Direktor NT&RC d.0.0. Jože Cerovšek ŠT. 26   -   LETO XLVII    -    CELJE, 1. 7.'93     -     CENA 110 SIT      Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stameičič
Moja sposobnost je božji dar
Bioenergetik Ivan Pire na seansi v Vinski Gori.
Reportaža na strani 20.
Hokejski
bleferji
Predsednik odstopil, blagajna prazna, okrepitve
ostanejo v Ljubljani... Stran 16.
IZ VSEBINE:
Tema tedna
Omodriconizdajdokončtto.Stran6.
Vroča tema
Kdajdoelektrikev$en^ungertu7Stran6.
Intervju
Roman Matek: Šil bomo f/a, kjer bo naš interes. Stran 7.
Mimica Kkirič o Šmarju, rojstnem kraju
slovenske radiofonije. Stran 8.
Vroči CE
Miss Celja 93. stran 30.
Kisle limone
za Dobrno
Novi prispevki k neslavnemu poslovanju zdravilišča, ki hoče
delniška družba starih prijateljev postati, ^roča tema na strani 8.
Socialne razlike
na pasji način
Drameljskemu pasjemu hotelu so prkinjžiliše zavetišče. Reportaža na strani21.
2
UVODNIK
Mesto Je živela
Tolikšne živahnosti in veselja na mestnih ulicah, kot
smo mu bili priča v času Celjskih turističnih dnevov,
Celjani ne pomnimo že nekaj časa. »Kar preveč za en sam
teden,« je marsikdo zavzdihnil in pri tem pomislil na
dolgo, vroče poletje, ki je še pred nami.
Mesto je živelo in zato vse pohvale tistim, ki so si za
vrvež in živahnost na mestnih ulicah prizadevali. Pohvale
na svoj račun si zaslužijo tudi Celjani, ki so se odzvali
bogati in pestri ponudbi zabavnega in kulturnega dogaja-
nja v mestu. Težko bi našli tiste prireditve, za katere ni
bilo zanimanja - res pa je, da je bil vrvež morda najbolj
živahen prav na Tomšičevem trgu in pri Oazi pred kinom
Metropol. Če je prireditveni prostor ob Oazi še nekako
deloval kot funkcionalno zaokroženo zabavišče v malem,
je bilo zato o osrednjem prireditvenem prostoru na Tomši-
čevem trgu slišati več pripomb.
Trg je ob vseh za gostinsko dejavnost namenjenih povr-
šinah premajhen še za osrednji prireditveni oder. Nasto-
pajoči, ki so se stiskali na predvsem z najmlajšimi »okupi-
ranem« odru, so vsak večer znova pozivali starše, naj
poskrbijo za varnost svojih otrok. Ozvočenja in električni
kabli, potrebni za vsak nastop, so še naprej ostajali ove-
šeni z mladežjo, prehod po trgu pa je bil v največji gneči
skorajda nemogoč.
Morda bi do takrat, ko bo v celoti urejeno dvorišče ob
Mestnem gradu, ki je gotovo najprivlačnejši prostor za
tovrstne prireditve v Celju, vseeno veljalo razmisliti
o kakem drugem prostoru. Malce prostornejši - in na videz
s Celjskim domom skorajda še privlačnejši - bi lahko bil
Titov trg...
In morda bi za prihodnja leta že veljalo o Celjskih
turističnih dnevih razmišljati v drugačni, novi obliki. Naj
Poletje v Celju-knežjem mestu resnično živi vse poletne
mesece. Junijski začetek pred dnevom državnosti bi se
lahko ob petkih in sobotah zvečer nadaljeval čez vse
poletje do septembrskega Mednarodnega obrtnega sejma,
ko naj bi Celje vdrugo zaživelo.
Potem bi lahko namesto: »Mesto je živelo« s ponosom
zapisali, da »Celje živi.« To pa je najbrž osrednji cilj
organizatorjev in občinske oblasti, ki želi kulturne in
zabavne prireditve na mestnih ulicah izkoristiti tudi
v promocijske in turistične namene.
IVANA STAMEJČIČ
»Avtoceste ni dovolj
le sanjati!«__
Slavnostni govornik ob Dnevu državnosti Jelko Kacin le
CeUanom polaskal, da so s svojo zgodovino In mestnimi
simboli pomemben del slovenske državnosti
v Celju so na predvečer dne-
va državnosti pripravili osred-
nje občinsko praznovanje. Če
je obeleževanje tega za sloven-
sko državnost še kako odloču-
jočega dne v državni prestol-
nici iz leta v leto pod vpraša-
jem, pa je Celjanom že tretjič
uspelo, da je proslava prerasla
v veliko ljudsko veselico, ki se
je ljudje - letos tudi po nastopu
ansambla Agropop - še dolgo
spominjajo.
Ob osrednji proslavi na
Tomšičevem trgu so v Celju
minuli četrtek pripravili še
mašo »Za domovino« v cerkvi
Sv. Daniela,      tradicionalno
s svojo preteklostjo in mestni-
mi simboli pomemben del slo-
venske državnosti. O zgodovi-
ni le še toliko, da bi se morali
iz napak preteklosti učiti za
prihodnost. Kacin je poudaril,
da ima generacija, ki je ponos-
na na upor proti okupatorju,
popolnoma prav, a vso pravi-
Več pozornosti prihodkom!
če se pritok načrtovanega denaria v celiski občinski
proračun ne bo povečal, bo treba ob polleUu zmanjševati
odbodke
»Približno 216 milijonov to-
larjev, kolikor je v prvih petih
mesecih na strani prihodkov pri-
mankljaja v celjskem občinskem
proračunu, trenutno še ni kata-
strofa,« je v razpravi o realizaciji
letošnjega proračuna dejala Da-
nica Dobršek, v IS zadolžena za
finance.
Menila je, da se je potrebno do
poUetja resno lotiti prihodkovne
strani in zagotoviti proračunski
denar vsepovsod tam, kjer tre-
nutno ostaja še nepobran. Sicer
ob polletju ne bo druge možno-
sti, kot da se začne klestiti že ob
sprejemu proračuna močno okr-
njena poraba v občini.
Ker celjski proračun ob četrt-
letju še ni bil sprejet, so v IS
pripravili obravnavo proračim-
ske realizacije za obdobje od
1. januarja do 31. maja, ponovno
pa bodo k tehtanju proračunskih
številk sedli v prvi polovici av-
gusta. Do takrat morajo namreč
vsi proračunski porabniki pri-
praviti glede na odobren pro-
gram primerjalna poročila o svo-
jem poslovanju, danes (1. julija)
pa poteče rok za izdelavo ter-
minskega plana tistih največjih
odhodkov, ki se ne trosijo sklad-
no s proračunskimi dvanajstina-
mi (sezonska poraba).
Za eno največjih hib letošnje-
ga celjskega proračuna se je
v prvih petih mesecih izkazala
močno okleščena postavka ma-
terialnih stroškov. Prav zaradi
tega je Danica Doberšek pozvala
vse resorne sekretarje, naj po-
novno proučijo možnosti za de-
jansko zmanjševanje material-
nih stroškov. A to bo, sodeč po
besedah sekretarja za družbene
dejavnosti Željka Ciglerja, pre-
cej težko. V celjskih vrtcih in os-
novnem šolstvu so se prav mate-
rialni stroški močno povečali - na
rast cen s tega področja pa v sa-
mih družbenih dejavnostih ni-
majo vpliva.
I. STAMEJČIČ
Priprave na obvoznico
šentjurska vlada je z mini-
strstvom za promet in zveze
podpisala sporazum o gradnji
šentjurske obvoznice. Temu
naj bi kmalu sledila še pogod-
ba med izA'ajalcem ter Repu-
bliško upravo za ceste. O tem
poročajo v pisneni gradivu, ki
so ga pripravili za sejo občin-
ske skupščine.
Po podatkih predsednika
Ladislava Grdine načrtujejo
za letos tudi posodobitev dveh
kilometrov makadamske regi-
onalne ceste Prevorje-Lesično,
dokončali pa naj bi jo prihod-
nje leto. V zvezi s šentjursko
plinifikacijo pa navaja, da bi
— po objavi razpisa koncesije za
izgradnjo omrežja ter distri-
bucijo plina - pogodbe sklenili
do septembra. Podjetje, ki bo
poskrbelo za plinifikacijo, naj
bi kasneje ob obvoznici posta-
vilo tudi dve bencinski čr-
palki.
Grdina je opisal tudi priza-
devanja, da bi že letos začeli
graditi novo šentjursko šolo
v Hruševcu. Gre za naložbo
v vrednosti petsto milijonov
SIT, za kar pa potrebujejo kre-
dite. Zakon o pomoči demo-
grafsko ogroženim se sicer iz-
teka, država pa bo, zaradi že
ugotovljene prednosti, prima-
knila polovico potrebnega de-
narja.
Na republiškem natečaju za
pomoč demografsko ogrože-
nim pa sodeluje Grdinova vla-
da s projektoma posodobitve
telefonije ter ceste med Šen-
tvidom pri Planini in Le-
sičnim.
BRANE JERANKO
zvonjenje po vseh celjskih
cerkvah in nekaj minut po
22. uri še ognjemet s Starega
gradu. V kulturnem sporedu
so nastopili pihalni orkester
Štorskih železarjev ter gleda-
liška igralca Bogomir Veras in
Borut Alujevič, zbranim obča-
nom pa je ob celjskem županu
Antonu Rojcu spregovoril
slavnostni govornik Jelko
Kacin.
V svojem govoru je Roječ
poudaril, da zdaj, dve leti po
osamosvojitvi, ne bi smelo biti
več ovir, da bi slovenski človek
zaživel tako, kot si želi. A žal
so ovire, takšne ali drugačne,
še vedno. Opazen je napredek,
a za mnoge med nami prepo-
časen. Pri tem je Roječ opozar-
jal na rastočo brezposelnost,
recesijo in padec industrijske
proizvodnje, bližino vojne - na
vse tisto torej, kar nam ne daje
vzrokov za optimizem. Ob tem
ne gre prezreti centralizacije
in dejstva, da »uspeha ne more
biti, če država jemlje zase ved-
no več.«
Jelko Kacin je svoj govor
— ob dejstvu, da se je pred
odrom drenjala predvsem
mladež, čakajoča na nastop
Agropopa - začel s čestitkami
za učni uspeh in željami za le-
pe počitnice, nadaljeval pa
v precej resnejšem tonu. »Na-
rod, ki ne spoštuje svoje zgo-
dovine, ni zgodovinski,« je de-
jal in polaskal Celjanom, da so
co, da so ponosni na svoja de-
janja, imajo tudi pripadniki
generacij, ki so soustvarjali
dogodke izpred dveh let.
»Zdaj že predsednik države
pravi, da Sloveniji manjka vi-
zija prihodnosti,« je v govor
vpeljal svoja stališča do nuj-
nosti izgradnje slovenskega
avtocestnega križa in nadalje-
val, da je izgradnja avtoceste
pomenila vizijo že pred četrt
stoletja ob sprejemanju Zako-
na o modernizaciji ceste Šen-
tilj-Obala. Žal ostaja vizija tu-
di danes. »Avtoceste ni dovolj
le sanjati, treba jo je zgraditi,
tudi zato, ker odsek med Ce-
ljem in Ljubljano terja letno
več žrtev, kot jih je padlo v na-
ši desetdnevni vojni,« je nada-
ljeval in se zavzel za večja vla-
ganja v infrastrukturo. »Raz-
glasitev in priznanje državno-
sti nimata nobenega smisla, če
temu ne sledi gospodarski raz-
voj,« je poudaril in pojasnil, da
je pred dnevi vrnil državno
odlikovanje tudi zaradi tega,
ker v Sloveniji manjka pozi-
tivnih stališč in prizadevanj.
Z željo, da bi slavnostni govor-
nik ob dnevu državnosti Celja-
nom prihodnje leto povedal,
da se avtocesta proti Ljubljani
že gradi in ne le pripravlja, pa
je Kacin zbranim na Tomšiče-
vem trgu zaželel prijazno
praznovanje.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Predsednik Skupščine občine Celje
sklicuje za petek, dne 2. julija 1993 ob 8.00 uri
nadaljevanje 33. skupne seje zborov 80 Celje,
na kateri bodo poslanci obravnavali predlog Komisije za volitve,
imenovanja in kadrovske zadeve - soglasje k imenovanju ravnatelja
Oš Frana Roša, predlog odloka o preimenovanju, ukinitvi in spre-
membi območij nekaterih ulic v naselju Celje, izvajanje nadzora nad
JP Komunala Celje, protestno izjavo v zvezi z mejo med R Slovenijo in
R Hrvaško
in 34. skupno sejo zborov SO Celje,
na kateri bodo poslanci obravnavali gospodarsko problematiko v ottči-
ni Celje, predlog Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
- soglasje k imenovanju ravnatelja OŠ Štore, - predlog za imenovanje
Družbenega pravobranitea samoupravljanja občine Celje, sklep o so-
glasju k ustanovitvi skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavno-
sti celjske regije, predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje Kompole - HITRI POSTOPEK, predlog odloka o spremem-
bah in dopolnitvah odloka o ZN Lava - HITRI POSTOPEK, osnutek
odloka o lokacijskem načrtu za zgraditev centralne čistilne naprave
Celja s primarnim odvodnikom za tranzit odpadne vode GZ-0, za
rekonstrukcijo lokalne ceste št. 2357 ter za zgraditev pešmostu čez
Savinjo v Tremerju in Košnici, osnutek odtoka o prostorskih ureditve-
nih pogojih za zahodno območje Zagrajske doline, osnutek odloka
o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ter drugih zaščitnih objektov v obči-
ni Celje, predlog sklepa o ukinitvi zemljišča v splošni rabi, odgovori na
vprašanja poslancev, vprašanja in pobude poslancev.
Inflacija se viša
LJUBLJANA, 28. junija
(STA) - Majska inflacija je
znašala 1,4 odstotka in je
bila v primerjavi z aprilske
višja za 40 odstotkov, je
ugotovil centralni državni
zavod za statistiko. Na po-
večanje so najbolj vplivale
podražitve kmetijskih pri-
delkov in storitev. Drobno-
prodajne cene so se od de-
cembra do maja zvišale
v povprečju za 9,4 odstot-
ka. Med kmetijskimi pri-
delki so se maja najbolj po-
dražili sadje in sicer za 11,8
odstotka, in povrtnine - za
4,5 odstotka, med indu-
strijskimi izdelki pa izdelki
iz žita (9 odstotkov) in sve-
že mleko (2,1 odstotka). Pri
storitvah se je maja najbolj
podražilo družbeno var-
stvo, in sicer za 30,6 od-
stotka.
Avtocesta od
Lendave do Kopra
v šestih letih
LJUBLJANA, 28. junija
(Delo) - Na ministrstvu za
promet in zveze so pripra-
vili program pospešene
gradnje avtocest v Sloveni-
ji. Po tem programu, ki ga
je Marjan Dvornik, državni
sekretar v ministrstvu za
promet in zveze, imenoval
za nekakšno različico slo-
venskega »new deala«, naj
bi v prihodnjih šestih letih
dogradili vse manjkajoče
avtocestne odseke med Ko-
prom in Lendavo, kar po-
meni za 318 kilometrov
manjkajočih avtocest na tej
trasi. Pri tem programu gre
za ustanovitev posebne
družbe za gradnjo avtocest,
v tej družbi pa naj bi se
poleg denarja iz proračima
stekala tudi tuja in domača
posojila, kot delničarji pa
bodo lahko nastopali tako
domači kot tuji partnerji.
Peterle odprl
misijo pri ES
BRUSELJ, 28. junija
(Delo) - Slovenski zimanji
minister Lojze Peterle je
slovesno odprl nove pro-
store slovenske misije pri
Evropski skupnosti. Sreča-
nja se je med drugi udeležil
tudi podpredsednik evrop-
ske komisije in njen komi-
sar za mednarodne politič-
ne odnose Hans van den
Broek. Peterle je v nagovo-
ru ob tej priložnosti opozo-
ril na pomen slovenskih
stikov z Evropsko skup-
nostjo, še zlasti zato, ker se
pospešeno pripravljamo,
da se bomo z Evropsko
skupnostjo začeli pogajati
tudi o asociacij skem spora-
zumu.
■NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica       odgovornega
urednika:   Milena   Brečko-
Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Robert Gorjanc,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule. Teh-
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Naslov    uredništva:    Trg
V. kongresa 3 a, Celje. Tele-
fon: (063) 29-431, fax
441-032.
Št. 26 - 1. julij 1993
3
Memorandum za razvoj sejmov
»Po zadnjih dveh, treh me-
secih, kar tečejo dogovori celj-
ske občine z Obrtno zbornico
Slovenije, je dosežena primer-
na raven zaupanja, zato je zdaj
tudi čas za podpis memoran-
duma o dogoročnem sodelova-
nju na področju sejemskih de-
javnosti,« je v uvodu razprave
o podpisu memoranduma de-
jal sekretar celjskega IS Aleš
Vrečko.
Vseh stvari za nazaj Celjani
s slovenskim obrtništvom se-
veda še niso razčistili, a po
zadnjih dogovorih je vendarle
moč sklepati, da sta bolj kot
kdaj koli prej obe strani pri-
pravljeni za sodelovanje.
Direktor Celjskega sejma
mag. Franc Pangerl je opozo-
ril, da je v vseh nadaljnjih po-
govorih z Obrtno zbornico
Slovenije treba upoštevati dej-
stvo, da so bili slovenski obrt-
niki vselej partner v sejemski
dejavnosti. Pri morebitnem
partnerstvu glede premoženja
podjetja pa je potrebna stroga
razmejitev, saj je Celjski sejem
trenutno vreden 10 milijonov
DEM. V podjetju si želijo za
v bodoče dobrega sodelovanja
z Obrtno zbornico Slovenije,
a ta sodeluje le pri dograjeva-
nju vsebine, pripravi strokov-
nih spremljajočih prireditev
ter uveljavljanju obrti v okvi-
ru sejemske dejavnosti, vse
ostale priprave na Mednarod-
ni obrtni sejem pa so v rokah
Celjskega sejma. Zato bi moral
biti namen memoranduma jas-
na opredelitev ciljev in nalog
obeh sodelujočih strani, je še
poudaril Pangerl.
Sicer pa memorandum, ki so
ga podpisali v ponedeljek,
opredeljuje zainteresiranost
obeh podpisnic za razvoj se-
jemske dejavnosti v Celju in
med drugim določa, da naj
»sejemske prireditve malega
gospodarstva v Celju v prihod-
nje prerastejo zgolj sejemske
okvire. Ob sodelovanju obeh
strani naj Celje postane ki-aj
mednarodnega promocijskega
centra za obrt in podjetništvo
oziroma naj se tu zgradi se-
jemski center za celotno malo
gospodarstvo   v   tem   delu
Evrope.«
Obe strani tudi soglašata, da
je potrebno doseženo raven so-
delovanja še nadgrajevati,
s podpisom memorandvmia pa
se obe strani zavzemata tudi
za skupna vlaganja v sejemsko
infrastrukturo oziroma sejem-
ski prostor. I. STAMEJČIC
Foto: EDO EINSPIELER
Nič ni šio v občinsici žep
Kakšne finančne koristi je imela žalska občina od odda-
je bivšega doma SLO policiji? To vprašanje je predstavni-
kom občine v imenu LDS pred kratkim zastavil poslanec
Andrej Šporin.
V žalski občini pojasnjujejo, da so odločitev o selitvi
policijske postaje v dom SLO sprejeli poslanci lansko
pomlad. Odločitev je temeljila na dogovoru med Ministr-
stvom za obrambo in Ministrstvom za notranje zadeve,
s čimer so v občini rešili dolgoletno prostorsko stisko
policistov. S preselitvijo policijske postaje pa so v občini
razrešili tudi prostorske probleme nekaterih drugih insti-
tucij, predvsem Rdečega križa, radiokluba, zveze častni-
kov in Zavoda za izvajanje spremljevalnih dejavnosti
Žalec. Kakšnih posebnih finančnih koristi pa občina
zagotovo ni imela, zatrjujejo Žalčani, saj mora sama zago-
toviti sredstva za delovanje policijske postaje. EB
Do plina s koncesijo
Za pllnlttkacllo bi potrebovali 4 mllllone
mark
Tudi v žalski občini vse resne-
je razmišljajo o plinifikaciji, vla-
da pa se je pred kratkim odločila
za objavo javnega razpisa za od-
dajo koncesije za izgradnjo ter
upravljanje omrežja za distribu-
cijo zemeljskega plina.
Idejni projekt plinifikacije je
bil za večja naselja v žalski obči-
ni izdelan pred letom dni. S tem
projektom so ocenili tehnične in
finančne možnosti izvedbe pli-
novodnega omrežja. Medtem ko
strokovnjaki ugotavljajo, da
imajo v občini dokaj ugodne teh-
nične možnosti zaradi razvitega
primarnega plinovodnega
omrežja, pa so veliko bolj
skromne finančne zmožnosti.
Plinifikacija naselij Petrovče,
Žalec, Šempeter, Polzela in Pre-
bold je ovrednotena na 4 milijo-
ne nemških mark, k temu znesku
pa je treba dodati še ceno za po-
samezni hišni priključek, kar
povprečno znaša 3 tisoč nemških
mark.
Po razgovorih z ministrstvi,
možnimi investitorji in sosednji-
mi občinami Žalčani ocenjujejo,
da bi projekt najlažje uresničili
s podelitvijo koncesije, odlok
o tem so poslanci sprejeli febru-
arja. V kratkem bo objavljen še
razpis za oddajo koncesije - pri-
čakujejo vsaj dve ponudbi. Za
koncesijo se menda zanima ena
izmed Petrolovih družb, potem
Slovenski plinovodi, ponudba
Žalčanov pa bo verjetno zanima-
la tudi Italijane in Avstrijce.
O tem, koliko časa bo trajala
koncesija, pa se v občini name-
ravajo dogovoriti kasneje oziro-
ma kar s posameznimi ponud-
niki.
Priznanje slovenslce vojslie
Ob Dnevu državnosti, Dne-
vu slovenske vojske in obletni-
ci prenove celjske vojašnice, so
slovesnost pripravili tudi pri-
padniki Teritorialne obrambe.
