Kraii (Afriška povesvt.) (Konec.) »KrajiaŁ, tl cbdolžiš miš?« »Da, gospodar.« »Maček, primi mi#!« Maček prime miS, kako trdo ]e le mogel. »Miš, ti dolžiš maCka?« »Da, da!« je zacvilila miš v solzah. »Pes, ugrizni mačka!« Pes zaseka _.obe v mačkov vrat. »Mač&k, ti dolžiš psa?* »Da, gospodar.« »Palica, nabij psa!« »Ogenj, užgi palico! Voda, pogasi ogenj! —81on, izpij močvirje! Mravlja, opeči slona!« je »apovedal modro kralj Žan. »Ah!« je zaklical veselo ma5ek, »sedaj ne bo Teč miru v tej kraljevini!« Tako ]e tudi bilo. Odtlej pa do danes žro noaCke miši, psi love mačke, mravlje opečejo slone, ogen] zažiga palice, voda pa gasi ogenj. »Joj meni!« je vzkliknil neareftni kralj 2an, «ko sem poslušal te nasvete, sem v svojl državi napravil pravo zmešnjavo.« Za kazen radi neumnih zapovedi je izgubil 2an mo5, da bi hodil po dveh. In še več! Izgubil Jo pravico do lmena kralj Žan in dobil ime opdea, tako Isto tudi vsi iz njegove rodbine. _.^_ Trife brafle. (Narodna pravljica.) NekoC so živell trije bratje, kat&ri n& Sirnem •vetu niso imeli ndfi drugega kakor hruSko in to »o po vrstl »tražili: eden je sedel pod drevesom, druga dva sta pa odšla na delo. Nekega dne je poslal ljubi Bog angela, naj bi pogledal. kako žive bratje, in naj bi jim dal boljšo brano, če bi videl, da žive slabo. Ko je angel božji prispel na zemljo, se je izpremenil v berača in prišedši do brata, ki je pazil na drevo, ga je zaprosil, naj mu da hruško. On je izbral eno iiTjo izročil angelu z besedami: »Tu imaš eno izmed mojih, od bratovih ti ne morem dati.« Angel ga je zahvalil in je odšel. Ko je drugega dne stal za čuvarja drugi brat, je prišel angel zopet in ga zaprosil za hruško. Tudi on je izibral eno izmed svojih hrušk, mu jo je dal in rekel: »Tu imaš ©no mojih hrušek, od ba-atovih ti ne morem dati nobene.« Angel ga je zahvalil im odšel. Ko je prišla vrsta na tretijega brata, da pazi na drevo, je pristopil angel s prošnjo, naj mu da hruško. Izbral je eno izmed hrušek ter mu jo je dal z besedami: »Na, tu je ena izmed mojih, braftovib se ne morem lotiti.« Četrtega dne se je spremenil angel v meniha, Prišel je rano v jutro, da je našel brate še doma, pa, jim je rekel: »Pojdite z menoj, dam vam boljšo hrano.« Šli so za njim brez vaake besede. Ko so priSli do velikega potoka, ]e v njem brzela voda in angel je vprašal najstarejšega brata: . r »Kaj hočeS, da bl to bilo?« Odgovoril je: »Da bl bilo vino namesto vode ln da bi bllo moje.« Angel je prekrižal vodo s svojo palico in nameato vode J& priteklo vino. PriSli »o Ijudje s sodi, nalivali so in odvažali, tedaj je angel rekel bratu: »Tu Imaš, kar sl želel; zdaj živi tukaj!« Poklical je ostala dva brata In je z njima orl-_e.l- PriSli so na polje, na katerem je bilo vse polno golobov. Angel je vprašal srednjega brata: »Kaj hočeš, da bi to bilo?« ¦ v - —, A on je odgovoril: »Da bi bile same ovce in da bi bile moje.« Angel božji je prekrižal polje s svojo palico in namesto golobov so bile tu same ovce. Prišli so ljudje, so pomolzli ovce, prelivali ml&ko, delali sir, raztcpili maslo, klali ovce, s&kali meso, prodajali, sprejemali denar — ljudij« so marljivo delali. Tedaj je rekel angel: »Tu bodi, vse imaš, kar si želel.« Pozval je najmlajšega brata in odšla sta. Čez nekaj časa ga je vprašal angel: »Kaj pa bi ti hotel?« Rekel je: • »Nič drugega, kakor da mi Bog da pravo krščansko ženo.