . S. S. Tabla v koruzi se smeje v brk vsem šoferjem, ki jo zaman iščejo ob ccsti, kamor edino sodi. IŠČEM ŽENSKO ali dekle, ki bi lahko 8 ur čuvala dva otroka (3 in 6 let). Toplak, Jadranska 18. IŠČEM frizersko vajenko. Frizerski salon Jožica Cvikl, Hrvatski trg 4. PRODAM spalnico in kuhinjsko kredenco. Prešernova 38, Ptuj. ODSTOPIM vrstni red za zastavo 7 50, vplačano v marcu. Tel. 77081 ali naslov v upravi. IŠČEM SOBO v Ptuju. Naslov v upravi. PREKLIC: Marija Bedrač, pos. Delona 37, p. Ptujska gora, obžalujem in preklicu- jem obrekovanje, ki sem jih izrekla o Stanku Zajšeku, gozdnemu delavcu, Dolena 21, p. Ptujska gora ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Marija Bedrač MED PTUJEM in Mariborom, v okohci obeh mest kupim malo posestvo s 60 do 70 ari zemlje. Hiša naj bo v dobrem stanju ali nedograjena. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. PRODAM TRAKTOR „Steyer" 180, 30 KS s priključki (nakladalec za gramoz, za nakladanje zemlje in hlevskega gnoja ter dvobrazdni plug). Traktor v dobrem stanju, cena ugodna. Ogled vsako soboto in nedeljo popoldne do 15. ure. Franc Muršič, Senčak 27, p. Juršinci pri Ptuju. ZARADI SELITVE prodam dnevno sobo, kuhinjsko mizo s stoli in montažno garažo^ v Gregorčičevem drevoredu 8. Arsič. DEKLE VZAMEM na stanovanje kot pomoč v gospodinjstvu. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi. POCENI prodam gradbeno barako 4 X 4 m, krito z opeko. Naslov v upravi. PRODAM POSESTVO v Kungoti 31 s hišo in gospodarskim poslopjem z dvema preuzitkarjema. Jože Vido- vič, Trdobojci 38. Interesenti naj pohitijo. PRODAM tovorni avtomobil FIAT 620 z cerado, dobro ohranjen, lahko tudi na ček ali za zamenjavo za osebni avto. Naslov v upravi. STAREJŠA ZAKONCA, ki bi bUa pripravljena nuditi pomoč pri kmeč- kih opravilih, sprejmem na stano- vanje v hišo z vrtom v neposredni bližini Ptuja. Naslov v,upravi: MLINSKI VALJKI, 2 para v enem stolu, velikost 21 x 35, cilinder trijer, transmisija jermenje. Vse naprodaj za 12.000 din. A. Hribar, Narodna banka Ptuj. 2-4 KRAT TEDENSKO opravljam vsa gospodinjska dela. Lahko vza- mem tudi otroka z vso oskrbo na dom. Naslov v upravi. „LES" LESNO INDU- STRIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE PTUJ, ROGOZ- NIŠKA C. 4 razglaša naslednja prosta delovna mesta 1. KURJAČ za Lesno predelovalni obrat Ptuj 2. VEČ NEPRlUČENitf DELAVCEV za Lesno predelovalni obrat Ptuj 3. ADMINISTRATORKA za določen čas v upravi podjetja POGOJI: pod 1. izprašani kurjač, pod 3. končana administrativna šola Posebni pogoj je poskusno delo. Stanovanj ni. Pismene ponudbe pošljite do 30. avgusta 1972 na gornji naslov. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. " Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsaK četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Marihor, Svetozarevska ulica 14. HOROSKOP OVEN: Razgibana družbica vai bo precej pogrešala. Zahrepenet boste po dojenčku in lepemu vremenu. V ponedeljek boste ij,, bežni posvetili razum. BIK: Obirali boste nadrejene v prijetni družbi. Dosti več zdravegj gibanja in veliko manj prazni^ izdatkov. Molčeč znanec bo vesej obiska. DVOJČKA: Jazikava oseba « zaradi svoje ljubezni močno spre. meni. To vpliva na vaš standard Tista oseba, ki vas v nedeljo prosil samo izziva. RAK: Hitrost, ki ste jo imeij zaradi poletja pri osvajanju, mineva, V soboto se boste počutili kot na trnih zaradi preteklosti. Nadarjena oseba pokaže, da vam zaupa. LEV: Kljub prostranosti vasi opravki dobro uspevajo. Povabljeni boste v višjo družbo. Podarili boste kovinski predmet in se menili ob potoku. DEVICA: Trem boste poveljevali, tovariško delili in do sobote že I delno uspeli. Vaša srečna pot vas bo vodila samo še po čustvu. Izboljša- nja še ne bo. TEHTNICA: Veselilo vas bo po- slušati sicer sposobne prismode, Glede službe in ljubezni je vse v redu. Zabavna naprava bo nekaj časapočivala. ŠKORPIJON: Za bližnje dni se temeljito pripravljate. Preizkušnja, ki pride, bo huda^ le pri tistem, ki ima manj las. Močno razvita oseba še naprej vaš ideal. STRELEC: Prizadevanje na služ- benem mestu vas sili v smeh. Svetlolasa oseba sprašuje, kako se sedaj s temnolaso razumeta. Iz mesta bo prišla velika reč. KOZOROG: Dobro se boste za- držali, ničesar ne boste izčenčaliali pokvarili. Odkrita osebica vas ima preveč rada, da bi ji bilo vaše zapravljanje všeč. VODNAR: Med službenim časom odklonite pijačo, ker bo kontrola! Lepa oseba bo nekaj zavrnila. Veselje^ ki ga prinese obisk, bo ostalo se nekaj dni. RIBI: Počastili boste svojo simpa; tijo in njene sorodnike. Pri njej nimate tekmeca. Začeli se boste lepše oblačiti, ne bo zaman. Ponovi se lanski uspeh. STREUANJE PTUJČANI, ZMAGOVALCI TROBOJA Na pobudo strelske zveze Sloven- ska Bistrica in ob dnevu vstaje ter ob občinskih praznikih je bil orga- niziran troboj seniorskih reprezen; tanc občin Slovenske Konjice, Ptuj in Slovenska Bistrica. Ekipo je sestavljalo pet članov z malokali- brsko puško. Ekipni zmagovalec je bila ekipa Ptuja z 961 krogi,pred Slovensko Bistrico z 931 krogi in Slovenskimi Konjicami z 783 krogi. Med posamezniki je zrhagal član ekipe Ptuja Stanko Puljko z 228 krogi, drugi je bil član Slovenskih Konjic Martin Pukl z 207 krogi, tretji pa Albin Vrbnjak iz Ptuja z 205 krogi. Tekmovanje je bilo na improvi- ziranem strelišču v Slovenski Bi- strici. Rezultati so bih poprečni.