Prireditev so prejšnji četrtek
zaradi dežja morali pripraviti
v dvorani kina Union v Celju
in ne v celjski vojašnici, kot so
sprva načrtovali.
Slavnostni govornik je bil
poveljnik   celjske   vojašnice.
stotnik Vojteh Mihevc, ki je
v svojem govoru poudaril, da
brez vojaške suverenosti ni
nobene druge suverenosti in
dodal, da smo Slovenci doka-
zali, da smo dobri vojaki in
dobri pogajalci. Na slovesnosti
so podelili tudi medalje slo-
venske vojske: zlato sta preje-
la Alojz Groleger in Matjaž Pi-
škur, srebrno Vojteh Mihevc,
podelili pa so še dve bronasti
medalji. Prav tako so podelili
tudi listine o sodelovanju s Te-
ritorialno obrambo, ki jo je
med drugim prejel tudi
NT&RC - Radio Celje, za izje-
men prispevek in sodelovanje
z Ministrstvom za obrambo
v času desetdnevne vojne za
Slovenijo.
R.G.
Foto: EDO EINSPIELER
Listino o sodelovanju je za NT&RC - Radio Celje sprejel glavni in odgovorni urednik Radia Celje
Mitja Umnik.
Posledice
mencanja
Maščevanje Billa Clintona
v nedeljo zgodaj zjutraj
v Iraku je nadvse kontra-
verzno. Če ne bi bilo Bosne
in in če ne bi vedeli za CUn-
tonove težave doma, bi lah-
ko rekli, da je to nekaj no-
vega in vzpodbudnega za
urejanje odnosov v medna-
rodni skupnosti. Tako pa
ni.
Zdaj je že samim ZDA in
njenim zaveznikom jasno,
da imajo dvojna merila, le
da si tega še ne upajo priz-
nati. Najmanj to bi si lahko
priznali, da bi že davno
morali poslati kakšen to-
mahawk nad srbske polo-
žaje v Sarajevu, kot »maš-
čevanje« za pokole na sara-
jevskih ulicah (ulica Vase
Miškina). Da takšne rakete
znajo dobro zadeti in da pri
tem ni treba žrtvovati no-
benega ameriškega vojaka,
je dokaz natančen izstrelek
iz rušilca Peterson v Rde-
čem morju in križarke
Chancellorsville v Perzij-
skem zaUvu proti stavbi
iraške obveščevalne službe,
ki naj bi bila odgovorna za
poskus atentata na nekda-
njega ameriškega predsed-
nika Georga Busha, ko je ta
aprila lani obiskal Kuvajt.
Seveda gre pri tem za
vprašanje interesov in za
ZDA Bosna pač ni pred-
nostno strateško območje.
Vendar pa takšne akcije
sprožajo dvoje vprašanj:
o smislu 7. poglavja Usta-
novne listine Združenih
narodov, ki govori o tem,
da mednarodna skupnost
lahko uporabi tudi silo, če
je ogrožen svetovni mir in
vprašanje dejanske moči
ZDA kot svetovne vojaške
supersile. Izvrstni sloven-
ski politični komentator
Jurij Gustinčič je dejal, da
zadnja dejanja kažejo, da
lahko somalskega generala
Aidida ulovijo samo še
ameriški novinarji, ne pa
tudi marinci. Ali kot še do-
daja, ZDA bodo posredo-
vale v Bosni in Hercegovi-
ni, ko se bo pojavil še hujši
problem, kot je Bosna.
Govorjenje, kaj šele res-
ni poskusi »gradnje« nove
svetovne ureditve, katere
osnovna sestavina so seve-
da tudi učinkoviti varnost-
ni mehanizmi, je nesmisel-
no, če je vojaško posredo-
vanje mogoče samo takrat,
ko bi računalniki pokazaU,
da bi ZDA in njeni zahodni
zavezniki dosegU zaneslji-
vo zmago. Tako na primer
razmišlja v »I*uščavskem
viharju« proslavljeni gene-
ral, načelnik generalštaba
ameriških obororoženih sil,
Colin Powell. Svet pač ni
samo puščava primerna za
pometanje agresorjev iz dr-
žav po modelu »Puščavske-
ga viharja«. Seveda to tudi
ne pomeni, da bi zaradi
diktatorjev in vojnih huj-
skačev, ki se bodo vselej
potikali povsod po svetu,
vojaki najmočnejših držav
postali sodobne kamikaze
na tujih dvoriščih.
Prav zaradi tega se mora
mednarodna skupnost
strateško preusmeriti na
preventivno diplomacijo,
ne pa na gašenje požarov,
ohranjanje pogorišč in mo-
nitorsko vlogo pri medse-
bojnem iztrebljanju. Ironi-
ja je, da je Clintonova ne-
deljska akcija v Bagdadu
lahko najboljši primer za
takšno usmeritev, ki pa se,
ko gre za Bosno, spremeni
v cinizem: idealna prilož-
nost za preventivno akcijo
v Bosni je bila izgubljena,
ko v tej državi še ni bila
požgana nobena hiša, v njej
pa je bilo že nekaj tisoč
modrih čelad, svoj sedež pa
so imeli v Sarajevu.
Zdaj se je v Bosni zgodi-
lo tisto, kar so povzročitelji
vojne in njeni glavni akter-
ji hoteli: da bi postala dr-
žavljanska in da bi jo svet
kot tako raztmiel. Tako po-
stane Bosna »notranja za-
deva«, mednarodno skup-
nost pa briga samo še to, da
se vojna ne razširi na Koso-
vo in Makedonijo. Torej
vendarle »preventivna di-
plomacija«.
Razumljivo je, da Arab- ,
cem zahodna dvojna merila ;
že počasi presedajo in so \
zato zelo ogorčeni nad »no- 1
vo   ameriško   avanturo« j
v Iraku, kar je dejal tudi j
egiptovski zimanji minister \
A. Musa. V arabskem svetu ;
trdijo, da so Američani tu- ;
di tokrat ukrepali na lastno j
pest, brez vsakršnih poo-
blastil Združenih narodov
(Američani so iih dobih
post festum). Arabci zato
že nekaj časa svarijo, da se
namesto   nove   svetovne
ureditve rojeva nova sve-
tovna mafija, z Američani
na čelu.
Piše: Robert Gorjanc
Jager ostala poslanec
Izstop žaram radikalnega krila
Iz šentjurskega odbora Li-
beralno demokratske stranke
so nam v ponedeljek sporočili,
da bodo poslej na skupščin-
skih zasedanjih posredovali
svoja stališča in pobude na po-
slanske klopi. Tako so se odlo-
čili potem, ko je zapustil
stranko njihov predsednik
Ivan Jager, edini poslanec
LDS v družbenopolitičnem
zboru. Gre za znanega gospo-
darstvenika in enega najde-
javnejših poslancev.
Strankin občinski odbor vo-
di poslej njegov podpredsed-
nik Jože Artnak. Nedavno od-
stopno izjavo so prejeli brez
posebnega pojasnila, pri tem
pa je znano Jagrovo nesoglasje
z radikalnejšo linijo te stranke
v republiškem vrhu, ki jo za-
stopajo predvsem Gregor Go-
lobic, Jožef Školč in Jaša Zlo-
bec. Jager je na decembrskih
volitvah nastopil kot strankin
kandidat za republiškega po-
slanca, med šentjurskimi
strankami pa je tako prejela
največ glasov prav LDS.
Jager o odstopu ne želi pose-
bej govoriti, dejal pa je, da je
lažje menjati stranko kot pa
lastna načela. V občinski
skupščini bo trenutno nasto-
pal kot strankarsko neoprede-
ljen, iz krogov, ki so mu blizu,
pa se je izvedelo, da naj bi raz-
mišljal o Podobnikovi Sloven-
ski ljudski stranki. Področje
kmetijske problematike ga je
namreč zanimalo že doslej.
V sedanjem skupščinskem
mandatu pa je poslanec Jager
vzbudil posebno pozornost že
na prvem zasedanju. To se je
začelo med razoroževanjem
šentjurske Teritorialne
obrambe in nakladanjem nji-
hovega orožja - v neposredni
bližini - zato je poslance poz-
val k protestni brzojavki.
BRANE JERANKO
DELO
v središču
dogajanj
Št. 26 - 1. julij 1993^

Nakupni center
v Velenju
Velenjska Era je v sode-
lovanju z avstrijskim part-
nerjem 3-E iz Welsa odprla
novo samoizbimo trgovino
Era Vis-a-Vis. Nova trgo-
vina, v kateri bodo nudili
predvsem tehnično blago,
je na Kidričevi cesti v Vele-
nju, kjer Era ureja večje
nakupovalno središče. Po-
leg trgovine Vis-a-Vis so
namreč v spodnji eteiži pre-
uredili prostore za aran-
žersko-razstavni salon
Dekor. US
Izključili štiri hmeljarje
Glavni očitek - prodaja hmeUa mimo komisionarja
Srečanja hmeljarjev so
v zadnjem času dokaj burna,
razprave pa polne medseboj-
nih obtoževanj in negodova-
nja. Nič drugače ni bilo minuli
teden, ko je bila v dvorani
Hmezad Export Import v Žal-
cu letošnja skupščina Hme-
ljarske družbe Slovenije.
Na dnevnem redu skupščine
se je namreč znašel tudi pred-
log o izključitvi tistih družbe-
nikov oziroma hmeljarjev, ki
so kršili pogodbo ter statut
Hmeljarske družbe. Predvsem
gre za prodajo hmelja mimo
komisionarja, v Sloveniji je to
še vedno samo Hmezad Export
Import. Na črni listi so se zna-
šli trije hmeljarji: Jože Čas iz
Mislinje, Ferdo Kunst in Bojan
Četina, oba iz Grušovelj v Sa-
vinjski dolini, ter Kmetijska
za^iiga Radlje ob Dravi.
Vsem tem v Hmeljarski družbi
očitajo prodajo hmelja na čr-
no, neizpolnjevanje pogodbe-
nih obveznosti, nelojalno kon-
kurenco, zbijanje cen hmelju,
s tem pa manjši zaslužek vsem
slovenskim hmeljarjem.
V razpravi se je najprej
oglasil Ferdo Kunst in pove-
dal, da je svojo odločitev po-
drobno pojasnil komisionarju,
od katerega pa ni dobil ustrez-
nega odgovora. Po njegovih
besedah tudi druga stran ni iz-
polnila svojih obveznosti,
predvsem pri plačilu hmelja,
skupščina pa po oceni Kvuista
ne more biti razsodnik v takš-
nih primerih. Končno besedo
ima lahko samo sodišče. Pred-
stavniki Hmeljarske družbe so
zatem pojasnili, da so tako
imenovani družbeniki, to pa je
bila tudi sporna četverica,
sprejeli statut in pogodbo, kjer
je jasno zapisano, da lahko
pride do izključitve v prime-
rih, če se hmelj prodaja mimo
komisionarja. Pri indirektnih
družbenikih, torej tistih preko
zadrug, pa ukrepajo same za-
druge. Zatem se je oglasilo še
nekaj hmeljarjev, med drugim
so zahtevali, da se uredi status
družbenikov, saj so v Hmeljar-
sko družbo lahko vključeni vsi
plačniki deleža, ni pa nujno,
da so hmeljarji. Vinko Drča je
v razpravi menil, da se o izk-
ljučitvi lahko pogovarjajo šele
takrat, ko obveznosti izpol-
njujeta obe strani, v tem pri-
meru pa tudi komisionar ni iz-
polnil vseh sklepov v zvezi
s plačilom hmelja.
Vročo razpravo so hmeljarji
nadaljevali z opozorili, da si
v tej panogi nikakor ne smejo
dovoliti razbijanja enotnosti,
slišati pa je bilo tudi mnenja,
da so razmere v hmeljarstvu
vsako leto slabše, za oddan
hmelj kane v žep po vsaki se-
zoni manj denarja, zato si ni
treba zatiskati oči pred resni-
co, da bo verjetno jeseni še več
poskusov prodaje hmelja na
lastno pest. Svoje mnenje
o tem je povedal tudi direktor
Hmezad Export Importa Ivo
Bračun, ki je hmeljarjem oči-
tal obtoževanje brez argumen-
tov, osrednje vprašanje, ki ga
bo E>o njegovem treba rešiti, pa
je problem zaupanja. »S 95 od-
stotki hmeljarjev dobro sode-
lujemo, če je kaj narobe zno-
traj družbe, potem je treba
stvari razčistiti, ne pa razbija-
ti same Hmeljarske družbe,
ker bo to povzročilo nepoprav-
ljivo škodo slovenskemu hme-
ljarstvu,« je še dejal Bračim.
Nekaj konkretnih podatkov
je nanizal direktor Kmetijstva
Edi Omladič. Po njegovi oceni
je bilo mimo družbe prodanih
200 do 250 ton hmelja, v glav-
nem na hrvaško tržišče po 12
nemških mark za kilogram
hmelja. »S tem so nam hme-
ljarji odvzeli tržišče, vsi sku-
paj smo na ta račun izgubili 30
do 50 dodatnih pfenigov, zato
ne bomo soUdami s tistimi, ki
so nam ta denar odvzeli. Ne
bomo dopuščali, da vsi skupaj
izgubljamo zaradi koristi ne-
katerih posameznikov.« Kljub
nekaterim predlogom, da bi
probleme še razčistili, so na
skupščini izključili hmeljarje,
takšno odločitev sta podprli
približno dve tretjini udele-
žencev. Predstavniki družbe
so zatem zahtevali, da izklju-
čeni hmeljarji zapustijo dvo-
rano. S tem se Ferdo Kunst ni
strinjal, dejal je, da se bo pri-
tožil na takšno odločitev.
IB
Ponujena rolca podjetnilcom
Prejšnji teden so na podjet-
niškem forumu v Velenju po-
delili priznanja občinskega iz-
vršnega sveta udeležencem pr-
ve podjetniške delavnice, ki so
jo v sredo podrobneje predsta-
vili na novinarski konferenci
v Gorenju.
Priznanja in nagrade za po-
slovne načrte so prejeli: Igor
Bahor iz Topolšice, ki se uk-
varja z izdelavo unikatne ke-
ramike in lončarstvom, Franci
Rup iz Gornjega Grada, ki
predeluje meso, in Arpad Ša-
lamon iz Velenja, ki se ukvarja
z oblikovanjem.
Podjetniško delavnico so
v Velenju pripravili v sklopu
širšega programa občinskega
Zavoda za zaposlovanje za bo-
doče podjetnike. Delavnice,
oziroma 60-umega seminarja,
se je udeležilo 16 brezposelnih
delavcev, do konca tega leta
pa bo v velenjski in mozirski
občini zaživelo 15 novih po-
djetij. »Premalo se zavedamo
pomena drobnih korakov, pre-
malo pozornosti in premalo
sredstev namenjamo tistim, ki
iščejo delo,« je na novinarski
konferenci omenil Viktor Va-
upot, direktor podjetja Gore-
nje Inova, ki je sodelovalo pri
organizaciji podjetniške de-
lavnice.
Problem   zaposlovanja   in
brezposelnosti je na območju,
ki ga pokriva velenjski Zavod
za zaposlovanje, vedno bolj
pereč. Tudi v Velenju so se od-
ločili, da bodo poskušali spod-
bujati samozaposlovanje. Prvi
poskusi segajo v leto 1991,
vendar je bilo potrebno naj-
prej bodoče podjetnike osve-
stiti, kaj pomeni tržno gospo-
darstvo. Tako so na Zavodu
pripravili program usposab-
ljanja in svetovanja za samo-
zaposUtev brezposelnih delav-
cev, v okviru katerega pri-
pravljajo informativno-moti-
vacijske seminarje, svetujejo
za poklicno kariero, izboreižu-
jejo in usposabljajo brezposel-
ne, ustanovili pa so tudi klub
novih podjetnikov. Poleg tega
so za presežne delavce na Za-
vodu pripravili še tridnevne
uvodne seminarje. Letos se je
inf ormativno-motivacij skega
seminarja udeležilo 324 brez-
poselnih, kar je približno de-
setkrat več kot v začetku izva-
janja programa.
Poleg tega so na Zavodu
v sodelovanju s podjetjem Go-
renje Inova in republiškim Mi-
nistrstvom za gospodarske de-
javnosti prvič pripravili po-
djetniško delavnico, kjer so
udeleženci izdelovali poslovne
načrte bodočih podjetij. Cilj
delavnice je bil predvsem po-
sredovati ustrezno podjetni-
ško znanje, da bi bilo tveganje
za uspeh čim manjše. »Udele-
ženci letošnje delavnice so bili
izredno motivirani, ustvarjal-
ni in sposobni. Vsi imajo am-
bicije za razvoj novih podjetij
in s tem ustvarjanje novih de-
lovnih mest,« je dejal Viktor
Vaupot.
V mesecu maju je bilo na ve-
lenjskem Zavodu za zaposlo-
vanje prijavljenih približno
7 tisoč brezposelnih delavcev,
od tega 736 iz mozirske in
2591 iz velenjske občine.
Največja težava, s katero se
srečujejo mladi podjetniki, so
finance. Velenjski Zavod za
zaposlovanje poskuša skupaj
z občinskim izvršnim svetom
ter bankami ponuditi roko po-
djetnikom, oplemenititi neza-
dostna sredstva iz Sklada za
razvoj drobnega gospodarstva
ter ponuditi kredite po spre-
jemljivih pogojih.
URŠKA SELIŠNIK
V Obsotelju
zadovoljni
V hotelih Rogaške Slatine je
trenutno nad osemsto gostov
(od tega polovica tujcev),
v Atomskih Toplicah pa bele-
žijo nad tisoč nočitev dnevno.
Prihodnji mesec pričakujejo
v obeh obsoteljskih zdravUiš-
čih še boljši obisk.
V Rogaški Slatini, kjer lah-
ko sprejmejo 1200 gostov, naj
bi povišali število hotelskih
nočitev na tisoč. Med številni-
mi tujci prevladujejo Italijani,
pa tudi Avstrijcev je veliko.
Najbolj zadovoljni pa so v so-
sednjih Atomskih Toplicah,
kjer je zasedenih nad 90 od-
stotkov hotelskih in apartmaj-_
skih zmogljivosti, v kampu pa
je že štiristo gostov.
BRANE JERANKO
Nova obrtna cona
Poslanci konjiške občinske skupščine so sprejeli
spremembo zazidalnega načrta industrijske cone
v Slovenskih Konjicah.
Prvotno je bilo zemljišče na vzhodni strani Sloven-
skih Konjic namenjeno za potrebe Konusa, Ingrada,
Dravinjskega doma in IMF. Zaradi pomanjkanja pro-
stora za razvoj obrti v občini, pa tudi zaradi spreme-
njenih potreb, predvsem Konusa, so sedaj to, zaenkrat
prazno zemljišče, namenili razvoju obrti in drobnega
gospodarstva.
Spremembe zazidalnega načrta so bile razgrnjene že
pred letom dni. Obrtna zbornica je predlagala kombi-
nacijo obrtne in stanovanjske gradnje, kar pa ni bilo
mogoče sprejeti. Zemljišča so že pridobljena, vendar še
niso vknjižena na občino in zato parcelacija in odkup
še ni mogoč. Pričakujejo, da bo v dveh mesecih izbri-
sana hipoteka, ki jo ima na tej zemlji Konus in da bodo
takrat postopki hitreje stekli. MBP
PONUDBA ilN POVPRAŠEVANJE
Ponudba
- Podjetje Sinecom d. o. o.
Postojna nudi večjo količino
parachžnikove mezge, šampi-
njonov (rezani, celi) v slanici
in kisu, rozin, surove in praže-
ne kave ter sokov (gosti, juice).
Informacije: tel. in fax 067/23-
960 (Boris Vasle).
- Podjetje Rotex d.o.o. Tržič
nudi gostinske prte iz tkanin
lastnega proizvodnega progra-
ma. Na voljo je več dizajnov in
barv (po barvni karti). Nudijo
tudi različne vrste tkanin po
naročilu (minimalna količina
200 m, po dogovoru lahko tudi
manj), vse vrste papirja za iz-
delavo kart za žakardske in li-
stovske stroje, plastificiran pa-
pir in folije za karte pod veliki-
mi obremenitvami, kimone za
judo po lastnem proizvodnem
programu, rolo platno v kateri-
koli barvi (količina nad 200m),
surovo rolo platno in juto (teža
305g/m^, širina 114,3 cm). In-
formacije: tel. in fax 064/57-
810 (Primož in Božo Rožič).
- Proizvodno podjetje Du-
ral d.o.o. Slovenj Gradec nudi
poslovno proizvodni objekt
velikosti 850 m^ (700 m^ proiz-
vodnih prostorov, 150 m^ pi-
sarne, garderobe, sanitarije).
Objekt je popolnoma nov in
neuporabljen z vsemi instala-
cijami in uporabnim dovolje-
njem, komimalno urejen, to-
plovodno ogrevan in z lastno
trafo postajo 250 KW. Ima
ugoden dostop, vselitev možna
takoj. Informacije: tel. 0602/
42-449 in fax 0602/42-208
(Beno Kamer).
- Podjetje Alpos Šentjur
- program kovinskega pohi-
štva, nudi različne vrtne gar-
niture in notranjo opremo. In-
formacije: tel. 741-411 in fax
741-619 (Brigita Hajnšek).
- Podjetje Tempo d.o.o.
Ljubljana nudi projektiranje,
razvoj, testiranje in vzdrževa-
nje računalniških sistemov na
področju avtomatizacije indu-
strijskih procesov in prometa.
Razvoj programske opreme za
sisteme zajemanja in procesi-
ranja podatkov na operacij-
skih sistemih MS-DOS in
UNIX. Nudijo tudi daljinske
komunikacije (center RTU),
lokalne računalniške mreže
(LAN) ter projektiranje in raz-
voj programske opreme za po-
vezavo »človek - sistem«. In-
formacije: tel. 061/374-674 in
fax 061/373-767 (Vasilij Gri-
lanc).
- Podjetje Bobek in Sol
d.o.o. Maribor nudi vinske
unikate zasebnih proizvajal-
cev mariborskega vinorodnega
okoliša. Informacije: tel. 062/
35-717 (Stane Bobek).
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 30. 6. 1993
TiiVI l^ško
praznuje
v Tovarni izolacijskega
materiala v Laškem slavijo
letos 20-letnico podjetja.