« . _-v, Tedaj je menil angel: »To pa bo težko najti. Tri take žene so na svetu, dve sta omoženi, ena še sicer ni, a želita jo poročiti dva kralja.« Na nadaljnji poti sta prišla v grad, kjer sta prebivala krščanski kralj in prava krščanska njegova hči. Ko sta bila v gradu, sta takoj stopila pred kralja in prosila za hčer. K& sta še govorila, sla pristopila tudi dva kralja snubca in sta položila svoji jabolki na mizo. Takoj sta storila isto tudi angel in najmlajši brat: Ko je kralj vse to videl, je vzkliknil: »Kaj sedaj? To sta dva kralja, onadva sta pa pred njima kakor becača.« Nato je rekel angel: »Veš li, kaj? Napravimo ta.ko: tvoja hči naj posadi na vrtu tri trse, za vsakega snubca naj si pomni enega. Na katerega trsu bo v jutru zrelo grozdje," tistega naj vzame za moža.« Vsi so bili s tem zadovoljni. Hčerka je posadila trse in si je pri vsakem mislila ime snubača. V jutru je bilo na trsu tretjega brata zrelo grozdje. Tedaj je kralj nemudoma pripravil poroko in takoj so odšli v cerkev. Po poroki ju je angel odvedel v gozd, tam ju je pus-til in živela sta v gozdu celo leto. Ko 'je bilo leto pri kraju, je rekel Bog angelu: ¦ »Idi in poglej, kako bratje žive. Če žive težko, daj jim bolišo hrano.« Ko je angel prispel na zemljo, se je zopet izprerrienil v berača in je odšel najprej k tistemu, kateremu je po potoku teklo vino. Naprosil ga je, naj mu da kozarec vina. Brat tega ni hbt-el dati, rekoč: »Ako bl vsakomur dal kozarec vina, kaj bl ostalo meni?« Ko je to angel čul, je napravil s palico krii in v potoku je zopet tekla čista voda, Bratu pa 0« rekel: »To nl zate. Idl zopet pod hruško in pazl na sad!« Nato je šel k drugemu bratu, kateremu s<j bile vse polje pokrile ovce. Prosil ga je za kosček sira. Ni ga dobil, ker je brat menil: »Če bi dal vsakemu po košček sira, kaj bl ostalo tedaj meni?« * Angel je prekrižal s svojo palico polje in zo-_ p&t so bili tu le golobl. Bratu pa je rekel: »Ni to za tebe. Idi pod hruško in čuvaj jo!« Nazadnje je angel poiskal še najmlajš&ga brata, da vidi, kako živL Živel je prav siromašno z ženo v mali koči. Angel je prosil pre>nočišŁaPrav prisrtno sta ga zakonca sprejela in ga samo prosila, naj oprosti, če nimata nič bolijšega, ker sta tako revna. , ^^.^ Angel ju je tolažil: ' ^™~jf -. »Nič za to; jaz sem zadovoljen s tem, kar je.« Kaj naj bi storila? Žita nista imela, da bi pekla pravi kruh, ampak delala &ta kruh iz drevesne skorje. Tak krub je žena umesfila tudi sedaj i.n dala ga je peči. Medtem pa sta &e z gostom razgovarjala. Ko sta pozneje pogledala v peč, sta videla najfinejši kruh, ki je bil uprav lepo pečen. Dvig-^ nila sta rake proti nebu, rekoč: ; »Hvala ti, ljubi Bog, da moreva go&ta dobro po^go-stiti!« Nato &ta postavila kruh na mizo in dodala še vrč s svežo vodo. Ko so pa začeli pitl, je blk> v njjem izborno vino. : Tedaj je angel s svojo palico prekrižal l_oJ.o, ki se je takoj izpremenila v palačo, v kateri _© bilo vsega dovolj. j Zakonca je angel blagoslovil in Je izginil. Živela sta srečno in zadovoljno do konca svojib dni. PES IN NJEGOVA SLIEA ali: Edor stremi za tujim, gesto izgubl \o, kar1 že ima. : ¦¦•¦:•;.,i^_ri Pes je bežal s kosom mesa, katerega Je Sil ukradel v mesnici. Ko (je hotel čez brvo, je videl' v vodi svojo sliko. Mislil je, da je to kak drug' pes z mesom, ter je iskal na5ina, kako bl mu ga vzel. Ko je hotel skočiti nad svojo sliko, je iz* pustil svoj kos mesa v vodo. Tako je sedaj i_5-: gubil vse.