Osrednjo prireditev bodo
organizirali v soboto, 3. ju-
lija. Ob pol devetih se bo
v jedilnici začela slavnost-
na seja delavskega sveta
TIM Laško, med drugim
bodo ob tej priložnosti po-
delili tudi plakete Srečka
Šentjurca. Po končani seji
delavskega sveta bodo
v Laškem otvorili še novo
prodajalno, otvoritev se bo
začela ob pol enajstih.
Posodobitev
opreme
Letos praznujejo tudi
v pohištveni industriji Ga-
rant Polzela in sicer 45-let-
nico. V tem kolektivu na-
menjajo prodaji na tuje 80
odstotkov proizvodnje, iz-
važajo predvsem v dežele
Bližnjega in Daljnjega
vzhoda ter Afrike, potem
v Avstrijo, na Madžarsko,
Češko, v Rusijo in sosednjo
Hrvaško. Že pred časom so
se v Garantu lotili posodo-
bitve površinske obdelave
pohištvenih elementov.
Naložba je vredna 3 in pol
milijone nemških mark,
dela pa bodo zaključili med
letošnjim kolektivnim do-
pustom.
Zbor
bančnii(ov
v celjskem Narodnem
domu je bil v torek redni
zbor Ljubljanske banke
Splošne banke d.d. Celje.
Tokrat so obravnavah re-
zultate poslovanja banke
po opravljeni domači in tu-
ji recenziji poslovanja
v preteklem letu ter pred-
stavili poslovno politiko
banke v letošnjem letu.
Novosti na
železnici
Minuli četrtek je iz kon-
tejnerskega terminala ko-
prske luke odpeljal na pro-
mocijsko vožnjo oprtni
vlak v Mimchen. Projekta
so se lotili v Slovenskih že-
leznicah v sodelovanju
z avstrijskimi in nemškimi
železnicami ter specializi-
ranimi podjetji za organi-
zacijo in izvedbo kombini-
ranega trasporta Adri-
akombi, Okombi ter Kom-
biverkehr. Po oceni želez-
ničarjev je oprtni promet
na tej relaciji mogoč ob
upoštevanju manjših ome-
jitev hitrosti v predorih in
podvozih. V koprsko luko
vsak teden prispe približno
480 tovornjakov, vsaj tret-
jino pa nameravajo v Slo-
venskih železnicah prepe-
ljati na tako imenovani
oprtni način. Iz Ljubljane
vozi oprtni vlak do Munc-
hena dvakrat na dan že do-
bri dve leti, zaseden pa je
približno 50 odstotno. Ma-
ja so Slovenske železnice
z novim voznim redom
uvedle tudi redno oprtne
linijo med Ljubljano in Bu-
dimpešto, s čimer naj bi
dodatno razbremenili pre-
zasedene slovenske ceste.
lE
Št. 26 - 1. julij 1993^
5
Lliidle si naj vzamejo
čas za premislelf
Mag. Tone Rop, državni sekretar za privatizacijo o lastninskem zakonu
»čeprav razmere v sloven-
skem gospodarstvu niso rož-
nate, imamo vrsto podjetij, tu-
di na Celjskem jih imate, v ka-
tera se bo splačalo vlagati, to-
da ljudje naj si vzamejo čas za
premislek, nikar pa naj ne hi-
tijo s privatizacijo.« Takšen je
bil nasvet državnega sekretar-
ja mag. Toneta Ropa udeležen-
cem seminarja o lastninjenju.
Strokovni seminar o lastni-
njenju so v ponedeljek organi-
zirali v celjski območni orga-
nizaciji Zveze svobodnih sin-
dikatov. Polna dvorana Na-
rodnega doma je dokazala, da
je bil takšen posvet potreben,
saj se v zvezi s tem aktualnim
vprašanjem pojavlja še vedno
veliko dilem. Po oceni Toneta
Ropa je lastninska zakonodaja
v zadnjem času doživela vrsto
sprememb. Bivša vlada je
s Sachsovo pomočjo ponujala
lastninski zakon, ki je temeljil
na nezaupanju do domačih de-
lavcev in poslovodnih struk-
tur, sedanji lastninski zakon
pa to nezaupanje odpravlja in
omogoča doseganje večinske-
ga deleža zaposlenim. K takš-
nim rešitvam so po Ropovi
oceni pripomogle tudi izkuš-
nje s državnim skladom, kjer
se je jasno pokazalo, da podr-
žavljenje ne vodi nikamor in
da ni na izbiro direktorjev, ki
bi prevzemali podjetja. »Samo
zaposleni in managment lahko
podjetje peljejo naprej, iluzor-
na so tudi pričakovanja, da bo
prišlo do vlaganj tujega kapi-
tala, saj je državni rizik še
vedno prevelik,« je menil dr-
žavni sekretar na pogovoru
s sindikalisti.
V nadaljevanju je Rop pred-
stavil nekatere bistvene novo-
sti lastninskega zakona, uve-
ljavljene s spremembami in
dopolnitvami zakona. Med
drugim je razširjen krog tistih
podjetij, ki se bodo lastninila,
po novem bomo lastninili tudi
založniško dejavnost, invalid-
ska podjetja ter javne gospo-
darske službe, predvsem ko-
mimalne organizacije. Za po-
djetja je nadalje pomembna
novost ta, da se vrednost po-
djetja ugotavlja ne le z otvori-
tveno bilanco, temveč lahko
cenitve opravljajo tudi poo-
blaščeni cenilci. Takšna pot je
po Ropovih besedah sicer
dražja, ker je treba za cenilce
odšteti 10 do 20 tisoč nemških
mark, vendar je za nekatera
podjetja takšen način ocenje-
vanja bolj sprejemljiv in ugod-
nejši.
Zadnje spremembe zakona
nadalje določajo, da ne more
biti prepovedano lastninjenje
v celoti tam, kjer se pojavljajo
zahtevki za denacionalizacijo,
temveč samo za tisti del po-
djetje ali opreme, ki se rešuje
po zakonu o vračanju premo-
ženja. Vlada pa naj bi v krat-
kem potrdila kriterije
o ustreznosti programa last-
ninskega preoblikovanja, saj
je doslej o tem odločala samo
agencija za privatizacijo. Tako
bo na primer določeno, da se
večja podjetja oziroma delnice
večjih podjetij lahko prodajajo
samo z zbiranjem ponudb, ne
pa javnimi dražbami, ker bi to
po Ropovih besedah povzroči-
lo špekulacije in zniževanje
cen.
Po zaslugi sindikata pa se
bodo pri lastninjenju upošte-
vale tudi zadolžnice oziroma
razlika med dejansko izplača-
nimi dohodki ter plačami, ki
bi jih delavci morali dobiti po
kolektivni pogodbi. Še na eno
stvar je sindikahste opozoril
Rop, to bo sklepanje delničar-
skih sporazumov v podjetjih,
kjer se bodo odločili za notra-
nji odkup, v tem sporazumu pa
bodo opredeljeni medsebojni
odnosi med zaposlenimi ter
prodaja in nakup delnic.
Certifikati
predvidoma avgusta
v posameznih podjetjih se
po Ropovih besedah najpogo-
steje odločajo za interno raz-
delitev, povezano z notranjim
odkupom. Pred kratkim je bil
odobren že prvi program last-
ninskega preoblikovanja, kon-
kretnega imena državni sekre-
tar ni hotel izdati, gre pa v tem
primei-u za zanimivo kombi-
nacijo interne razdelitve, no-
tranjega odkupa, prenosa na
sklade ter dokapitalizacije.
Tone Rop je ob tem opozarjal,
da ni potrebna nobena nagli-
ca, ljudje pa naj pošteno pre-
mijo, k^ bodo vložili svpje
certifikate in prihranke.
Predvsem se je treba izogi-
bati vlaganju v podjetja, ki ni-
majo perspektive, poleg tega
pa naj bi vsako podjetje imelo
svoj poslovni program. »Če
podjetje takšnega programa
nima, potem so tvegana vsa-
kršna vlaganja. Če bodo ljudje
kupovali delnice podjetij, ki
kotirajo na borzi, potem bodo
dobili vsaj del vrednosti, napi-
sane na certifikatu, če bodo
vlagah v podjetja, ki bodo ju-
tri šla v stečaj, pa bodo ostali
praznih rok,« je opozarjal Rop.^
Dolgo pričakovane certifikate
naj bi državljani dobili pred-
vidoma v začetku avgusta, je-
seni lahko pričakujemo tudi
prve investicijske družbe. Po
besedah državnega sekretarja
ena takšnih investicijskih
družb nastaja tudi v Celju.
IB
NOVO NA BORZI
Ne pozabite
na vnovčitev
kuponov
30. 6. 1993 je zapadel pr\'i
kupon obveznici Republika I.
izdaja. Dve leti se tem obvez-
nicam niso izplačevala niti
obresti niti glavnica. Obresti
(25,70'. DEM za 100 DEM),
obračunane od vključno 1. 7.
1990 do vključno 30. 6. 1993 so
se pripisale nominalnemu zne-
sku, na katerega se glasi ob-
veznica. Hkrati se je del teh
obresti (12,60 DEM na 100
DEM) izplačal 30. 6. 1993. No-
va vrednost obveznice od 1. 7.
dalje ni več 100 DEM, temveč
113,37 DEM. Tečaj 93,4 objav-
ljen v tečajnici dne 29. 6., po-
meni, da se plača za en lot ob-
veznice 105,88 DEM (113,37
DEM X 93,4%). Kupone vnov-
čuje LB Splošna banka Celje
na vseh ekspoziturah od 30. 6.
93 dalje, vendar samo do 31. 7.
93. Od 1. 8. dalje se bodo vnov-
čevali pri LD d. d., Ljubljana.
Ne pozabite na vnovčitev ku-
ponov.
Ljubljanska borza je preko
medijev javnega obveščanja
dne 21. 6. 93 opozorila investi-
torja, da ob zelo povečanem
prometu in povpraševanju po
nekaterih delnicah ter odsot-
nsoti večjega števila delnic, ki
bi poskrbele za »razpršitev«
investicij, nekatere cene delnic
nadpovprečno rastejo in da
naj bodo previdni pri njihovih
nakupih. V naslednjih dneh so
cene nekaterih delnic malo za-
nihale navzdol. Najbolj so
padle delnice' SKB-P, ki so do-
segle dne 21.6. povprečni tečaj
že 18.832 SIT za delnico, 29. 6.
pa je bila cena 16.746 SIT.
Prav tako je padla cena delni-
cam SKB-R in RGA prednost-
ne. Delnice Dadasa, Nike in
Probanke pa imajo še vedno
trend rasti.
Skupni promet borznega se-
stanka dne 24. 6. je bil 3,3 mio
DEM, 29. 6. pa skoraj 5 mio
DEM. Celotni znesek se nana-
ša na dolgoročne VP, od tega
malo manj kot polovica na
delnice, ostalo na obveznice,
še vedno prevladujejo republi-
ške obveznice prve in druge
izdaje. S prvo je bilo za dober
1 mio DEM prometa, njen te-
čaj je rahlo padel (93,4), z dru-
go pa za 350.000 DEM ob po-
raslem tečaju za 0,5 odstotne
točke. Omeniti velja še obvez-
nice Občine Zagorje, prometa
je bilo za 160.000 DEM, ob te-
čaju, ki je padel za 0,6 odstot-
ne točke. Delnicam, katerih
tečaj je narasel: Dadas (500
SIT, tečaj 118.400/delnico),
LEKC (1.200 SIT, tečaj
14.250/delnico), Probanka
(300 SIT, 30.713/delnico). Pro-
meta s Probanko je bilo kar za
1,6 mio DEM, Delnice, kate-
rim tečaj je padel glede na dan
poprej - NIKA (2.000 SIT, te-
čaj 52.127/delnico) SKB-P
(200 sIT, tečaj 16.746/delnico),
SKB-R (300 sIT, tečaj 14.123/
delnico).
POROČAJO BROKERJI-
Splošne banke Celje d.d.
Poslej tuili v iVIariboru
Cellska Kovinotehna otiprla MAK Center
V ponedeljek je celjska Ko-
vinotehna v Mariboru odprla
največji nakupovalni center za
tehnično blago v Sloveniji.
Izredno lep in velik objekt je
Kovinotehna zgradila na Ptuj-
ski cesti 4. Na 4 tisoč kvadrat-
nih metiih prodajnih površin
bodo kupcem ponujali preko
35 tisoč tehničnih izdelkov. Na
enem mestu bo poslej mogoče
kupiti praktično vse za dom,
od temeljev do strehe. Gene-
ralni direktor Kovinotehne
Aleš lic je povedal, da je odlo-
čitev o gradnji mariborske Ko-
vinotehne ali na kratko MAK
centra dozorevala dalj časa,
saj so na širšem tamkajšnjem
področju zaznavali velike trž-
ne potenciale. Sicer pa so za
gradnjo potrebovali zelo malo
časa, MAK Center je bil po-
stavljen in urejen v borih 180
dneh.
MAK Center v Mariboru je
že tretje Kovinotehnino veliko
nakupovalno središče - poleg
prodajnega centra Hudinja
v Celju in Ruda v Izoli - in pod
eno streho združuje velepro-
dajo in prodajo na drobno. Za-
to so tudi cene na vsakem iz-
delku različne, diskontne in
maloprodajne. V novem centru
je zaposlenih 70 ljudi, na voljo
imajo najsodobnejšo opremo.
Pomembna ugodnost za ku-
pce je ogromno pokrito parki-
rišče, ki omogoča dovoz prak-
tično do vhoda v trgovino.
Obenem v Kovinotehni ob-
ljubljajo, da bodo svojim ku-
pcem nudiU akcijske popuste.
plačevanje s čeki ter kreditni-
mi karticami z zelo ugodnimi
kreditnimi pogoji. Obrtnikom
in podjetnikom pa bodo omo-
gočih sklenitev letne pogodbe
ter pridobitev kartice podjet-
ništva in obrti, ki bo omogoča-
la nakup po ugodnih diskont-
nih cenah ter z daljšimi plačil-
nimi roki. V MAK centru so
uredih še gostinski lokal s ka-
kovostno ponudbo in postrež-
bo. IB
Ob odprtju MAK centra v Ma-
riboru so v ponedeljek organi-
zirali brezplačno zabavo za
obiskovalce. Ob osenmajstih
sta na uvodnem koncertu na-
stopila celjski plesni orkester
Žabe ter priljubljena pevka
Mia Žnidarič.
Za večje zaposlovanje
v velenjskem Zavodu za
zaposlovanje, ki poleg občin
Velenje in Mozirje vključuje
še Dravograd, Radlje ob
Dravi, Ravne na Koroškem
in Slovenj Gradec, vse bolj
opozarjajo na pereč problem
brezposelnosti.
Stopnja brezposelnosti je
bUa v maju v mozirski občini
10,9 odstotfta, v Velenju pa
10,4 odstotna. Za zmanjše-
vanje trenda nezaposlovanja
na Zavodu pripravljajo ra-
zlične oblike. Letos so na
primer izvajali program pri-
prave brezposelnih oseb za
zaposlitev. Sofinancirali so
program usposabljanja brez-
poselnih z namenom kasnej-
še zaposlitve za 64 oseb, od
tega večino v Velenju. Za 58
oseb so pripravili večje mož-
nosti za zaposlitev, 26 so jih
priučili za poklic z možnost-
jo kasnejše zaposlitve ter za
134 oseb pripravili razne te-
čaje in seminarje.
Na območnem zavodu za
zaposlovanje so 142 osebam
iz velenjske in mozirske ob-
čine sofinancirali pripravni-
štvo, za 14 oseb pa poskrbeli
za subvencije po končanem
šolanju. Poleg tega so izvaja-
li tudi programe aktivne po-
litike zaposlovanja v skladu
z zahtevami republiškega
ministrstva za delo. Tako so
prekvalificirali 46 presežnih
delavcev, odprli 24 delovnih
mest, poskrbeli za 40 kapita-
lizacij denarnega nadome-
stila ter 70 brezposelnim
svetovali nastop na trgu de-
lovne sile. Razgovore za sa-
mozaposlitev so opravili
z 242 kandidati, motivacij-
skih seminarjev se je udele-
žilo 148 Mozirjanov in Ve-
lenjčanov, v strokovno orga-
nizacijo pa so napotili 53
oseb. V petih mesecih se je
na podlagi svetovanja zapo-
slilo 11 ljudi. V program jav-
nih del je bilo v velenjski in
mozirski občini vključenih
69 oseb.
URŠKA SELIŠNIK
Združevanje
desnice
MARIBOR, 27. junija
(Delo) - Slovenska naci-
onalna stranka — samostoj-
na poslanska skupina (ki se
je odcepila od SNS Zmaga
Jelinčiča) se je na svojem
prvem kongresu preimeno-
vala v Slovensko nacional-
no desnico. Med osnovnimi
cilji so na kongresu pouda-
rili nujnost združevanja
oziroma tesnejšega sodelo-
vanja strank slovenske
desnice. Kmalu pričakujejo
tudi podpis koalicijske po-
godbe z SLS. Na kongresu
je bilo slišati tudi opredeli-
tev, da je »Slovenec lahko
vsak, čigar oče je Slovenec;
če pa je samo mati Sloven-
ka, je lahko otrok Slovenec
le, ko prevzame slovenske
kulturne navade in materin
priimek.« Za predsednika
Slovenske nacionalne des-
nice so izvolili 40-letnega
Kranjčana Saša Lapa.
Siovenija stabilna
država
LJUBLJANA, 28. junija
(STA, Dnevnik) - Poslanec
Liberalno-demokratske
stranke in predsednik par-
lamentarnega odbora za
proračun, javne finance in
monetarno politiko Janez
Kopač je na novinarski
konferenci LDS po vrnitvi
z večmesečnega strokovne-
ga izpopolnjevanja v Was-
hingtonu dejal, da imajo
Američani Slovenijo za
izredno stabilno državo, »v
krogih Svetovne banke pa
velja Slovenija za zgodbo
o uspehu«. Sicer pa je po
besedah poslanca LDS
poznavanje Slovenije
v ZDA slabo, zato bi mora-
la Slovenija za svojo pred-
stavitev storiti mnogo več,
predvsem z dobro organi-
zacijo predstavitve.
Novela zalcona
o državljanstvu
LJUBLJANA, 29. junija
(Dnevnik) - Nacionalna
zveza pri Slovenski ljudski
stranki (NZ-SLS) ne pri-
staja na liberalno politiko
slovenske vlade do tujcev,
zato je pripravila predlog
za noveliranje zakona o dr-
žavljanstvu, ki naj bi sku-
paj z zakonskim predlogom
notranjega ministrstva po-
skrbel za bolj omejevalno
politiko na tem področju,
je na novinarski konferenci
povedal vodja za pripravo
in izvedbo programa NZ
SLS Štefan Matuš.
Avtomobili gredo
za med
LJUBLJANA, 29. junija
(Primorske novice) - Proda-
ja avtomobilov v Sloveniji
v prvih štirih mesecih le-
tošnjega leta je podrla vse
dosedanje rekorde, kajti
uradni zastopniki tujih av-
tomobilskih tovarn ter do-
mača Cimos in Revoz so
skupaj prodali 13.615
osebnih avtomobilov.
Ostali uvozniki so po nepo-
polnih podatkih v tem času
uvozili in prodali približno
11 tisoč avtomobilov, vsi
skupaj pa so dosegli 70 od-
stotkov prodaje lanskega
leta. Prodajne krivulje na
večini evropskih trgov so
povsem drugačne, kajti do
31. aprila letos je bila kup-
čija z avtomobili v 17
evropskih državah za 17,6
odstotka manjša kot lani
v tem času.
Št. 26 - 1.julij 1993i
6
O modri coni zdaj dokončno
Celiski IS nal bi v kratkem obravnaval prometno ureHitev v sreUišču mesta
Poslanci celjske občinske
skupščine so Odlok o pro-
metni ureditvi v naseljih ob-
čine Celje sprejeli lani de-
cembra, od letošnjega febru-
arja naprej pa v središču me-
sta poskusno oziroma delno
uvajajo modro cono. Že fe-
bruarja so v sodelovanju
z občinskimi strokovnimi
službami v krajevni skupno-
sti Center pripravili javne
razprave o modri coni, na-
menjene stanovalcem ter
lastnikom oziroma najemni-
kom poslovnih prostorov
z območja, kjer naj bi veljal
poseben komunalni nadzor,
pred kratkim pa so te raz-
prave spet ponovili. Člani
celjske občinske vlade pa naj
bi se že v kratkem, predvido-
ma še v prvi polovici julija,
dokončno izrekli o prometni
ureditvi v središču mesta.
V občinskih upravnih or-
ganih in tisti, ki so projekt
modre cone pripravljali, so
prepričani, da mora biti pro-
met urejen skladno s potre-
bami življenja v mestu. Za to
pa je seveda treba poiskati
pravo formulo, ki mora te-
meljiti na skladnem razmer-
ju med potrebami stanoval-
cev ter poslovnega živi j a
v mestnem jedru. Tukaj pa se
v celjskem primeru že začne
zapletena matematika, ki ji
brez discipline in spoštova-
nja v mestu sprejetih predpi-
sov ni videti končne rešitve.
V območju mestnega sre-
dišča živi približno 4 tisoč
stanovalcev s tisoč 200 na
teh naslovih registriranimi
osebnimi vozili, v strogem
centru mesta pa je še kakš-
nih 5 tisoč delovnih mest. Da
bi se prav vsi vozili v službo
z avtomobili, sicer ne more-
mo trditi, a po videzu mest-
nih ulic ob koncu tedna lah-
ko sklepamo, da največjo
gnečo povzočajo prav vozila
občanov, ki se v mestno sre-
dišče vozijo v službo. Kako
tudi ne, saj je na javnih pro-
metnih površinah v središču
mesta urejenih le tisoč par-
kirnih mest!
4 dO 7 minutk iioje
Avtorica projekta modre co-
ne mag. Alenka Polutnik-Ko-
cuvan je na zadnji predstavitvi
svoje vizije prometne ureditve
in življenja v središču mesta
pojasnila, da je od urejenih
parkirišč na obrobju mestnega
središča pa do samega mestne-
ga jedra le od 4 do 7 minut
hoje. V vsakem primeru ste to-
rej - če denimo pustite avto za
Mestnim gradom ali na Glaziji
- v središču mesta prej peš kot
pa s svojim jeklenim ko-
njičkom.
A nekatere dejavnosti v sre-
dišču mesta so vendarle veza-
ne na dovoz strank (in tudi
uslužbencev) z avtomobili. Za
najbolj »neprimerne,« takšne,
ki tudi sicer ne sodijo v samo
središče mesta, bodo v Celju
dolgoročno iskaU rešitve s pre-
lokacijami poslovnih prosto-
rov. Za druge pa bodo uredili
tako imenovane »bele parkin-
ge,« parkirna mesta, ki jih bo
ob precej zasoljeni ceni mogo-
če najeti tudi v neposredni bli-
žini poslovnega prostora. Si-
cer pa v paketu rešitev za za-
gotavljanje prometnega reda
v središču mesta predvidevajo
v Celju še znižanje cen meseč-
nih dovolilnic za zaposlene
v centru mesta za parkireinje
na obrobnih parkiriščih.
Podobno bo urejeno tudi za
stanovalce mestnega središča,
ki ob stanovanjskih hišah ni-
majo dovolj funkcionalnega
zemljišča za parkiranje. Eno
od parkirišč, namenjenih njim,
naj bi bil predvidoma Muzej-
ski trg. V nekaterih mestnih
ulicah naj bi se spremenil pro-
metni režim (smer vožnje),
modra cona predvideva strožji
režim napajanja oziroma oskr-
be lokalov v središču mesta,
proučiti pa bo treba tudi nekaj
»grehov,« storjenih v preteklo-
sti. Kričeč primer nespoštova-
nja mestnih urbanističnih na-
črtov so namreč poslovni pro-
stori ob stolpnici v Miklošičevi
ulici, kjer je bila načrtovana
garažna hiša.
Od jutra do večera
- mitnica
Sama modra cona bo v Celju
omejena s tremi mitnicami, na
katerih bodo predvidoma med
6. in 18. uro redarji voznikom
delili plačilne lističe za uvoz
v središče mesta. Ob izvozu bo
moral voznik seveda plačati,
saj se bo parkiranje na ureje-
nih parkiriščih zaračunavalo,
nepravilno puščanje vozil na
pločnikih, zelenicah, pred
vhodi v lokale oziroma hiše,...
pa sankcioniralo. Včasih s pla-
čilom kazni za storjen prekr-
šek, včasih z odvozom avtomo-
bila!
Stanovalci si lahko v uprav-
nih organih občine Celje, pri
svetovalcu za promet Iztoku
Uranjeku, zagotovijo dovolil-
nice za brezplačen uvoz v mo-
dro cono. Rumene dovolilnice
dobijo tisti, ki imajo zagotov-
ljeno fimkcionalno zemljišče,
na katerem bodo puščali svoj
avtomobil, modre pa tisti, ki
nimajo primernih parkirišč.
Seveda bodo modre dovolilni-
ce veljale le za začasen uvoz
oziroma dostavo do doma.
Etažni lastniki bodo morali
v teh dneh skupaj s predstav-
niki upravnika stanovanjskih
hiš, v katerih živijo (Suprastan
in Atrij) v sodelovanju z osta-
limi odgovornimi urediti raz-
mejitev parkirišč in poskrbeti
za namestitev parkirnih za-
pornic oziroma »ramp« vse-
povsod tam, kjer menijo, da je
potrebno.
Nadzor poiicije in
mestne straže
Ko bo modra cona v Celju
dokončno sprejeta, pa - vsaj po
dosedanjih izkušnjah - čaka
precej dela celjske prometne
policiste, delavce mestne ozi-
roma občinske straže ter in-
špekcijskih služb.
V podjetju Kostra, ki od
konca lanskega leta upravlja
celjska parkirišča, namreč ni-
majo potrebnih pooblastil za
nadzorovanje parkiranja. Za
kaznovanje oziroma odrejanje
odvoza nepravilno parkiranih
vozil, ki ogrožajo promet, so
namreč pristojni le policisti in
mestni stražniki. Po policij-
skih poročilih so le-ti v zad-
njem času precej okrepili svojo
dejavnost v središču mesta,
precej se je povečalo tudi šte-
vilo odvozov nepravilno par-
kiranih vozil. Še več kot doslej
pa bodo najbrž morali
k ustvarjanju prometnega re-
da v mestu prispevati mestni
stražniki.
Mesta straža se je v zadnjih
mesecih kadrovsko nekoliko
okrepila - glede na 32 stražni-
kov v Ljubljani, 18 v Mariboru
in 3 v sosednjem Žalcu pa ver-
jetno še ne dovolj - in zdaj šteje
4 zaposlene, vsi stražniki pa so
se v začetku jimija nekaj dni
tudi usposabljali pri celjskih
policistih.
IVANA STAMEJČIČ
Kdaj do elektrike?
Krajani Šentiungerta si želijo močnejše električne napetosti,
tla bi iabko gieilali TV in uporabljali gospoiJinJske aparate
- BoiJo nesoglasja rešena?
Zapleti z izgradnjo električ-
nega daljnovoda in trafo po-
staj, kar bi v domačijah kraja-
nov Šentjungerta v celjski ob-
čini zagotovilo močnejšo elek-
trično napetost, se vlečejo že
nekaj časa. Napetost v elek-
tričnem omrežju od leta 1989
dosega približno 100 voltov,
kar pomeni, da krajani ne mo-
rejo gledati televizije, onemo-
gočena pa je tudi uporaba ve-
čine gospodinjskih aparatov in
delovnih strojev. Napetostne
razmere pa se še slabšajo, tako
da je večkrat motena tudi raz-
svetljava. Da daljnovoda in
trafo postaj ne zgradijo, pa so
krivi spori in zapleti zaradi
odkupa zemljišča, na katerem
naj bi jih postavili.
Člani celjskega IS so se mi-
nuli teden ponovno seznanili
s težavami, obravnavali so pri-
pombe in predloge, zbrane
v času javne razgrnitve osnut-
ka lokacijskega načrta za
gradnjo ( decembra lani in le-
tos januarja ). V tem času je
bilo podanih 17 pripomb kra-
janov in stališče krajevne
skupnosti Šmartno v Rožni
dolini. Pripombe pa so seveda
različne. Marija Jelen kot za-
stopnica lastnice, v Avstraliji
živeče Minke Pipertziz, sicer
svoje hčere, odločno nasprotu-
je gradnji in na svojem zem-
ljišču ne dovoh postavljati no-
benih drogov za novi dalj-
novod.
V javnem podjetju Elektro
Celje, ki je načrtovalec trase
daljnovoda in investitor, pa po
mnogih preverbah na terenu
ter ob upoštevanju danih ge-
oloških pogojev in pogojev, ki
jih postavljajo gozdarji, ter ob
zagotavljanju varovanja kme-
tijskih zemljišč zatrjujejo, da
je izbrana trasa najugodnejša
in najprimernejša. Četudi bi
na nekaterih odsekih odstopili
od nje, se v nobenem primeru
ni mogoče v celoti izogniti
spornemu zemljišču. Po bese-
dah predstavnika Elektra je
težava še toliko večja tudi za-
to, ker imajo v podjetju zveza-
ne roke, vse dokler se ne uredi-
jo zadeve s spornim zemljiš-
čem. Prvih 140 metrov daljno-
voda bi namreč moralo pote-
kati prav preko spornega zem-
ljišča.
Krajevna skupnost
podpira krajane
v času javne razgrnitve se je
oglasilo tudi 16 krajemov in vi-
kendašev iz Šentjimgerta in
krajevne skupnosti Šmartno
v Rožni dolini. Ponovno so
opozorili na svoje vsakodnev-
ne težave z elektriko in podpr-
li čimprejšnji začetek gradnje
daljnovoda ter obeh trafo po-
staj.
Njihovo pripombe so podpr-
li tudi v krajevni skupnosti
Šmartno v Rožni dolini, v sta-
lišču, ki so ga naslovili na Ob-
činski sekretariat za urejanje
prostora in varstvo okolja pa
zapisali, da je gradnja daljno-
voda in obeh trafo postaj javni
interes. Izboljšala bi napetost-
ne razmere v vsaj 20 gospo-
dinjstvih in pribhžno 30 zida-
nicah oziroma vikendih na ob-
močju Šentjungerta. Zato tudi
predlagajo, da se v občini čim
prej sprejme lokacijski načrt
za gradnjo, z Jelenovo pa poiš-
če najugodnejša varianta za
odkup zemljišča.
Kako do razpleta?
Takšen predlog - čimprejšen
dogovor za odkup dela zem-
ljišča ter začetek gradnje - so
v presojo IS ponudili tudi
v strokovnih službah OSUP-
VO. Člani IS so tako minuli
teden sprejeli stališča do pri-
pomb in predlogov, podanih
v času javne razgrnitve osnut-
ka lokacijskega načrta.
V prihodnjih tednih naj bi
pristojni ponovno poskušali
navezati stike in skleniti dogo-
vor z Marijo Jelen, da bi se
gradnja daljnovoda in obeh
trafo postaj čim prej začela.
Skrajno pot, da bi v občini
vendarle lahko uresničili javni
interes, pa je na seji IS nakazal
Tomaž M. Jeglič. Če bi se ska-
zile vse druge možnosti, na-
mreč lahko poslanci v občinski
skupščini sprejmejo odlok
o lokacijskem načrtu za grad-
njo, le-ta pa lahko služi kot
osnova za razlastitev oziroma
nujen odkup zemljišča.
Pa se bodo morali zapleti
v Šentjungertu resnično raz-
pletati na tako drastičen
način?    IVANA STAMEJČIČ
Evropski sistem
državljanstva
LJUBLJANA, 29.junija
(Mladina) - Smisel spre-
memb zakona o državljan-
stvu in zakona o prepreče-
vanju dvojnega državljan-
stva je v tem, da se prilago-
dimo evropskemu sistemu
preprečevanja dvojnega
državljanstva, je v interv-
juju za Mladino povedala
Nada Končina, strokovna
sodelavka ministrstva za
notranje zadeve. Gre za to,
da poostrimo zakon o dr-
žavljanstvu, ljudem, ki so
pridobili državljanstvo
Slovenije brez odpusta iz
prejšnjega državljanstva,
pa damo še enkrat možnost
opcije, pri čemer pogoj ne
bo izselitev. Če si nekdanji
državljan Slovenije ne bo
pridobil odpusta iz prejš-
njega državljanstva, si bo
pač moral urejati status
tujca od trenutka, ko ne bo
več državljan Slovenije, je
še dodala Nada Končina.
Umor Ivana
Krambergerja Je
bll političnega
značaja
LJUBLJANA, 29. junija
(Večer) - Umor predsedni-
škega kandidata Ivana
Krambergerja, ki se je zgo-
dil pred dobrim letom dni,
je odstopal od klasičnih
motivov za tovrstna kazni-
va dejanja. Umor Ivana
Krambergerja je bil poli-
tičnega značaja, in to po
subjektivnem in objektiv-
nem kriteriju, so zapisali
v poročilu o delu javnih to-
žilstev v Sloveniji za leto
1992. Obdolženec sam je
poudarjal, da po njegovem
Kramberger ne more imeti
najvišje politične oziroma
državne funkcije, zaradi
česar je utemeljeno sklepa-
ti, da je svoj zločin »izkori-
stil« tudi za uveljavitev
svojega poUtičnega prepri-
čanja o tem, kdo je lahko in
kdo ne more biti na taki.
fimkciji, je še tožilstvo za-
pisalo v svojem poročilu,    i
Stavka kovinarjev \
LJUBLJANA, 30. junija
(Delo) - Včeraj ob šestih
zjutraj se je začela stavka
delavcev Sindikata kovin-
ske in elektro industrije
(SKEI), vmes pa sta bila '
dva shoda, v Ljubljani in
Mariboru. F*red stavko so
se predstavniki vodstva
Gospodarske zbornice Slo-
venije sestali z vodstvom
Sindikata delavcev kovin-
ske in elektro industrije.
Predsednik GZS Dagmar
Šuster je kovinarje opozo-
ril, da morajo ob zahtevah
po višjih plačah računati
tudi z večjo brezposel-
nostjo.
JE Krško 27. Julija
spet v omrežju
LJUBLJANA, 29. junija
(Delo) - Jedrsko elektrarno
v Krškem, ki so jo 26. maja
že drugič zaustavili zaradi
puščanja primarnega hla-
dila na ceveh uparjalnika
številke 1 v sekundami
hladilni krog, bodo ponov-
no priključili v omrežja 27.
julija. To sta na novinarski
konferenci povedala dr-
žavni sekretar za energeti-
ko v ministrstvu za gospo-
darske dejavnosti Boris
Sovič in direktor jedrske
elektrarne Stane Rozman.
Št. 26 - 1. julij 1993
7
Šli bomo tja, kjer bo naš interes
Roman Matek o regionalizmu, centralizmu In občinskih tletajllh]
Občina Laško je ena tistih,
kjer razvoj tudi v razvoju ne-
naklonjenih okoliščinah ni za-
stal. Občina ima svojo vizijo,
ki je marsikje še ne razumejo
dovolj dobro, bodo pa slejko-
prej morali spoznati, da je ta
pot prava. Občina Laško stopa
po poti podjetništva že vrsto
let, in če nič drugega, bi se
nekje v državnih vrhovih mo-
rali vprašati, zakaj je prav ob-
čina Laško v zadnjem deset-
letju naredila ogromne razvoj-
ne korake in v marsičem spre-
menila svoj videz.
Ker pa to ni vprašanje, ki bi
bilo ta čas aktualno in zaželje-
no, je laška občina ta čas bolj
kamen spotike v državnih mli-
nih, kot pa krojna pola za pos-
nemanje. O tem je tekla tudi
beseda v pogovoru z Romanom
Matkom, predsednikom Izvrš-
nega sveta Skupščine občine
Laško, ki v teh dneh praznuje
svoj praznik, 2. julij.
Občina Laško ima na svo-
jem območju dva večja in izra-
zita centra. Laško in Radeče,
kjer so posamezni interesi pre-
bivalcev v marsičem različni.
Se lahko zgodi, da bo v bližnji
prihodnosti prihajalo to te-
ženj, zlasti na radeškem kon-
cu, po reorganizacijah oziro-
ma ustanavljanju novih, sa-
mostojnih občin?
Z naše strani, s strani Izvrš-
nega sveta, je stališče takšno,
da je ustanovitev občine pred-
vsem volja ljudi določenega
območja, ta volja pa mora biti
tudi podkrepljena z realnostjo,
da ima ta nova občina, ki bi se
ustanovila, tudi sredstva za
fvmkcioniranje. Žal pa te stva-
ri še niso ustrezno zakonsko
rešene, da bi bila lahko kakrš-
na koli razprava o novih obči-
nah, mejah občin, v tem tre-
nutku sploh mogoča. Pričaku-
jemo sprejem ustreznih zako-
nov, na primer zakona o lokal-
ni samoupravi, o državni
upravi, referendumu itd., ti
zakoni pa morajo vsebovati
tudi merila za financiranje ob-
čin in jasne pristojnosti teh
skupnosti,in šele potem bo
takšno realno voljo ljudi mo-
goče presojati. Sicer pa nas
zgodovina uči, kaj je občina.
Po stari kmečki pameti se ob-
čina oblikuje tam, kjer je os-
novna šola, kjer je cerkev in
vsi ostali osnovni atributi za
življenje ljudi v nekem okolju.
S strani Izvršnega sveta ne bo
prav nobenih nasprotovanj
volji ljudi po ustanovitvi občin
povsod tcim, kjer bi se to poka-
zalo kot smotrno.
V Sloveniji se zadnje čase
veliko govori o regionalizmu
kot o modelu uspešnega razvo-
ja posameznih območij, neka-
ko po vzoru in vzorcu nekate-
rih evropskih držav, na primer
Italije, Avstrije. Kaže pa, da
pri vseh teh težnjah ostajamo
pri verbalizmih, saj se v praksi
vse bolj uveljavljajo centrali-
stične težnje. Kakšen je vaš
komentar na tovrstne eko-
nomsko-politične smernice?
Dejstvo je, da smo v tem tre-
nutku priča precej močni cen-
tralizaciji države, kar je po
mojem prepričanju slabo.
V načelu se centralistično
upravljanje uvaja tam, kjer je
potreben red, naprimer v voj-
ski, hkrati pa se iz ne še tako
davne prakse ve, da je centra-
listično upravljanje na splošno
neučinkovito. Zdaj je vpraša-
nje, v katero smer bo šla Slo-
venija: ali bomo stvari decen-
tralizirali in jih postavUi regi-
onalno ter s tem povečali učin-
kovitost ali pa bomo imeli cen-
tralizirano Slovenijo, v kateri
bo upravljanje možno na poli-
tičnih in ne na strokovnih te-
meljih in odločitvah. Moje sta-
lišče je, da je nujno potrebna
decentralizacija oziroma regi-
onalna organiziranost Slove-
nije. Občine so zdaj v zelo čud-
nem položaju. Funkcionirajo
še po stari ustavi s tridomno
skupščino, smo še vedno druž-
benopolitična skupnost, ne lo-
kalna, od čisto praktičnega
tolmačenja pa je zdaj odvisno,
kaj občina sploh je. Kakšnih
posebnih koordinacij z držav-
nimi organi, naprimer z repu-
bliškim Izvršnim svetom, zdaj
ni več. Prakse, ko smo se pred-
sedniki izvršnih svetov občin
dobivaU z republiško vlado in
njenimi resorji ter si na tak
način izmenjavali mnenja,
zdaj ni več. Država je z neka-
terimi ukrepi občinam odvzela
premoženje, centre za socialno
delo so podržavili, podržavjajo
se športni objekti v občinah in
še marsikaj poteka v tej smeri.
Vprašanje je, kje so meje teh
procesov. Bistvo problema pa
je, kako v tem prehodnem ob-
dobju občino kot del države
učinkovito preoblikovati v ob-
čino kot lokalno skupnost.
Vprašanje je aU bo šlo to preko
uničenja občin in nato ponov-
nega izgrajevanja lokalnih
skupnosti na nekih ruševinah
ali pa gre za nek drugače orga-
niziran proces. Po mojem pre-
pričanju se na ruševinah stare
ne bo dalo narediti neke nove
lokalne skupnosti, takšne, kot
bi si jo ljudje želeli.
Občina Laško se zavzema za
razvoj podjetništva, s čimer
ohranja gospodarsko vitalnost
ter dosega, da rast brezposel-
nosti ni tako strma, kot v mno-
gih drugih občinah. Uspešna
formula za hitrejši razvoj je
bila tudi odločitev za prodajo
občinskih obveznic in krediti-
ranje iz tega naslova. Zdaj so
te obveznice sporne, nadaljnji
razvoj, kot ste ga v občini
opredelili, je onemogočen, na
ugovor, ki ste ga naslovili na
ninistrstvo za finance, pa do-
slej niste dobili nikakršnega
odgovora. Kaj to pomeni in
v kakšnem položaju ste se
znašli?
Za našo občino je značilno,
da smo se skušali organizirati
kot nekakšno podjetje na lo-
kalnem nivoju, kjer bi urejali
komimalne zadeve, gospodar-
sko infrastrukturo in podob-
no, vse s ciljem, da bi bila ob-
čina bolj privlačna za razcvet
podjetništva in razvojno ter
tržno učinkovitejša. S tem bi
bili, ne nazadnje, tudi večji
prihodki občine iz naslova
davkov. Takšna je v bistvu po-
djetniška logika, in v takšni
funkciji smo v letu 1991 pri-
stopili k izdaji občinskih ob-
veznic, ki so bile, skladno s ta-
krat veljavno zakonodajo, na-
menjene razvoju podjetništva
in urejanju gospodarske infra-
strukture. V razpravah v ob-
činski Skupščini in na Izvrš-
nem svetu je bil poseben po-
udarek prav na razvoju po-
djetništva, zlasti zato, ker gre
pri obveznicah za investicijo,
ki se lahko vrača v bogatejši
gospodarski osnovi tega ob-
močja, hkrati pa kreditiranje
razvoja podjetništva pomeni
tudi vir sredstev za vračanje
obveznic. Iz takšnih izhodišč
je bil izdelan celoten projekt
izdaje obveznic, stekla je pro-
daja in celoten sistem. Ta je
normalno deloval vse do letoš-
njega januarja, ko je bilo spre-
jeto zakonsko dopolnilo, s ka-
terim je bilo občinam prepove-
dano nadaljnje zadolževanje.
Našo občino je sprememba za-
kona prizadela zato, ker je bila
prodaja obveznic prepovedana
sredi živahnega procesa izpe-
ljave te podjetniške vloge ob-
čine in smo zaradi tega potem
nanadoma padh v dokaj hudo
likvidnostno situacijo. S takš-
nim posegom države v samo-
stojnost občin se ne strinjamo,
med drugim smo sprožili tudi
ustavni spor v zvezi s tem za-
konom in opozorili predvsem
na tri sporne točke. Na mini-
strstvo za finance smo poslali
vlogo za možnost nadaljnje
prodaje občinskih obveznic,
vendar še do zdaj nismo dobili
odgovora od nobenega pristoj-
nega organa.
V zadnjem času so bile pre-
cej odmevne Rimske Toplice
v povezavi s tamkajšnjim
zdraviliškim objektom bivše
JA, ki zdaj propada namesto
da bi se z obnovo objekta in
svežimi turističnimi programi
ta kraj hitreje vključil v slo-
vensko turistično ponudbo. Se
je zdaj že kaj premaknilo z mr-
tve točke?
Rimske Toplice so znan
zdraviliški kraj z bogato tradi-
cijo. V občini menimo, da je
možno izoblikovati neko dol-
goročno strategijo turističnega
razvoja v občini. Ta je bila
v delniški družbi Terme Laško
tudi zdefinirana, temelji pa na
primarni ponudbi zdraviliške-
ga turizma na osnovi termal-
nih vrelcev in na sekimdamem
dopolnjevanju v ostalih obli-
kah turizma; izletniškega, lo-
va in ribolova, zlasti z vldjuče-
vanjem zaledja Kozjanskega
v celoten turistični projekt tu-
rizma na podeželju. V tej stra-
tegiji naj bi se Rimske Toplice
razvijale v smeri visokega in
kakovostnega zdraviliškega
turizma, zlasti zaradi primer-
ne lokacije tamkajšnjega zdra-
viliškega objekta. Pred pri-
bližno enim letom smo v poga-
janjih z Ministrstvom za
obrambo predlagali dve inači-
ci. Po prvi naj bi se lastništvo
objekta preneslo na občino
Laško, s čimer bi lahko usta-
novili javni zavod v statusu,
kot ga ima Zdravilišče Laško.
Rekli so nam, da to po kriteri-
jih vlade ni mogoče, potem pa
smo predlagali, da bi delniška
družba Terme Laško ta objekt
vzela v najem, vendar pa po-
goji obrambnega ministrstva
za to delniško družbo niso bih
sprejemljivi zlasti s podjetni-
škega vidika. Mi v Izvršnem
svetu smo naredili svoje, od
lanskega junija se z obramb-
nim ministrstvom o tem več ne
pogovarjamo. Razgovore s tem
v zvezi zdaj nadaljuje pred-
sednik občinske skupščine go-
spod Veršec.
Če se povrneva k regionaliz-
mu: kako nanj, kot na možnost
bodočih povezav, gledate v ob-
čini Laško?
Tu je treba ločiti, za kakšne
vrste regionalizem gre: ali gre
za povezovanje občin ali za or-
ganiziranje države na regi-
onalnem nivoju. Če gre za po-
vezovanje občin, gledam na to
spet s povsem podjetniškega
vidika, v smislu pogojev, ko
mora biti občina poslovno or-
ganizirana, svobodna, ločena
od države. Če bo tako, potem
se bo občina Laško povezovala
z vsemi tistimi območji, kjer
bo videla in našla svoj interes.
Če gre za prestrukturiranje
premogovnikov, se bomo po-
vezovaU z Zasavjem, če gre za
skupen program zdraviliškega
turizma, se bomo povezovali
z zdraviUškimi kraji, če gre za
prometno povezanost v okviru
celjske regije, se bomo povezo-
vali s to regijo, če gre za pro-
metno povezanost Posavja, se
bomo povezovali s Posavjem.
Na regionalizem kot na pove-
zavo občin gledemi zelo svo-
bodno, tu ni potrebno vnaprej
določati, s kom se bomo pove-
zovali, ampak se odločati kon-
kretno, pri realizaciji posa-
meznega projekta oziroma po-
sameznega problema, ki na-
stopi.
Se vam zdi, da so nekateri
očitki, ki prihajajo iz posa-
meznih krajevnih skupnosti
v laški občini, češ da gre tudi
na občinskem nivoju za neke
vrste centralizem, upravičeni?
Glede tega so mnenja različ-
na. Tudi na nivoju občine je
potrebno zagotavljati nek ena-
komeren razvoj. Urejeno po-
deželje brez urejenega centra
je neučinkovito in enako velja
v obratni smeri. Nimam ob-
čutka, da bi zanemarjaU kogar
koli. Tudi Laško potrebuje
kulturni dom kot nek center
kulture, enako kot so na pode-
želju potrebne urejene ceste.
V občini Laško smo v lanskem
letu zgradili trideset kilome-
trov podeželskih cest, kar je
gotovo rekord med slovenski-
mi občinami. Sicer pa je nor-
malno, da ljudje kar hitro po-
zabijo na tisto, kar je bilo na-
rejeno in vidijo predvsem pro-
bleme, ki so še ostah. Na ob-
činskem nivoju ne more biti
centralizma, ker je občina naj-
nižja oblika komvmalnega si-
stema. Nekje je treba razvojne
odločitve sprejemati, to pa je
občinska skupščina. Nižje, vse
do posameznika, na gre, ker bi
potem zlahka zašli v anarhijo.
Na zadnji seji Izvršnega sve-
ta ste izrazili nezadovoljstvo
nad pogoji, v kakršnih naj bi
občinski izvršni svet opravljal
svoje naloge v prid splošnega
razvoja in blagostanja ter za-
dovoljstva občanov. Ste imeli
v mislih morda vaš odstop
z mesta prvega moža v občin-
ski vladi?
Predvsem me moti ta neor-
ganiziran državni pristop
k občinam. Mislim, da je drža-
va po osamosvojitvi naredila
veliko napako, ker je zanema-
rila potenciale, tudi strokovne,
v občinah in se usmerila v cen-
tralizem. Moti me tudi zelo ne-
ugoden položaj v sedanjih ob-
činah, ko ne vemo, kaj smo: ali
smo lokalna skupnost ali smo
nebodigatreba ali smo del dr-
žavne uprave ali kaj. Ne na-
zadnje me moti tudi ta neorga-
niziran pristop pri preobliko-
vanju občine kot lokalne
skupnosti, o čemer sem že prej
govoril. In človek v takšnih
pogojih začne ra2mišljati tudi
o svoji osebni eksistenci,
o tem, kam naj se v prihodnje
obrne. S podpredsednikom Iz-
vršnega sveta sva novembra
lani predsedstvu izročila pi-
smo, v katerem opredeljujeva
najino osebno usmeritev v po-
djetništvo. Glede na zakon
o nezdružljivosti družbenih
ftmkcij in podjetništva sva tu-
di predlagala, da naju izvršni
svet razreši, vendar temu
ustrezne reakcije ni bilo. Pre-
vladala je usmeritev, da naj bi
sedanja garnitura ostala do
volitev in zato o odstopu ne
razmišljam.
MARJELA AGREŽ
Pamet in srce na strani Zilružene liste
Združena Usta za odpravljanje brezposelnosti In gospodarski zagon
Minulo sredo se je v Celju
sestala celjska Združena U-
sta-SDP, ki ji predseduje
Željko Cigler. Seje se je ude-
ležil tudi predsednik stranke
Združene liste Janez Koc-
jančič, izzvenela pa je v zna-
menju verbalnih prizadevanj
za rešitev vprašanja delov-
nih mest v Sloveniji ter izra-
žanju potrebe po novem go-
spodarskem zagonu.
Željko Cigler je uvodoma
dejal, da se lahko lepši danes
gradi   na   sporazumevanju
med ljudmi, strankami in ge-
neracijami. Temelj tega pa je
socialni sporazum med sin-
dikati in delavci na eni ter
državo in delodajalci na dru-
gi strani.
Janez Kocjančič je pojas-
nil pomen združitvenega
kongresa, ki je združil vse
levo usmerjene slovenske
stranke, osnovno sporočilo
združevanja pa naj bi bilo,
da postaja Združene lista
demokratična, svobodna,
odprta organizacija s ciljem
na prihodnjih volitvah dose-
či, da bi zanjo glasovalo 40
odstotkov volilcev.
Obstoječa gospodarska
politika se zavzema za stabi-
lizacijo na račun razvoja,
kar se kaže v armadi brezpo-
selnih, je v Celju dejal Janez
Kocjančič in ocenil, da dol-
goročno vodenje stabilizacij-
ske politike ne more dati po-
zitivnih rezultatov. Vlada, je
dejal, stori premalo za novo
strategijo trgov, samo zuna-
nja promocija Slovenije, ne
da bi ji ob strani stala proda-
ja, pa ni dovolj. Opredeliti se
za Evropo in se hkrati ne
zavzemati za tržne razmere,
je nesmiselno, je dodal. Opo-
zoril je na problem centrali-
stičnih tendenc v Sloveniji in
na njihov negativen učinek
ter poudaril pomen razveja-
ne lokalne samouprave za
krepitev mlade slovenske
demokracije. Ker je razvoj
regij in lokalne samouprave
evropski trend, zavzema
Združena lista do vprašanja
lokalne samouprave pozitiv-
no stališče, je dejal Janez
Kocjančič.
Združena lista si bo priza-
devala tudi za stabilizacijo
političnih razmer v Sloveni-
ji, predvsem na področju
medstrankarske razpršeno-
sti in nerazumevanja, zato
namerava tudi v prihodnje
sodelovati z vladno koalici-
jo. »Naše sodelovanje v tej
vladi je pomembno tudi zato,
da bi preprečili erozijo soci-
alnih pravic. Prepričan sem,
da so levo usmerjene oprede-
litve bliže človeku, zato sta
na naši strani pamet in srce,«
je še dejal Janez Kocjančič.
Podpredsednica Združene
liste Cvetka Tinauer pa je
dodala: »Zgodba o uspehu
- to smo mi!«
NATAŠA GERKEŠ
Št. 26 - 1. julij 1993 i
8
Šmarje, rojstni liraj
Jolcalne railiofonije
Pogovor z MImIco KlUrlč, direktorico In glavno ter oUgovorno ureUnlco nalstarejše slovenske
lokalne radijske postaje
Mitnica Kidrič sodeluje pri ustvarjanju
šmarskega radijskega programa dolga leta.
Začela je kot napovedovalka, redno pa je za-
poslena petnajst let. Izvira iz Bistrice ob Sotli,
živi pa v Šmarju pri Jelšah, kjer je tudi sedež
priljubljene radijske postaje. Z njo smo se po-
govarjali ob častitljivi obletnici, kakršno bodo
celjski radijci praznovali prihodnjo leto.
Šmarje pri Jelšah je zares rojstni kraj sloven-
ske lokalne radiofonije.
Za vami je lepa obletnica. Kako se je takrat,
pred štiridesetimi leti, porodila zamisel o pr-
vem lokalnem radiu, od kod toliko energije,
čigave?
Preden povem kaj več o naših začetkih, naj
povem, da sem pravzaprav presenečena, saj
v Novem tedniku že precej časa ni pisalo o na-
šem radiu. Smatramo, da je to časopis vseh
občin regije, ne le celjske in celjskega radia. In
če se vrnem k začetku radia v Šmarju: bilo je
leta 1953 in tudi prej, ko je Pepi Plemenitaš iz
Rogaške Slatine začel razmišljati o samostojni
lokalni radijski postaji. To je storil na pobudo
takratnega šmarskega župana Avgusta Ander-
luha. Dejal je, da je skušal oddajati iz svojega
stanovanja že leta 1952 ter opravljal poskuse
na oddajniku, ki ga je s svojimi sodelavci,
radiamaterji društva Ljudske tehnike iz Šmar-
ja pri Jelšah, naredil povsem amatersko, a do-
bro. Tako, da je ta oddajnik vendar le služil
svojemu namenu in je 1. maja 1953 začel zares
oddajati.
Marsikdo se še z veseljem spominja takrat-
nega radia. Kot vedo povedati, so imeli v vasi
po en radijski aparat. Lastnik ga je dal na
okno, tako da je lahko ponekod poslušala če-
stitke in pozdrave vsa vas. Tudi iz Celja pove-
jo, da so ujeli naš glas.
Kateri pa so najpomembnejši mejniki v letih
vaše radijske postaje?
No, vsekakor nastanek prve slovenske lokal-
ne radijske postaje, nato širitev programa, ki
je sprva oddajal le nedeljske čestitke in poz-
drave, obvestila, nekatere informacije ter, že
od vsega začetka, kmetijsko oddajo. Mejnik je
po 60. letu, ko sta k soustanoviteljstvu pristo-
pili še občini Šentjur in Slovenske Konjice ter
ko je bil zaposlen prvi profesionalni urednik,
Peter Kavalar, znani novinar. Pa tudi dokonč-
no urejeni pravni status in novi srednjevalovni
oddajnik v Jelšingradu.
Največji mejnik je bila prav gotovo pridobi-
tev frekvence na Boču, za katero se je moral ta
radio dolgo in trdo boriti. Vse mogoče razloge
in izgovore smo slišali, prizadevanje pa se je
obrestovalo pred petimi leti, ko smo začeli
oddajati na frekvenci 93,7 megaherca. Lahko
rečem, da se nam je takrat zares odprlo okno
v svet. Od takrat je ta radio pridobil veliko
poslušalcev. To nam je dalo veliko nove moči.
Kakšna je sedanja osebna izkaznica šmar-
skega radia? Kdo so vaši sodelavci?
Današnji celodnevni program, od petih zju-
traj do devetnajste ure zvečer, ustvarja 13 red-
no zaposlenih in okoli 30 zunanjih sodelavcev.
V program vpletamo oddaje z večine področij
življenja in dela ljudi iz tega predela Slovenije.
Slišimo se od Trojan do Prekmurja in od Po-
horja do Sotle. Po vsem Štajerskem, zato smo
dodali ime Štajerski val. Program se sliši vse
do Gradca, celo do Dunaja so ga poslušah in
nam to povedali. Nedavno so bili na Madžar-
skem izletniki iz šmarske občine, ki so med
potjo poslušali prenos našega športnega po-
poldneva. Pred Budimpešto so se ustavili, da
so lahko takoj izvedeli za rezultate tekem.
Posebno noto daje našemu radiu glasba, ki
je, zlasti po prihodu glasbenega urednika Ca-
cija Cerjaka, naš razpoznavni znak. Pri tem pa
ne pozabljamo naših govornih oddaj. Veliko
pozornosti namenjamo tudi radijskemu jeziku,
glasovom, našim napovedovalcem in vodite-
ljem programa, saj so tudi oni zaščitni znak
določene radijske postaje. Saj po njih vedo
poslušalci, kateri radio poslušajo.
Ali se kdaj občutijo kakšni zunanji pritisk,
politični, strankarski, gospodarski?
Moram reči, da ne, redko kdaj. Morda zato,
ker smo vrata dejansko odprli vsakomur, seve-
da na primerni ravni, brez žalitev. To se je
najbolj pokazalo v predvohlnem času, ko smo
dali možnost vsakomur in ni bilo pripomb.
Čemu pripisujete uspešnost vašega radia?
Radio Šmarje pri Jelšah je nastal iz čistega
ljubiteljstva, iz ljubezni do radia. Le tisti, ki
delajo z ljubeznijo in jim je radio zlezel pod
kožo, lahko delajo dobre oddaje. To poslušalci
čutijo in tako nastaja vez. Zelo me je razveseli-
lo, ko je več poslušalcev med zbiranjem kritič-
nih pripomb v kontaktni oddaji reklo, da smo
njihov družinski radio, prijatelj. Za vse gene-
racije.
Od kod vse se oglašajo?
Ko smo nekoč iskali najbolj oddaljenega po-
slušalca, se je ta oglasil iz Idrije. Sprejem ni bil
kakovosten in je šlo za slučajnost. Sicer pa se
oglašajo iz celotne Štajerske. Danes poročamo
iz petih občin: iz šmarske, šentjurske in konji-
ške ter iz Slovenske Bistrice in Celja. Morda se
zdi Celjanom čudno, zakaj od tam, vendar je
v Celju veliko zaposlenih iz teh občin in jih
zanima tamkajšnje dogajanje.
Po zahtevnem delu vas doma pričakuje vaša~
družina.
To je res. Ob malih otrocih je takšno delo
nemogoče. Med odločitvijo za družino ali ra-
dijsko delo bi se odločila za družino in poiska-
la drugačno delo. Oba otroka, Primož in Maja,
pa sta k sreči odrasla, ter imata, skupaj z mo-
žem Ivanom, veUko razumevanja. Svoje delo
opravljam pogosto tudi popoldan, ob sobotah
in praznikih.
Ali vam ostane kaj prostega časa in kaj dela-
te takrat?
Redko, sicer pa sem zelo rada na vrtu. Z ve-
seljem tudi kuham, ko ni treba na silo, v nagli-
ci. Rada grem na sprehode, rada berem in
gledam televizijo. Če mi čas dopušča, pa tudi
potujem.
Ali bi se še enkrat odločila za novinarstvo?
Za novinarstvo prav gotovo. Ne vem pa, če
tudi za delo, ki ga opravljam zdaj, za direktor-
stvo in glavno urednico.
BRANE JERANKO
Program radia Šmarje pri Jelšah ustvarjajo
tudi novinarke Milka Dobrave, Darja Lojen in
Valerija Motaln ter novinar — pripravnik To-
maž Ajd. Glasbeni urednik je Marjan Cerjak-
Caci, ki mu pomaga Vojko Gačnikar, za radij-
sko tehniko pa skrbijo Dani Sovine, Damjan
Gobec in Samo Šepec.
Področje trženja vodi Ika Plevnik, v tajni-
štvu pa delata Zlatka Prešern in Bernarda
Žvorc. Poleg naštetih redno zaposlenih,
ustvarja program tudi 30 zunanjih sodelavcev,
od dopisnikov, voditeljev, napovedovalcev, do
radijskih tehnikov...
Kisle limone za Dobrno
Novi prispevki k neslavnemu poslovanju ztJravlllšča, ki hoče delniška družba
starih prijateljev postati
Zaplet je že znan. Potem, ko
so se v Zdravilišču Dobrna po
dvanajstih letih za sodelovanje
zahvalili direktorju Stanetu Biz-
jaku in za vršilko dolžnosti di-
rektorice imenovali pravnico
Vanjo Strniša, je prišlo do neso-
glasij med celjsko občino in
zdraviliščem. Občina, ki je
vknjižena kot lastnik večine pre-
moženja zdravilišča trdi, da bi se
moralo zdravilišče že leta 1991
preoblikovati v javni zavod,
v zdravilišču pa menijo, da za to
ni nikakršnih osnov in da se je
Celje pred tremi desetletji neza-
konito vknjižilo kot njihov last-
nik. Zato bi radi postali delniška
družba.
Del zdravilišča, približno de-
setina, bi prešlo v roke zaposle-
nih, ostalo pa bi polastninili ku-
pci njihovih delnic. Nekateri si-
cer namigujejo, da v vrsti za na-
kup delnic že stojijo nekateri
znani celjski poslovneži iz Kluba
podjetnikov, ki se dobivajo pri
Mlinarjevem Janezu na Tehar-
jah, menda pa se delnic ne bi
branil niti sam slovenski premi-
er Janez Drnovšek. Ampak to so
le natolcevanja.
Ko smo hoteli ugotoviti, kdo
ima v prepiru med zdraviliščem
in občino bolj prav, pa smo nale-
teli na kup pikantnih podrobno-
sti, za katere mora javnost vse-
kakor izvedeti. Še posebej, če naj
bi bilo pojutrišnjem zdravilišče
res javni zavod, kar preti celjski
mandatar Jože Zimšek doseči
kar z občinskim odlokom. V pr-
vem delu napete zgodbe z Dobr-
ne nastopajo donedavni direktor
Stane Bizjak, dobrotnica in
nemška državljanka Katarina
Zewe ter inšpektorji Službe
družbenega knjigovodstva in
kriminalisti celjske Uprave za
notranje zadeve. V drugem delu
zdraviliške kriminalke se v glav-
nih vlogah pojavijo začasna di-
rektorica Vanja Strniša in njena
prijatelja Alenka Uršič in Darko
Bizjak, ki naj bi prihodnji mesec
dobila pomembni službi v zdra-
vilišču, iz ozadja pa s pravnimi
nasveti projekt delniške družbe
Dobrna znatno podpira njihov
novi pravni zastopnik, celjski
odvetnik Marjan Feguš.
Do nasprotij med pravnico
Vanjo Strniša in direktorjem
Stanetom Bizjakom je prišlo
proti koncu lanskega leta. Bizjak
ji je očital neprožnost, to pa je
podkrepil predvsem s tem, da ni
pravočasno uredila zemljiškok-
njižnih papirjev tako, da bi lah-
ko vodstvo zdravilišča Dobrno
sprivatiziralo. Menda bi imeh ob
tem tudi tiho podporo takratne-
ga celjskega mandatarja Mirka
Kranjca, ki pa se aktivneje ni
hotel angažirati pri zadevi češ,
zakaj bi se dajal Celjanom v zo-
be, da sem jim speljal tudi zdra-
vilišče.
Strniševa in njeni somišljeniki
so nato februarja letos dosegli,
da je delavski svet razrešil Bizja-
ka, ob tem pa so mu očitali tudi
nekatere nepravilnosti, ki doslej
niso pricurljale v javnost. Že res,
da je bil Bizjak odgovorna oseba,
toda za nezakonitosti, ki jih bo-
mo v nadaljevanju opisali, sta
ves čas vedeli tudi pravnica Va-
nja Strniša in računovodkinja
Jelka Samec - Hotko.
Nekako pred tremi leti se je
Zdravilišče Dobrna pričelo uk-
varjati z organiziranim tihotap-
stvom. Začelo se je povsem ne-
dolžno. Nemški gostje so želeli
pri zajtrkih piti filter kavo, ki je
pri nas ni bilo mogoče dobiti. Na
pomoč je priskočila honorarna
sodelavka zdravilišča Katarina
Zewe. Zewejeve se bodo bralci
spomnUi kot dobrotnice z Dobr-
ne, ki že nekaj let z denarjem in
darili pomaga gojencem dobm-
škega Zavoda za delovno uspo-
sabljanje Miha Pinter. Sicer pa
Lma Zewejeva še dandanes na
Dobrni v brezplačni uporabi
apartma, ki si ga je sama opre-
mila. V Nemčiji organizira do-
pustovanje na Dobrni, goste pri-
pelje, jih zabava, nato pa od
zdravilišča dobi provizijo. Ze-
wejeva se je torej odločUa poma-
gati in tako so z avtobusi nem-
ških turistov v zdravilišče pričeli
voziti tudi desetine kilogramov
kave, kasneje pa tudi limone, ki
jih pri nas ni bilo mogoče dobiti
in potem, ko so apetiti posamez-
nih šefov zdravilišča še bolj zra-
sli, celo rezervne dele za medi-
cinske aparature. Seveda ničesar
od omenjenega niso prijavili na
carini in tudi niso plačevali ca-
rinskih dajatev in promenega
-davka,        _............
Tihotapstvo je cvetelo, Zewe- n
jevi pa so robo plačevali kar ta- je
ko, da so ji za bivanje nemških k
gostov zaračunali manj, kot bi p<
morali. Leto dni je vodstvu Do- m
bme uspevalo na nezakonit na- vj
čin plemenititi gostinsko in me- g(
dicinsko ponudbo, potem pa jih je
je nekdo prijavil. Bizjaka in Ze- d(
wejevo so za 24 ur vtaknili v pre- j«
iskovalni pripor, istočasno pa so ni
v zdravilišče prišli inšpektorji si
SDK in UNZ, zaslišah delavce in d<
pregledali poslovne knjige ter ob k<
vrsti carinskih in gospodarskih T;
prestopkov ugotovili tudi neza- li:
konitosti pri knjiženju v recepci- ja
ji in računovodstvu. Čeprav so pj
za takšno poslovanje vedeli vsi
vodilni, so celjskemu tožilstvu
ovadUi le direktorja Staneta
Bizjaka, zdravilišču pa naložili,
da je moralo do konca letošnjega
aprila plačati za okoli 300 tisoč
mark kazni, carin in davkov.
Februarja letos torej delavski
svet Stanetu Bizjaku ni več po-
daljšal manadata in ga je razpo-
redil za referenta v prodaji, ta pa
je šel v bolniško. Prekinil jo je,
ko so ga poklicali v Ljubljano, ga
poslali na izobraževanje v Špa-
nijo, nato pa imenovali za sveto-
valca za turizem v ministrstvu za
gospodarske dejavnosti. Bizjak
je svoje dvomljive reference torej
dobro vnovčil, Vanja Strniša, ki
je medtem postala vršilka dolž-
nosti direktorice pa je pričela
sklicevati delavski svet in zbore
delavcev. Letos jih je bilo že toli-
ko, da jih nima smisla preštevati.
Tam je začasno vodstvo zdravi-
lišča skupaj z odvetnikom Mar-
janom Fegušem uspelo delavce
prepričati, da bo zdravilišče nji-
hovo, če se bodo uspeli otresti
apetitov celjske občine. To seve-
da ne drži povsem, saj je po naj-
novejših ekspertizah zdravilišče
vredno okoli 15 milijonov mark,
delavcem pa bi z lastninjenjem
lahko razdeUli za največ poldru-
gi milijon mark delnic. Toda
splošna psihoza v smislu »Zdra-
vilišče je naše!« je šla tako daleč,
da marca niso ponovno imeno-
vali računovodkinje Jelke Samec
- Hotko, ki ji je potekel mandat;
tudi zato, pravijo poučeni, ker se
je šla o zdravilišču pogovarjati
s celjskim županom Antonom
Bojcem. Nič pa jih na primer ni
motilo, da je vodji medicinske
rehabilitacije mandat potekel že
pred več kot dvema letoma, pa so
razpis objavili šele letos spo-
mladi.
Nato se je pričelo montiranje
zanesljivih kadrov. Za vodjo fi-
nančno računovodske službe so
imenovali Alenko Uršič. Nje se
bodo bralci spomnili kot računo-
vodkinje, ki je pred časom v celj-
skem Metroju spodnesla direk-
torja Potočnika, nato pa naen-
krat tudi z njo ni bil zadovoljen
delavski svet. Zdravilišče Dobr-
na je objavilo tudi razpis za no-
vega direktorja. Nanj se je po
naših podatkih prijavUo sedem
kandidatov, komisija zdravilišča
pa je na direktorsko mesto vse-
kakor hotela imenovati doseda-
njega direktorja celjskega Ste-
klarja, Darka Urbancla. Toda
ker je Urbancl gradbenik, statut
zdravilišča pa za direktorja zah-
teva pravnika ali ekonomista, so
hitro spremenili statut. Vanja
Strniša zdaj prostodušno priz-
nava, da oba osebno pozna že od
prej. Uršičeva in Urbancl sta se
delavcem zdravilišča že predsta-
vila, na zboru delavcev sta imela
tudi vsak svoj govor.
Sodišča bodo imela z Zdravi-
liščem Dobrna še nmogo dela.
Zaradi gospodarskih prestopkov
in prekrškov sta v postopku tako
zdravilišče kot prejšnji direktor
Stane Bizjak. Bizjak se je obe-
nem pritožil zaradi svoje razre-
šitve, zasebno toži zdravilišče
tudi dosedanja računovodkinja
Jelka Samec - Hotko, največji
hec pa lahko zakuhajo pritožbe
na sodišče združenega dela v Ce-
lju, ki so jih spisali nekateri za-
vrnjeni kandidati za novega di-
rektorja. BRANE PIANQ
Št. 26 - 1. julij 1993'
9

Reševalna vaja se
je odlično posrečila
Pravilo, da le pes človekov naJboUšI priiatell. Pri reševanju
ob nesrečah prav gotovo
v nedeljo ob dvanajstih je Celje prizadel
močan potres. Delno se je porušila hiša na
Aškerčevi 14. Eksplodirala je tudi plinska
cev in nekaj ljudi je vrglo skozi okno. V tre-
nutku prispejo na mesto nesreče reševalci.
Ti takoj spustijo svoje pse in akcija se lahko
začne...
Seveda je vse skupaj le dober scenarij za
reševalno vajo. Letošnja mednarodna vaja
reševalnih psov Celje '93 je zelo dobro po-
kazala usposobljenost ekip za reševanje iz
ruševin. Vsi »ponesrečenci« so bili rešeni.
Z dobro organiziranim vodstvom so mešane
ekipe iz Avstrije, Švice, Nemčije, Italije, Če-
ške, Slovaške, Francije in seveda Slovenije
ukrepale hitro in učinkovito. Vajo sta ime-
nitno pripravila in vodila Mirko-Fric
Krajne in Vlado Gerbec.
Akcija je doživela izjemen odziv, gre na-
mreč za največjo tovrstno vajo v Evropi.
Skupno se je je udeležilo kar 273 ljudi, od
tega 140 vodnikov s svojimi psmi. Za nastop
se je prijavilo kar 150 tujcev, med njimi pa
so jih izbrali sedemdeset. Pokazalo se je, da
so tujci dosti bolje opremljeni, zato pa so
naši reševalci mnogo bolj izkušeni.
Tuji reševalci so bili nad sprejemom nav-
dušeni, prav tako njihovi štirinožni prijate-
lji, ob koncu pa so uspešne skupine prejele
priznanja kinološke zveze Slovenije.
GREGOR STAMEJČIC
Foto: EDO EINSPIELER
Ko je avstrijski labradorec izvohal »ponesrečenca«, so ga reševalci odkopali izpod njegove odeje.
Pes se ni pomiril, dokler se ga ni sam dotakail.
Nemški reševalci so potegnili »ponesrečenca« iz zasute kleti in'
mu takoj nudili prvo pomoč. Ker ni bil zelo hudo poškodovan,
so ga nato naložili na nosila in ga odnesli do rešilca. i
Vnela se je soba, v kateri je še vedno stanovalec. Reši se lahko
samo s skokom skozi okno. Zato so gasilci napihnili reševalno
blazino, na katero se je nato vrgel.
Damjan Ihc s svojo psico Kalo išče zasute ljudi. »Ponesrečence«,
ki so prej pod ruševinami ležali celo uro, je Kala odkrila že po
kakšni minuti.
Žalčane ho ogreval SIPBO
Cene so približno enake tistim, ki lih le zaračunavala
Komunala
Prihodnjo kurilno sezono
bo za ogrevanje stanovanj in
drugih objektov v Žalcu na-
mesto Komunalnega podjet-
ja skrbelo podjetje ŠIFRO
d.o.o., sicer upravljalec sta-
novanj v žalski občini.
Na razpis za upravijaka
toplovodnega sistema na ob-
močju mesta Žalec sta se pri-
javili dve družbi z omejeno
odgovornostjo. Poleg SIPRA
bi ogrevanje prevzela še fir-
ma SATRA, katere ustanovi-
telj je dosedanji vodja ogre-
vanja v Komunalnem po-
djetju. Obe vlogi je obravna-
vala posebna komisija; po
besedah sekretarja za ureja-
nje prostora in varstvo oko-
lja Vinka Debeleka je bila
precej razočarana nad kvali-
teto obeh ponudb. Cene, ki
sta jih ponudili obe firmi,
namreč niso bistveno nižje
od tistih, kakršne je doslej
zaračunavalo Komunalno
podjetje.
SIPRO in SATRA sta
v svojih kalkulacijah izhaja-
la iz približno enakih izho-
dišč: za kurilno sezona pred-
videvata milijon 210 tisoč li-
trov kurilnega olja, pri obeh
bi znašal strošek kurilne se-
zone približno 45 milijonov
tolarjev, od tega 70 odstot-
kov predstavlja stroš*ek za
nabavo kurilnega olja, plače
zaposlenih pa 17 odstotkov.
Predvidena cena za kvadrat-
ni meter ogrevanja bi bila
približno 52 tolarjev, pri če-
mer še ni upoštevana amor-
tizacija, medtem ko Komu-
nalno podjetje zaenkrat za-
računava dobrih 55 tolarjev.
Res je, da to ni ekonomska
cena, so menili na izvršnem
svetu, očitno pa tudi ogreva-
nje pri novem upravljalcu ne
bo bistveno cenejše.
Debelak je povedal še to,
da obe firmi sicer zagotav-
ljata kvalitetno delo, kakš-
nih posebnih garancij za to
pa nima niti SIPRO niti SA-
TRA. Zakaj torej SIPRO?
Preprosto zato, so menili
v komisiji in na izvršnem
svetu, ker SIPRO že upravlja
stanovanja, ima tudi več po-
trebne opreme, ker bo poslej
praktično vse v enih rokah,
pa bo verjetno tudi manj
sporov o tem, kdo je odgovo-
ren za kakšno popravilo, jg
Do jutri mora Komunalno po- .
djetje predati novemu uprav-
ljalcu celotno evidenco upo-
rabnikov toplotne energije, do
prihodnjega petka pa mora bi-
ti izvršena primopredaja to-
plotnega sistema. Novi uprav-
ljalec toplovodnega sistema
naj bi zaposlil tudi vse tiste
delavce, ki so doslej skrbeli za
ogrevanje v Komunalnem po-
djetju.
Urbanistična
zasnova znova
z dnevnega reda
člani žalske vlade in po-
slanci v občinskem parla-
mentu naj bi se v teh dneh
spet ukvarjali z urbanistič-
no zasnovo naselja Žalec.
Dokument bo očitno čakal
še nekaj časa, preden bo
ugledal luč sveta.
Minuli teden bi urbani-
stično zasnovo morali
obravnavati na seji žalske-
ga izvršnega sveta, včeraj
pa poslanci v občinski
skupščini. Tik pred zaseda-
njem vlade je skupščina
mestne skupnosti Žalec po-
slala vladi dopis, da naj se
dokument ponovno prouči,
razprava v vladi in skupš-
čini pa umakne z dnevnega
reda. Gre za dokument, ki
je v Žalcu povzročil precej
vroče krvi, predvsem zara-
di sporne prometne uredi-
tve, povezav ulic znotraj
novih stanovanjskih naselij
ter zapore železniškega
prehoda na cesti med Žal-
cem in Grižami. Kot je bilo
slišati na seji občinske vla-
de, so izdelovalci zdaj upo-
števali pripombe krajanov,
vendar so si v mestni skup-
nosti očitno vzeli še nekaj
časa. Glede na to, da se bli-
ža čas dopustov, tudi ni
pričakovati, da bo doku-
ment v kratkem zagledal
luč sveta. jB
Socialisti za odstop predsednilca
»Soglašamo z nepreklicnim odstopom predsednika žalskega
izvršnega sveta Borisa Krajnca.«
Takšno stališče so pred kratkim sprejeli v žalskem območnem
odboru Socialistične stranke. Predsedstvu občinske skupščine
so nadalje predlagaU še začetek postopka za imenovanje novega
mandatarja in izvolitev novega izvršnega sveta. Po oceni soci-
alistov bi se na ta način hitreje in učinkoviteje razreševala
nakopičena aktualna vprašanja v žalski občini.
m
Nezaposlenost na Kozjanskem
Na področju celjske območne enote Republiškega zavoda za
zaposlovanje beležijo najvišjo relativno brezposelnost na Koz-
janskem, v šentjurski in šmarski občini.
Po zadnjih podatkih je brezposelnost v Šentjurju 17,
v Šmarju pa 15 odstotna. V obeh občinah je med iskalci delov-
nega mesta dobra tretjina žensk, več kot polovica ljudi, ki so
brez dela, pa ima le (ne)dokončano osnovno šolo. Vsak šesti
iskalec išče svojo prvo zaposUtev, med iskalci pa nasploh pre-
vladujejo mladi. V šentjurski občini je vsega skupaj blizu 1200
prijavljenih iskalcev zaposlitve, v šmarski pa nad 1800.
BRANE JERANKO
Konzularni dnevi v Velenju
Ambasada Bosne in Hercegovine je v torek odprla konzularni
oddelek v Ljubljani, poleg tega pa bodo v juliju začeli priprav-
ljati še konzularne dneve v nekaterih slovenskih krajih.
Konzularne dneve bodo organizirali v Velenju, Kopru, Mari-
boru, Trbovljah in na Jesenicah. Ambasada bo reševala zahteve
in vloge vseh tistih državljanov Republike BiH, ki so zaposleni
v Sloveniji, in ki imajo pri nas stalno ali začasno prebivališče. -
Vlada BiH je hkrati do konca leta podaljšala veljavnost rdečih
potnih listov, izdanih v nekdanji Jugoslaviji.
US:,
DE L.O - vedno v snšSbt dogajanj
št.26 - 1.julij 1993;
10
Igra številnih manipulacij
Po premieri Novačanovega Hermana Ceilsliega na Starem gradu
Letošnjo sezono, za katero je
bil značilen ustvarjalni spo-
pad z izbranimi deli iz svetov-
ne' klasike (Schiller, Moliere,
Corneille), je celjsko Sloven-
sko ljudsko gledališče zaklju-
čilo s širokopotezno ambien-
talno uprizoritvijo zgodovin-
ske drame v Zadobrovi pri Ce-
lju rojenega književnika,
pravnika in diplomata Antona
Novačana (1887-1951) - Her-
man Celjski (krstno uprizorjen
maja 1928. leta v ljubljanski
Drami). Za obuditev gledali-
škega dogajanja na celjskem
Starem gradu gotovo ni mogo-
če najti primernejšega zgodo-
vinskega in literarnega mita
od celjskih grofov oziroma
knezov, pri katerih si je tri
zvezde za svoj grb sposodila
tudi današnja samostojna slo-
venska država.
Celih 28 let je preteklo od
prejšnje uprizoritve Novača-
nove drame na istem prizoriš-
ču (tedaj v režiji Branka Gom-
bača), kar ne govori le o orga-
nizacijsko in finančno manj
ambicioznih sezonah v vmes-
nem obdobju, ampak tudi
o precejšnji odrinjenosti Anto-
na Novačana in njegove ro-
mantično domoljubne različi-
ce mita o mogočnih celjskih
fevdalcih. Posebej v šolah je
bila v zadnjih desetletjih bolj
v ospredju Kreftova marksi-
stična interpretacija spopada
med propadajočim plemstvom
in porajajočim se meščan-
stvom (iz leta 1932) in tako se
zdi, da je šele osvoboditev Slo-
vencev od idejnega enoiunja in
državna osamosvojitev od Ju-
goslavije ponovno omogočila
povratek k Novačanu in nje-
govemu silaškemu oblastniku
Hermanu.
O besedilu, njegovem zgodo-
vinskem ozadju, literarnih in
dramaturških vrednostih in
slabostih, je zapisanega dovolj
tehtnega v gledališkem listu in
strokovni literaturi, zato se
bomo v nadaljevanju posvetili
zgolj uprizoritvi. Režiser
Franci Križaj je ob pomoči
dramaturgov Aleksandre Re-
kar in Marijana Pušavca (tudi
uspešnega lektorja uprizori-
tve) poskrbel za pregledno in
tekočo (poltretjo uro trajajočo)
uprizoritev, mestoma drama-
tično poglobljeno predvsem
v notranjost nosilne Hermano-
ve osebnosti, mestoma spekta-
kulamo razmahnjeno po raz-
sežnem prizorišču v množičnih
prizorih. Romantično stilizira-
ni zgodovinski drami je dodal
z rafinirano uporabo mask (v
uvodnem prizoru na obrazih,
nato pa nataknjenih na palice
okoli prizorišča, oblikoval jih
je Štefan Marflak) pomenljiv
znak domala karnevalske ma-
nipulacije, ki se lepo prekriva
z verigo Hermanovih brezre-
zervnih oblastniških manipu-
lacij, a tudi z varljivimi igrami
in igricami Barbare, Blažene,
Arona, Eneja, patra Melhiorja
in drugih. Svet Novačanovih
dramskih oseb torej ni le svet
ostrih spopadov za oblast, raz-
žarjenih čustev in strasti, am-
pak predvsem tudi svet neneh-
nih manipulacij z resnico, ide-
ologijo, ljubeznijo..., kar je
seveda tudi konstitutivna pr-
vina teatra.
Scenograf in j a Meta Hoče-
varjeva (ob asistenci Majde
Planišček) je na zgodovinsko
prizorišče pod zahodno steno
Friderikovega stolpa postavila
njegovo skrajno stilizirano ko-
pijo, pod vrh katere je razpela
svilnato »modro nebo z zvez-
dami«, okoli osrednjega prizo-
rišča (interierja) pa razposta-
vila neme in temne srednjeve-
ške oklepe ter vrsto naravnih
plamenov. Z minimalnim po-
segom v naravni ambient je
omogočila hitre prehode iz zu-
nanjega v »notranji« prostor,
z umetnim nebesom opozarja-
la na teatralnost vsega ter ob
nepredvidljivi pomoči vetra
mimogrede omogočala še do-
datne zvočne in vidne učinke,
s spoštovanjem primarnega
ambienta pa omogočila reži-
serju spektakulamo uporabo
pravega Friderikovega stolpa,
klanca pod njim, razvalin ob
njem, dohodnih poti na prizo-
rišče ipd.
Najbolj zahtevno delo pri
uresničevanju uprizoritvenega
koncepta sta imeli kostumo-
grafinja Alenka Bartl in njena
asistentka Majda Kolenik, ki
sta s skrbno stiliziranimi in
barvno skladnimi kostumi po-
skrbeli za zgodovinsko, social-
no in karaktemo razvidnost
njihovih nosilcev (tako med
nosilnimi protagonisti kot tudi
med množico) ter pomembno
prispevali tako h karakteriza-
ciji likov kot k razkošnemu
vidnemu vtisu. Nekoliko manj
posrečeno zvočno kombinacijo
sodobnih elektronskih inštru-
mentov in modnih disonanc
ter stilizirane renesančne me-
lodike je prispeval avtor glas-
be Gregor Strniša, za skladno
gibanje in plesne vložke pa je
poskrbela koreografinja Lojz-
ka Žerdin.
V naslovni vlogi Hermana
s prepričljivo ustvarjalno
strastjo in izkušnjo nastopa
Janez Bermež, ki s silaškimi
potezami iz prizora v prizor
stopnjuje nevarno postavo ob-
sedenega oblastnika, prezirlji-
vega do množic, spretnega in
brezdušnega izkoriščevalca in
polaščevalca drugih, a v tre-
nutkih sanjskih in podzavest-
nih preganjavic tudi osamlje-
nega, krhkega in nemočnega
zločinca nad lastnim rodom in
podložnim ljudstvom, ki se za-
veda svojega samouničujočega
konca. Na zunaj moško prag-
matično in navznoter žensko
nezadoščeno Barbaro polno-
krvno upodablja Milada Kale-
zič, premočrtnega družinskega
odpadnika Friderika jasno in
odločno Bogomir Veras, njego-
vega »cagavega« mlajšega bra-
ta Hermana pa Renato Jenček.
Notranje razprto podobo Ve-
ronike, v strastni ljubezni spo-
sobne tudi zločina, upodablja
Darja Reichman, podobo
oblastniško plehke Blažene pa
Vesna Lubej. Spletkarskega
Žida Arona Salobirja igra
temno in z daljnovidnostjo,
utemeljeno v zlu, Peter Bošt-
jančič, preprosto koristoljub-
nega in smešnega patra Melhi-
orja Miro Podjed, njegovega
intelektualno mnogo bolj rafi-
niranega, a tudi ranljivejšega
kolega Eneja Silvija pa Primož
Ekart. Zvestega Hermanovega
zaupnika Jošta, ki se prav ob
zločinu nad nemočno žensko
moralno zlomi, igra s samo-
uničujočo premočrtnostjo
Marjan Bačko, njegovega
dvomljivega pomočnika Heri-
ča pa Stane Potisk. Teatralni
okvir in pesniški vodilni motiv
daje uprizoritvi s svojimi ime-
nitnimi nastopi Bojan Umek
v vlogi potujočega pevca,
v ostalih vlogah pa nastopajo
še Bruno Baranovič, Igor San-
cin. Drago Kastelic, Nada Bo-
žič, Zvone Agrež in množica
čez 60 disciphniranih stati-
stov. SLAVKO PEZDIR
XX. mednarodni grafični bienaie
Prejšnji teden, v petek so
v Ljubljani odprli mednarodni
grafični bienaie, ki je letos že
dvajsetič po vrsti. Kontinuira-
no poteka od leta 1953, v teh
letih pa si je prireditev utrdila
mesto kot najpomembnejša li-
kovna manifestacija pri nas.
Glavnina grafičnega bienala
poteka kot je to že običajno
v prostorih Modeme galerije,
kjer je predstavljena najnovej-
ša grafična ustvarjalnost.
V Cankarjevem domu je po-
stavljena pregledna razstava
prejemnikov Velikih nagrad
ljubljanskega bienala, ki so bi-
le podeljene med leti 1955 in
1991. Predstavljenih je ose-
manjst umetnikov, med njimi
tudi tako odmevna imena kot
Robert Rauschenber, Victor
Vasarelv, Antoni Tapies, Mi-
roslav Sutej, Adriena Šimoto-
va in drugi. Na gradu Tivoli pa
so osebne razstave nagrajen-
cev prejšnjega, XIX. bienala,
kjer sodelujejo štirje grafiki:
Janez Bemik, Dimče Nikolov,
A.R. Penck ter David Salle.
Z razstavnim programom, kot
so ga pripravili organizatorji,
želijo hkrati predstaviti naj-
novejše dosežke, ki so dozoreli
na področju vunetniške grafike
o tem pa še v povzetku najza-
nimivejše in najkvalitetnejše,
kar je bilo narejenega v prete-
klih štiridesetih letih v med-
narodnem prostom.
Za letošnji bienaie so
v Ljubljano privabili okoli šti-
risto imietnikov iz šestdesetih
držav. To je seveda lepo števi-
lo, ki med drugim pove, da pri-
reditev uživa precejšen ugled
v mednarodnih krogih in da je
vsakič več umetnikov, ki želijo
biti s svojimi deli prisotni. Pri
ogledu in presoji posameznih
grafik ima gledalec tudi po-
vsem objektivne težave, saj
naleti na izjemno koncentraci-
jo raznoraznih kreativnih po-
stopkov, zato je na mestu pra-
vilo, da si velja tovrstne raz-
stave ogledati več kot enkrat,
s čimer se vtisi nekoliko utrdi-
jo, navsezadnje bo bienaie po-
stavljen vse do konca sep-
tembra.      BORIS GORUPIČ
NACEusKiH Platnih
Reka poje mi, ZDA, 1992 <iia»a
Scenarij: Richard Friedenberg (po romanu Normana Mac-
Leana) Režija: Robert Redford; Igrajo: Craig Sheffer,
Brad Pitt, Tom Skerritt, Brenda Blethyn, Emily Lloyd.
Nagrade: 6 nominacij in
Oskar 1993 za fotografijo!
Reka poje mi je drama
— priredba romana N. Mac-
Leana - o dveh bratih, nju-
nem očetu, duhovniku, in
reki, ki pomembno vpliva
na njihova življenja. Doga-
ja se v Montani med leti
1910 in 1935. Avtor je upo-
rabil muharjenje, svoje-
vrstno zmes znanosti, špor-
ta, vere in umetnosti, kot
metaforo za stremljenje
k višjemu, ki se skriva
v vseh ljudeh.
Norman in Paul MacLe-
an se dobro razumeta in
imata rada starše, a zaradi
stroge vzgoje in divjine,
v kateri sta odraščala, ne
moreta izraziti svojih ču-
stev. Oba tudi zelo težko
zaprosita za pomoč, jo
sprejmeta ali celo ponudita
- prav Paul pa pomoč še ka-
ko potrebuje. Na veUki reki
pa \'se tri moške združuje
ljubezen do muharjenja.
Brata sta si precej podob-
na, a že v najstniških letih
se pokažejo vehke razlike
med njima. Norman, ki je
tri leta starejši, se zgleduje
po očetu, učenem in strogo
moralnem prezbiterijan-
skem duhovniku, ki je sina
do desetega leta poučeval
doma. Srce mu začne biti
hitreje ob Shakespearovih
in Wordsworthovih verzih
ter odlomkih iz bibUje, ki
jo rad glasno prebira oče.
Pozneje postane profesor
angleščine na ugledni uni-
verzi. Paul je iz drugačnega
testa. Je čeden, nadarjen in
drzen. Ko odraste, postane
novinar, čeprav je sprva
nameraval postati profesi-
onalni ribič. Paulova živ-
ljenjska pot vodi skozi luč
in sence, vendar je tako
bleščeča, da si jo mora nje-
gov brat 40 let pozneje pri-
klicati v spomin.
Roman A river mns
through it je izšel leta 1976.
Norman MacLean, upoko-
jeni profesor angleščine
s chicaške univerze ga je
napisal, ko je imel več kot
70 let. Kritika in občinstvo
sta knjigo izredno dobro
sprejela. »V romanu so ve-
ra, družinsko življenje in
ribištvo povezani na zelo
nenavaden in poetičen na-
čin. Družina je opisana
z globokim razumeva-
njem,« pravi režiser Red-
ford, ki se je tudi v svojem
režijskem prvencu, filmu
Ordinary people, nagraje-
nim z več Oskarji, lotil za-
pletenih družinskih vezi.
Redford je sicer vnet bojev-
nik za ohranitev okolja,
kar je tudi eden od razlo-
gov za nastanek tega filma.
Ko bo ie še iirompir
Kar se Janezek nauči, to Ja-
nezek zna! Star slovenski pre-
govor, ki ga odlično dopolnju-
je še bolj stara srbska poslovi-
ca: Vuk dlaku menja, a čudi
nikad! Da oba ljudska reka še
kako zelo držita, da nista kar
tako iz trte zvita, priča oziro-
ma dokazuje tudi nedavni spor
med predsednikom Republike,
Milanom Kučanom, in mini-
strom za obrambo, Janezom
Janšo. Medtem ko prvi boleha
za sindromom človeka, ki na
tem svetu ne počne drugega
kot otvarja raznorazne prosla-
ve, vse od pasjih razstav do
gasilskih mitingov, drugi trpi
za neozdravljivo boleznijo pa-
ranoične narcisoidnosti ali
drugače; medtem, ko si je Ku-
čan ob dnevu državnosti pri-
zadeval organizirati literarni
večer v Cankarjevem domu, je
Janša zahteval vojaško parado
pred skupščino. Da bo volk sit
in koza cela, dobili smo lite-
rarni večer pred parlamentom.
Nauk te zgodbe je preprost;
proslave ob dnevu mladosti,
ob dnevu republike, ob dnevu
borca, itd., so bile še pred ne-
kaj leti obvezno zabeljene
s spektakelskimi elementi, ki
smo jih največkrat ali kar ob-
vezno razpoznavali v obliki
razkazovanja lastnega voja-
škega aparata, njegove moči in
sploh veličine. In, ko se nekdo
tega navadi, brez tega prepro-
sto ne more, si proslave take
ali drugačne, niti zamisliti ne
more. Pač; obramboslovec, ki
tako zelo ljubi vojaške škor-
nje, da bi, če bi mu le soproga
dovolila, v njih celo spal. Pa
čeprav je bil pred leti eden
največjih borcev proti organi-
ziranju megalomanskih pred-
stav, zlasti tistih, na katerih bi
se razkazovala moč vojaškega
stroja. Danes, ko to taisto moč
obeleženo zgolj z drugačnim
znakom, obvladuje on sam, ko
jo predpostavlja on sam, za
katero se on sam navsezadnje
skriva in se z njo identificira,
zahteva parado, na kateri bi
izostala le ladjica Galeb; še
več, zaradi neizpolnjene zah-
teve, vrne celo odlikovanje, ki
mu ga je prilepil njegov pred-
sednik, njegov nadrejeni. Uža-
ljen heroj, ki ne more razume-
ti, da je bojev v Krakovskem
gozdu že konec, da je konec
organiziranja velikih proslav
z zastavami, ognjemetom, go-
vori in vojaškim korakom.
Šesterica užaljenih, med ka-
terimi je tudi naš heroj, je te
dni poslala svojevrstno ljube-
zensko pisemce svojemu pred-
sedniku, v katerem mu vrača
prstan, ki ji ga je naivnež po-
nudil. In s tem dokazala svojo
državniško zrelost! Znak svo-
bode, s katerim je predsednik
odlikoval teh šest junakov
s puškami na ramah, pač ni
mogla razumeti, da je to vse,
kar bo dobila za svoje izredne
zasluge pri nastajanju sloven-
ske državnosti, da ji ta nagra-
da ne bo vročena pred žarome-
ti TV kamer in tridesettisoč
glavo množico na veliki pro-
slavi Še več, ni mogla razume-
ti, da je poleg njih še kdo drug
deležen takšne časti oziroma
drugače in še bolj radikalno,
da je ta znak dobilo več ljudi
in ne en sam, kar lahko bere-
mo tudi kot on sam. Užalje-
nost herojev je neskončna. Kot
so neskončne njihove zasluge
za slovensko državnost. In za
gospodarski razcvet, in za
upadanje števila brezposelnih,
in za odlične učiteljske plače,
in za... Znak svobode tega
vsega pač ne odtehta, zaradi
česar gre heroje seveda razu-
meti. In mi jih razumemo in
pomilujemo ter z njimi soču-
stvujemo. Obenem pa obljub-
ljamo, da bomo, kolikor bo se-
veda v naši moči, skupaj z nji-
mi pripravili veliko proslavo
ob obletnici pobiranja prvega
samostojnega in neodvisnega
slovenskega krompirja. Naše-
ga krompirja. In junake na-
gradili s krompirjevim odliko-
vanjem. Drugega tako ali tako
več ne bomo imeli.
Piše: Tadej Čater
DE L.O - vedM v ntdSiH dogajanj
Likovni dogodel( leta
li/lednarodni grafični lilenaie tudi med Siatinčani
Ljubljanski jubilejni Med-
narodni grafični bienaie, ena
največjih tovrstnih prireditev
na svetu, se prvič predstavlja
tudi izven prestolnice.
V okvim tega bienala so
v slatinskem Muzeju grafične
umetnosti v ponedeljek odprli
razstavo sedemnajstih sodob-
nih grafikov iz Italije. Siatin-
čani jo ocenjujejo za regijski
likovni dogodek leta.
Glavni organizator je gra-
fični muzej, ki deluje v okvim
Zdravilišča, na prireditev, ki
ni dobila pomoči iz državne
blagajne, pa so se pripravljali
približno leto dni. Letno pri-
pravijo do osem razstav iz bo-
gatega muzejskega grafičnega
gradiva, ki ga je podaril dolgo-
letni zdravilišld gost Kurt
Mueller iz Švice. Lani so začeli
razstavljati tudi dela sodobnih
grafikov, pri čemer so za zače-
tek predstavili domačina Kar-
la Plemenitaša, letos pa že sve-
tovno znanega Tržačana Loj-
zeta Spacala.
Slatinska razstava, ki sodi
v okvir 20. mednarodnega gra-
fičnega bienala v Ljubljani, bo
na ogled do 5. septembra ob
torkih, četrtkih in sobotah
med 10. in 12. ter 16. in 18. uro.
Na sedanji razstavi v okvim
ljubljanskega bienala pred-
stavljajo grafike iz Rima, Mi-
lana, Benetk, Firenc, Bologne,
Genove, Trsta in še dmgih ita-
lijanskih krajev. Vsak je pred-
stavljen s po dvema ali tremi
deli, gre pa predvsem za speci-
aliste za posamezne grafične
tehnike.    BRAfjig jfrjjANKO
Oddih nai bo tudi čas za obisic gaierij!
Ne samo zaradi tendence, da se vključimo v leto turiz-
ma, temveč predvsem zaradi zanimanja celjske publike za
razstavo »Stalne zbirke«, smo se odločili, da poletni odpi-
ralni čas Galerije sodobne umetnosti v Mestnem gradu
(II. nadstropje) prilagodimo interesu javnosti. Do konca
šolskega leta je bila galerija odprta v dopoldanskem času
in le enkrat tedensko tudi popoldan. Izkušnje so nas
vodile, da v času šolskih počitnic, ko organiziranega obi-
ska otrok ni pričakovati, je pa toliko večji obisk Celjanov
v prostem popoldanskem času, odpremo galerijska vrata
vsak dan popoldan od 16. do 19. ure (ponedeljek in nedelja
zaprto). Poleg stalne zbirke v Galeriji sodobne umetnosti
pa bo v mesecu juliju v Likovnem salonu na ogled kipar-
ska razstava Dragice Čadež in v avgustu razstava slikar-
skih del Jona Gala Planinca.
S poletnim programom galerij želimo soustvariti podo-
bo mesta, ki se ne bo sončil samo v svojih uličnih zabavah,
temveč bo tudi s kotički »duha« reflektiral čas poletja.
A. D.
Št. 26 - 1. julij 1993;
11
Eni bodo živeli, drugi pa ne!
Z nedavnega posveta o gtadovllt na Slovenskem
Prejšnji teden v sredo so se
zbrali na ptujskem gradu
predstavniki gradov oziroma
mest, ki imajo gradove, da bi
kaj rekli o tem, kako bi v pri-
hodnje zaščitili te naše spome-
nike preteklosti in kako bi jih
tržili kot del svoje identitete.
Ni mi uspelo ugotoviti, ali so
organizatorji (Turistična zve-
za Slovenije in Pokrajinski
muzej Ptuj) povabili tudi Ce-
ljane, toda na Ptuju jih ni bilo.
Bili so pa iz Laškega, Brežic,
Otočca, Podsrede, Betnave,
Ptuja, Sevnice, Vrbovca (Na-
zarje), Metlike, Zemona in
Maribora.
Stanje je tako: od 600 gra-
dov oziroma dvorcev, kolikor
jih je v Sloveniji evidentira-
nih, je še 160 takih, s katerimi
bi se splačalo kaj narediti. Le
štirje gradovi so na voljo jav-
nosti kot hoteU: Otočec, Mo-
krice, Podvin in Preddvor, vsi
skupaj pa premorejo le 200 po-
stelj. No, sta še dva protoko-
larna: Brdo in Strmol. V ena-
intridesetih gradovih so muze-
ji, 14 je preurejenih v gostin-
ske lokale, v desetih so social-
ne ustanove od zavodov za du-
ševno prizadete do zaporov...
Razprava je strnila misli
v naslednja sporočila: še ved-
no niso rešena lastninska
vprašnaja, kar posebej skrbi
tiste, ki so v gradove vlagali
(Betnava - Lipa Ajdovščina in
drugi). Med najbolj resna
vprašanja obnove ali revitali-
zacije sodijo odločitve o na-
membnosti objekta: muzej,
galerija, zbirka, javne usluge
(krajevni uradi, pošte), hotel,
restavracija ali kombinacija
najbolj primernega glede na
stanje objekta in okolje. Enot-
na pa je bila misel, da so gra-
dovi eminentni predstavniki
naše kulture in zgodovine in
da so lahko izredno primerni
za trženje dediščine in imidža
Slovenije. V strokovnem smi-
slu celo ponujajo na ogled po-
drobnosti, ki jih v razvitejših
državah ne poznajo, ker nima-
jo toliko ruševin in posamez-
nih obnovitvenih faz.
Na celjskem območju ima-
mo gradove in dvorce v vseh
možnih stanjih: od žalostnih
do urejenih ruševin, od zane-
marjerdh do urejenih in visoko
fvmkcionalnih trdno stoječih
objektov. Za vse se bodo mo-
rale pobrigati občine same.
kajti državna blagajna je vse
bolj mačehovska. Le podatek:
še lani je ministrstvo za kultu-
ro pomagalo sofinancirati.
vzdrževanje ali obnovo 31 gra-
dov, letos jih je na seznamu le
še 13. Ni kaj, pomenljiva šte-
vilka!        DRAGO MEDVED
Zojkino stanovanje
Bulgakov tokrat v Izvedbi trnoveljske
Zarje
Pred tednom dni so na odru
trnoveljske Zarje uprizorili
komedijo v štirih dejanjih Mi-
haila Aianasjeviča Bulgakova
Zojkino stanovanje pred nabi-
to polno dvorano v režiji Šte-
fana Žvižeja.
S to predstavo tmoveljska
Zarja nadaljuje redno uprizo-
ritveno dejavnost. Za Bulga-
kova in njegovo komedijo so se
odločili predvsem zaradi aktu-
alnega sporočila, ki v svetu
političnih, gospodarskih, mo-
ralnih in še kakšnih stisk ni-
koli ni odveč.
Za ljubiteljski gledališki an-
sambel, ki je bil tudi tokrat
številčno zastopan, je bil to
dokaj trd oreh, saj so se na
premiero pripravljali tri mese-
ce, a jim je trudi poplačalo šte-
vilno občinstvo, ki ni skopari-
lo z aplavzom.
Vloge je režiser Štefan Žvi-
žej razdelil takole: Zojka je bi-
la Branka Čemezl, ki je še
vedno nekako v statusu gostu-
joče igralke, saj se ni dokonč-
no odpovedala svoji matični
gledališki skupini v Šmarju
pri Jelšah. Ametisto je bil Du-
šan Cafuta, grof Dušan Zev-
nik, Gus je bU Živko Beškov-
nik, Kitajca sta bila Srečko
Centrih in Dani Valland, Ma-
njuška je bila Mateja Ajdnik,
Portopeja je bil Sandi Jekl,
Slavica Lipovšek pa Ala Vla-
dimovna, nastopile pa so tudi
plesalke in žive lutke.
Lektorsko delo je opravila
Alenka Prebičnik Sešel. Tudi
tokrat je za predstavo zasno-
vala kostume Vida Bekčič Zu-
pan, koreografija je bila delo
Cirila Jagriča, ki je zanjo iz-
bral tudi glasbo, sceno si je
zamislil Štefan Živžej, ki je
opravil tudi izbor glasbe, luč
je postavil Bogdan Kerš, za
ton je skrbel Vili Pajk, vodja
predstave je bila Ksenija Da-
vid, oblikovanje sporočil pa
sta opravila Irena Amanovir
in Lenart Horvatič.
DRAGO MEDVED
Igen na Evropski festival
v teh dneh so plesalci vseh skupin Studia za ples Celje
pripravili zaključno produkcijo in tako predstavljajo svoje delo
v sezoni 92/93. Z jutrišnjima predstavama v Postojnski jami in
Celju pa se bodo začasno poslovili od slovenskih uprizoritev
Potovanja v modro, predstave, ki si jo je v 150. ponovitvah
ogledalo več kot 40 tisoč otrok.
S to predstavo in še dvema koreografijama Igorja Jelena
»Pozor, prihajajo lutke« ter »Ti in jaz« se bodo plesalci Igna (na
fotografiji) namreč predstavili na Evropskem otroškem festi-
valu v Kecskemetu in Budimpešti na Madžarskem. Festival bo
potekal od 3. do 12. julija, udeležilo se ga bo 42 skupin iz 24
držav, letos pa so ga pounenovali »Prihodnost Evrope.« Ob
nastopih, snemanjih in zaključni slovesnosti bodo otroci Evrope
v tem času spoznavali Madžarsko, obiskovali šolo risanja in ob
zaključku likovne delavnice izdelali veliko slikarsko platno
Evrope, spoznavali bodo kulturo in običaje posameznih držav
ter pripravljali razstave o svojih državah.
IS,
Foto: BOŽO BERK
Trije slikarji iz Italije
Do konca tega tedna bodo
v Razstavnem salonu zdravi-
lišča v Rogaški Slatini na
ogled dela treh italjanskih
umetnikov. Gre za slikarje
Pippa Altomara, Salvatora
Dominellija in Nicola Spez-
zana.
V takšnem času so v zdravi-
lišču običajno organizirali sre-
čanje umetnikov, t.i. Ex-tem-
por,e na katerem so udeleženci
slikali motive iz okoUce, ter ob
koncu priredili skupno razsta-
vo, sponzorji pa so odkupili
nekaj del. Zal letos temu ni
tako, razlogi pa tičijo v po-
manjkanju finančnih sredstev,
kot tudi v nelagodju mnogih
tujih umetnikov, ki še vedno
smatrajo naše področje kot
potencionalno vojno žarišče in
pri nas niso pripravljeni preži-
veti dalj časa. Zato je v Raz-
stavni salon namesto Ex-tem-
pora prof. Enzo Santese, ki je
bil poprej vsako leto član med-
narodne strokovne žirije, pri-
peljal tri slikarje iz Italije.
Pippo Altomare, Salvatore
Dominelli in Nicola Spezzano
so iz Rima. So predstavniki
generacije, ki se je rodila
v petdesetih letih, po formalni
izobrazbi pa so vsi z diplomo
Akademije lepih umetnosti,
medtem ko je Dominelli študi-
ral še arhitekturo. SUkarji so
predstavniki tiste aktualne
smeri v novejši umetnosti,
v kateri se brez predsodkov
srečujejo najrazličnejše pobu-
de, tudi takšne že videne v na-
šem ali preteklem času, ob
prepoznavanju osebne govori-
ce posameznega umetnika, to-
rej kot oplemenitev samega
eklekticizma. V slikah se pre-
pleta abstraktno, simbolno,
predmetno, konceptualno, tu-
di z neslikarsko metodologijo
z nenavadnimi rezultati, kar
pa je za gledalčevo oko lahko
še v večji meri privlačno.
Vsem nam je lahko žal zara-
di že prav utečenega, a letos
odpadlega Ex-tempora, a če
bodo v Razstavni salon tudi
v prihodnje uspeli dobiti tako
zanimive imietnike, kot so
omenjeni iz Rima, bodo ljubi-
telji likovne umetnosti ven-
darle tudi lahko zadovoljni.
BORIS GORUPIČ
Film »Izgubljena generaci-
ja« (Andromeda, Lj) se dogaja
v New Yorku in precej računa
na šarm Carol Bouquet, operi-
ra pa tudi z Andy Warholom.
Vendar z majhnim uspehom,
kajti Ullu Lommelu še zdaleč
ni uspelo narediti dela, ki bi
bilo kaj več kot očiten spodr-
sljaj.
Al Dome, big boss vsemo-
gočne mafije, je bil pred časom
ubit in vsem je oddahnilo. Ko
je opažen živ nekje ob obali,
začno nrnogi zopet nekoliko
težje dihati. Trije fantje skle-
nejo priti zadevi do dna in
v akcijskem duhu se začne
»Operacija opazovanje« (Di-
stribut, Mirna).
Rock'n roU party je povsem
prijetna zadeva, razen za sose-
de seveda, in nekaj podobnega
priredi mladež, ko ostanejo sa-
mi v hiši. Žal imajo to nesrečo,
da imajo med sabo kitarista
s svedrom na kitari, ki uprizo-
ri »Pokol na zabavi« (Rok, Ve-
lenje). Nekaj med horrorjem in
črnim humorjem.
BORIS GORUPIČ
napoveduje
repertoar za sezono 93/94:
Luigi Pirandello: KOT ME TI HOČEŠ
Režija: Janez Pipan
Bogomir Veras: ZELENA KAPICA
Režija: Katja Pegan
Carlo Goldoni/Andrej Rozman - Roza:
SLUGA DVEH GOSPODOV
Režija: Franci Križaj
Anton Tomaž - Linhart:
TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI
Režija: Vito Taufer
Henrik Iben: STRAHOVI
Režija Dušan Mlakar
Oder Herberta Griina
Hovvard Barker: THE POSSIBILITIES
Režija: Bojan Jablanovec
Abonma bomo vpisovali v septembru.
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo danes, v četrtek 1. julija
uprizorilo nadomestno predstavo Antona Novačana Herman
Celjski. Za predstavo na celjskem Starem Gradu, ki se bo začela
ob 21. uri, veljajo vstopnice za predstavo, ki naj bi bila
23. junija. Predstave Hermana Celjskega na Starem gradu bodo
še v soboto, 3. in v torek, 6. julija. Vse predstave bodo ob 21. uri
za izven.
V Kulturnem domu Tmovlje bo v petek 2.juhja ob 19.30 uri
KUD Zarja uprizorilo l.reprizo komedije Mihaila Bulgakova
Zojkino stanovanje. Predprodaja vstopnic je v ZKO Celje, Gre-
gorčičeva 6.
V galeriji Sobodnih umetnosti v Celju bo v torek, 6.juhja obj
20.uri koncert Zavoda za kulturne prireditve. Sodelovah bodo'
Nataša Plaklar (flavta), Aleksandar Milošev (viola) in Zorani
Markovič (kontrabas).
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je do 5. septem-
bra na ogled razstava del z mednarodnega grafičnega bienala.
Predstavlja se 17 itahjanskih grafikov.
V knjižnici Šentjur je odprta razstava likovnih del osnovnošol-
cev, članov Likovne delavnice, pod vodstvom Mihele Jezemik,
ki si jo lahko ogledate do torka, 20. julija.
V razstavnih prostorih Alposa v Šentjurju si lahko do konca
julija ogledate likovna dela Emila Tomaža-Thomasa.
V avli kulturnega doma v Slovenskih Konjicah bo do 2. julija na
ogled razstava likovnih del Milana Lamovca.
V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini se do
23. julija predstavlja Ladislav Dravinec. Na razstavi so na ogled
okna, ogledala in svetila.
V galeriji v Velenju bo do druge polovice julija odprta razstava
fotografij Lojzeta Ojsterška.
V upravni zgradbi Etola do sobote 3. julija razstavlja svoja dela
Zoran Josič.
V hotelu Dobrna se s svojimi deli predstavlja Vlado Geršak.
Razstava je na ogled do 23. julija.
V hotelu Merx je do konca julija na ogled razstava del Alice
Javšnik.
V Likovnem salonu v Celju je od danes do 24. julija na ogled
razstava kiparskih del Dragice Čadež.
V razstavnem salonu Gorenja Servis v Velenju do 23. julija
razstavlja akademski slikar Nikolaj Beer.
V galeriji Kompas razstavlja svoja dela, predvsem olja Božidar
Ščurek.
V Osrednji knjižnici v Celju je do konca avgusta na ogled
razstava Gornji Grad na starih fotografijah. Razstavo so pripra-
vili Janez Mavric, Tatjana Kač in Branko Goropevšek.
V razstavišču Laški dvorec je na ogled razstava 90 let čebelar-
stva v Laškem in okolici.
Celje: Union 1.7. ob 18.30 in 20.30 Prva ljubezen - ameriška
melodrama, od 2.7. ob 18. in 20.30 uri Reka poje mi - ameriški
film; Mali Union 1.7. ob 19. uri Privezi me - španski film, od 2.7.
ob 19. uri Prva ljubezen - ameriški film; Metropol 1.7. ob 16.30
Kuffs - ameriški film, ob 18.30 in 20.30 57.potnik - jmieriški
film. Od 2. do 5.7. bo ob 18.15 in 20.30 na sporedu Špiclji
- ameriški film. V letnem kinu bodo 1.7. ob 21.30 premiemo
zavrteli Reka poje mi - ameriški film, od 2. do 5.7. ob 21.30 Ne
mečite se stran - ameriški film, 6.7. pa Kuffs - ameriški film..
Kino Laško 2. ob 21. in 3.7. ob 20. uri Smrt ji lepo pristoji - ame-
riška komedija.
Kino Žalec 2. in 4.7. V postelji s sovražnikom - psihološka krimi-
nalka.
Kino Dobrna 3.7. ob 20. uri Nedokazana krivica - ameriški film. 1
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bodo v četrtek, 1. julija ob
20.30 uri nastopili člani folklorne skupine iz Rusije. V okviru
Rogaškega glasbenega poletja bodo v petek, 2. julija pripravili
koncert opernih arij in duetov, v torek, 6. julija pa koncert
akademskega pevskega zbora iz Maribora. Obe prireditvi se
bosta pričeli ob 20.30 uri v Kristalni dvorani.
Na Tomšičevem trgu v Celju bo v petek, 2. julija ob 17. uri
skupina Igen Studia za ples Celje zadnjič pripravila predstavo
Potovanje v modro.
Na Brunku v Laškem bo v okviru občinskega praznika v soboto,
3. julija ob 11. uri proslava v počastitev žrtvam fašizma.
Na Rečici ob Savinji se v petek, 2. julija ob 19.30 uri začenja
turistična prireditev Od lipe do prangerja. Osrednji del priredi-
tve se začenja v soboto, 3. julija ob 19.30 uri z odprtjem etno-
grafske razstave in podelitvijo priznanj za najboljše zgomjesa-
vinjake želodce.
Na dvorišču Prothasijevega dvorca v Celju bo v četrtek, 1. julija
ob 21. uri plesna predstava Misterij muzinih pisem v izvedbi
Plesnega foruma Celje in v koreografiji Save Malenšek. V pri^
meru dežja bo predstava v petek, 2. julija ob isti uri.
Št. 26 - 1. julij 1993i
12
Utrditev gasilsliili icorenlii
v Slovenj Gradcu se je kon-
čal dvo dnevni 12. kongres slo-
venskih gasilcev, ki v mnogo-
čem pomeni prelomnico na po-
ti k jutrišnjemu delu. Prvi dan
so se številni razpravljale! te-
meljito lotili gasilske proble-
matike. V ospredju sta bili
skrb za članstvo ter njegovo
izobrazbo in znanje, saj brez
tega tudi najbolj sodobna teh-
nika ni učinkovita.
Na kongresu so sprejeli pro-
gramske usmeritve, ki zajema-
jo enaindvajset točk, v drugi
pa so zapisali, da udeleženci
12. kongresa odgovorno spre-
jemajo izziv sedanjega časa in
bodo vse sprejete naloge
uspešno izvrševali in opravlja-
li v skladu s svojimi humanimi
pogledi in stališči.
OceniU so, da ima gasilska
organizacija v samostojni dr-
žavi Republiki Sloveniji mož-
nosti za svoj nadaljni razvoj in
krepitev požarnega varstva.
Poleg tega lahko uspešno rešu-
jejo številna druga vprašanja
in probleme, ki so povezani
z njeno osnovno dejavnostjo.
Za uspešno izvrševanje že do-
slej znanih nalog, pa tudi
prevzem novih, pa je potrebno
storiti vse, da bo gasilska or-
ganizacija dobila vso podporo
in razvmievanje oblastnih or-
ganov Republike Slovenije.
Na podlagi programskih
usmeritev so sprejeli tudi 31
sklepov, ki jih bodo vsebinsko
še uredili, med njimi pa gre
omeniti naslednje: tudi v bo-
doče bo glavna skrb veljala
povečanju števila članstva in
njegovi usposobljenosti. Mladi
naj bi v gasilski organizaciji
samostojno oblikovali svojo
organiziranost in aktivnost na
področju varovanja človeko-
vega okolja, humanitarne de--
javnosti in gasilskih aktivno-
sti. Gasilska zveza mora aktiv-
no sodelovati pri oblikovanju
zakona o gasilstvu in zakona
o požarnem varstvu, ki bosta
gasilstvu določila status, na-
daljne delo in razvoj. Država
mora zagotoviti vključevanje
požarne varnosti v programe
osnovnih, srednjih in višjih
šol. GZS si bo prizadevala, da
bodo z zakonodajo uredili pre-
verjanje zdravstvenih sposob-
nosti gasilcev.
Podpirati je treba sodelova-
nje gasilcev obmejnih območij
z gasilci sosednjih držav in ta-
koj bo treba začeti s priprava-
mi za enakopravno povezavo
poklicnega in prostovoljnega
gasilstva na področjih, kjer je
interes skupen. Uspešno se-
odelovanje naj vodi do ustano-
vitve skupne organizacije.
Izvolili so tudi novo vod-
stvo, na čelu pa sta ostala do-
sedanja Emest Eory kot pred-
sednik in Tone Sentočnik kot
poveljnik.
Kje in kdaj bo 13. kongres
slovenskih gasilcev še ni zna-
no, čeprav sta ob koncu kon-
gresa bili javno izrečeni dve
pobudi za kongres v Sežani
(na Krasu še ni bil!) in Gorenj-
skem, oziroma Radovljici.
O tem bo odločal plenimi, veli-
ko pa je odvisno tudi od nove
slovenske lokalne samoupra-
ve, na katero bo treba še nekaj
časa počakati.
Kongres so sklenili z obi-
skom predsednika Milana Ku-
čana, ki je predsedniku Eme-
stu Eoryju izročil najvišje dr-
žavno odlikovanje, parado in
proslavo na mestnem sta-
dionu.
TONE VRABL:
REKLI SO
Milan Kučan na proslavi ob zaključku kongresa slovenskih
gasilcev v Slovenj Gradcu: »Solidarnost je tisti temeljni vzgib,
ki je med Slovenci uveljavil in utrdil prostovoljno gasilstvo.
Vanj so se Slovenci povezali, da bi s skupnimi močmi zavarovali
svoja življenja in premoženje. Počeli so to in enako počnejo to še
danes, ne da bi pri tem gledali na kakršnekoli razlike med
ljudmi, ki jih je prizadela nesreča. Danes, ob prvem kongresu
v samostojni Sloveniji, je to množična, dobro organizirana,
strokovno visoko usposobljena in disciplinirana organizacija.
Ob še nekaterih ji gre zasluga, da smo se Slovenci konstituiraU
in uveljavili kot organiziran in povezan narod, sposoben prev-
zeti odgovornost za uspešno življenje v lastni državi in za njeno
učinkovito upravljanje. Zato gre gasilcem čestitka in zahvala.«
Ob Icongresu ]
12.kongresa slovenskih gasilcev so se udeležili mnogi slovenski;
politiki in gostje iz tujine. Za presenečenje je prvi dan dopoldne!
poskrbel Zmago Jelinčič, ki ga vodja parlamentarnega zaseda-^
nja sploh ni pozdravil(?). Prvi se je javil k pozdravu in gasilcem]
v imenu parlamenta in odbora, ki ga vodi, zaželel uspešno delo. {
»Če bo tudi v parlamentu tako štimalo kot v vaši organizaciji j
bomo lahko najbolj srečni,« je sklenil svoj pozdrav in zanj dobUj
velik aplavz.
Znani koroški umetnik prof. Drago Pečko je izročil dve svoji j
sliki predsedniku GZS Emestu Eoryu in skupaj z njim zadnjil
dan še predsedniku republike Milanu Kučanu.
Naziv častnega predsednika GZS so tokrat podeUli
dr. Branku Božiču in Metodu Rotanu, za častne člane GZS pa so
imenovali Srečka Dimca, Mirana Spicarja in Milana Vrhovca.
Hacetove nagrade (prvi povojni predsednik slovenskih gasil-
cev) so tokrat dobili Franc Božič, Jože Fras, Rado Meden, Ciril
Murko in Vinko Erjavec.
V novem predsedstvu GZS sta za Savinjsko območje Tone
Berložnik iz OGZ Velenje in za Celjsko območje Jože Lapomik
iz OGZ Laško. V poveljstvu, kateremu predseduje Tone Sentoč-
nik iz Škofje vasi (OGZ Celje), pa iz celjske regije poveljnik
Janko Tumšek iz Celja in iz savinjske regije Darko Koželj iz
Velenja. V nadzornem odboru je Ivan Pasero (OGZ Celje),
v častnem razsodišču pa Milan Matko (OGZ Šmarje).
Med tujimi gosti so bih navzoči predstavniki gasilskih zvez
Italije, Nemčije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške ter podpred-
sednik osrednje mednarodne zveze CTIF.
Tone Sentočnik (OGZ Celje) bo tudi v naslednjem mandatu poveljeval 58 tisočim slovenskim
operativnim prostovoljnim gasilcem, na kongresu pa je ob zaključku tudi posredoval poročilo
o programskih usmeritvah po 12. kongresu.
Gotovliani
praznovali
Krajani Gotovelj so v so-
boto, 25. junija, praznovali
svoj krajevni praznik. Kot
je že v navadi, so tudi letos
ob prazniku predali name-
nu nekatere nove pridobi-
tve. Praznovali pa so tudi
90-letnico domačega gasil-
skega društva.
Za krajane Zaloga je
najpomembnejša nova as-
faltirana cesta v dolžini
760 m. Predsednik režij-
skega odbora za izgradnjo
ceste, Jože Štohonik, je po-
vedal, da so krajani opravi-
li več tisoč prostovoljnih
delovnih ur, prispevali pa
so tudi dodatna finančna
sredstva. V zaselku Jedert
so gasilci bogatejši za novo
orodišče, gasilski dom
v Gotovljah pa so prenovi-
li. Zaključna prireditev je
bila pod naslovom Pod sto-
timi Upami.
T. TAVČAR
Praznik krulia
»Ko je mati odprla krušno
peč, je zadišalo po vsej hiši,
toplina peči je vdihnila domu
prijetno domačnost.«
Prijetno domače je bilo na
predvečer praznika državnosti
tudi v hotelu Dravinja v Slo-
venskih Konjicah. Tam je na-
mreč domače Turistično dru-
štvo pod neumornim vodstvom
gospoda Jožeta Fiderška orga-
niziralo tradicionalno priredi-
tev z delovnim naslovom Praz-
nik kruha.
Tokrat je soavtorica knjige
Kruh na slovenskem, gospa
Marija Prajner, predstavila
knjigo, ki pomeni enciklopedi-
jo slovenskega kruha. Avtorji
knjige so še dr. Janez Bogataj
in dr. Stanko Rončelj. S svoji-
mi recepti pa sta iz konjiške
občine v knjigi sodelovali tudi
Julka Košič iz Slovenskih Ko-
njic in Ana Lopan iz Loč, ki jo
poznajo tudi izven občine po
sadnem kruhu.
Prireditev so popestrile še
ljudske pevke iz Gradišča na
Kozjaku, ki so predstavile iz-
virno ljudsko pesem. Prijetno
presenečenje pa je bil oktet
KUD Trta Dolga gora, ki je
izredno ubrano in tehnično
dokaj izdelano zapel narodne
in umetne pesmi pod vod-
stvom Alojza Fuhrerja. Ingrid
Slapnik pa je prisotne navdu-
šila s svojo igro na citre.
Gostje so si lahko ogledali in
poskusili različne vrste kruha
in drugih pekarskih izdelkov.
Ljudski imietniki so razstavili
svoje likovne izdelke, priza-
devne gospodinje pa ročna de-
la. Manjkalo ni cvetja, ki so ga
prispevale konjiške cvetličar-
ne in nekatere gospodinje.
Gk)st prireditve. Zoran Vud-
ler, predsednih turističnega
društva Celje, je prireditev oz-
načil kot echnstveno na širšem
celjskem turističnem območju.
J. H.
Podelili turistične vrtnice
Ob zaključku turističnega tedna v žalski občini je Turistična
zveza Spodnje Savinjske doline, v sodelovanju z glasilom
Savinjčan, pripravila srečanje s podelitvijo turističnih vrtnic.
Akcija, ki sta jo vodila zveza, oziroma posebna komisija, in
občinsko glasilo, je trajala leto dni in bo postala tradicionalna.
Na podelitvi je zbranim spregovoril predsednik TZSSD Henrik
Kranjc in dejal, da se je v letu dni na tem področju marsikaj
spremenilo. Letos so prvič sodelovaU na sejmu Alpe Jadran
v Ljubljani ter se tako predstavili širši javnosti. Uredili so
koledar prireditev, izboljšala se je trgovska in turistična
ponudba, bolje je urejeno okolje. Preden so podelili turistične
vrtnice 25 najbolj zaslužnim, je spregovoril tudi predsednik
Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, in dal turistični zvezi
v žalski občini vse priznanje, čestital dobitnikom vrtnic ter
zvezi zaželel še veliko dobrega dela.
T. TAVČAR
Predsednik TZS Marjan Rožič in predsednik TZSSD Hanrik Kranjc podeljujeta turistično
vrtnico in priznanje Francu Privošniku st., gostilničarju iz Šempetra, ki je kot prvi uredil
v svojem gostišču prostor za nekadilce.
Vlečenje vrvi v Gaberju
Partizan Gaberje je na dan osamosvojitve pripravil prvo državno prvenstvo v vlečenju vrvi.
Čeprav je organizator razposlal nekaj sto vabil, je bila udeležba bolj skromna, vendar tekmova-
nje zaradi tega ni bilo nič manj zanimivo.
Nastopilo je pet ekip in vse so se pomerile med sabo. Zmagala je ekipa Pomurka Benčec iz
Bakovcev, ki je dobila vse štiri dvoboje in tako postala prvi državni prvak v vlečenju vrvi. Druga
je bila domača ekipa Partizan Gaberje in tretja Trgovina Verženka iz Veržeja.
V vsaki ekipi je nastopilo po šest tekmovalcev, najtežja ekipa pa je bila zmagovalna Pomurka
Benčec - 727 kg je pokazala tehtnica, povprečno torej 121,16 kg na člana. Najtežji tekmovalec je
bil Bogdan Vidovič (Gaberje) s 130 kg, najlažji pa Elvino Zlodej (Lovrenc) - 80 kg. Predsednik
Partizana Gaberje Metod Trebičnik je zanimivo državno prvenstvo takole ocenil: »Pomembno je,
da smo prebili led. S prvim tekmovanjem smo zadovoljni in upamo, da bo prihodnje leto že boljši
odziv. Najverjetneje bomo tekmovanje prestavili v center mesta, da ga bo lahko videlo več ljudi.
Razočaran sem nad dvema ekipama TO Celje, ki sta obljubili nastop, pa nobene ni bilo.«
T.VRABL
Št. 26 - 1. julij 1993!
13
Počastili so tudi radijsi(0 obletnico
Slovesna UO-letnIca šmarskega radia
v obeh kozjanskih obči-
nah so pripravili v počasti-
tev dneva državnosti večji
praznovanji, pri tem pa
Sentjnrčani niso imeli sreče.
Za prvo Kresnb noč na
Rifniku, na predvečer praz-
nika, so pripravili razlago
kresnih običajev, koncert
domače pihalne godbe ter
ljudsko kresovanje s pevci in
godci, zaradi dežja pa je
ostalo le pri kurjenju kresa.
Šentjursko   Turistično   in
olepševalno društvo ter
skupščinski odbor za kultu-
ro bosta poslej organizirala
Kresno noč vsako leto, na
predvečer praznika.
V petek so imeli veliko
slavje v Šmarju pri Jelšah,
kjer je bil državni praznik
v znamenju 40-letnice do-
mače, najstarejše slovenske
lokalne radijske postaje. Od
zgodnjih popoldanskih ur pa
do večera sta najmlajše in
njihove starše zabavali sku-
pini Čuki in Čudežna polja,
predstavila pa se je tudi do-
mača pihalna godba z za-
bavnim orkestrom, pod vod-
stvom Adama Bicskeya. S tr-
ga pred kulturnim domom so
se nato preselili v polno dvo-
rano, kjer so se jim pridružili
še Oto Pestner, Boris Kopi-
tar, Kristali in Štajerskih 7.
Med slavnostno prireditvi-
jo so podrobno predstavili
razvoj šmarskega radia, žu-
pan Jože Čakš, pa je kolekti-
vu čestital za iskanje novih
poti do poslušalcev. Obča-
nom je posebej čestital za
praznik slovenske države,
radijcem pa podelil najvišje
občinsko priznanje. Med go-
sti so bili tudi najvišji pred-
stavniki bistriške, celjske,
konjiške, šentjurske in šmar-
ske občine. Veliko občinstva
je prišlo tudi iz drugih občin,
zabava na trgu pa je trajala
do zgodnjih jutranjih ur.
BRANE JERANKO
Počitnice s priiatelji mladine
Občinska Zveza prijateljev mladine pripravlja med
počitnicami kar nekaj aktivnosti za najmlajše.
Tako bodo od 23.jiilija dalje na Celjski koči šaljiva
in športno-rekreativna srečanja otrok in staršev. Julija
in avgusta bodo vsak torek in četrtek med deveto in
štirinajsto uro tudi dnevna letovanja otrok v Celju in
okolici. Ta letovanja bodo organizirana brezplačno,
zbirno mesto za vse, ki se jih bodo udeležili, pa bo ob
deveti uri na dvorišču OZPM Celje. 20. avgusta bo
šaljivo in športno rekreativno srečanje otrok in staršev
v Smartnem v Rožni dolini, 21. avgusta pa bo otroški
zabavni avtobus počitnikarje odpeljal na izlet v Aqu-
alandio.
Za podrobnejše informacije v zvezi z aktivnostmi, ki
jih v letošnjih počitnicah pripravljajo na Zvezi prijate-
ljev mladine, pa pokličite na telefon 29-254 in sicer
vsak dan od desete do dvanajste ure.
N.-M.S.
Tisoči obisicovalcev
Ves pretekli teden so se v Žalcu vrstile prireditve v okviru Žalske noči 93. Zaključile so se
v soboto, kot pravijo Žalčani, z največjo veselico v Sloveniji. Na tej sklepni prireditvi je
sodelovalo več ansamblov, pevcev in hiunoristov, pripravili so bogat ognjemet, čez dan pa so bile
športne in zabavne prireditve, na katerih je sodelovalo mlado in staro.
Med tednom je bil festival akustične glasbe, predavanje o potovanju iz Žalca preko Himalaje
na Kitajsko, podeliU so turistične vrtnice, prvič so v Žalcu pripravili razstavo cvetUčnih
aranžmajev, imeli pa so tudi glasbena prireditev Pozdravljena Slovenija, s katero so počastili
Dan državnosti.
Žalski turistični delavci so vsekakor pripravili pester program prireditev, v katerem je vsakdo
lahko našel kaj zase. Da je bilo tako, dokazuje tudi veliko število obiskovalcev, približno 15 tisoč,
ki so se na sklepni prireditvi zabavali do jutranjih ur.
T.TAVČAR
Nastop KD Anton Tanc iz Marija Gradca - kmečka obcet.
Mlada celjska glasbenica v Evropi
Celjanka Valentina Ocvirk, študentka Akademije za glasbo
v Ljubljani, ki bo jeseni pričela obiskovati 4. letnik in študira
violo pri profesorju Miletu Kosiju, je letos dosegla izjemen
uspeh.
Na avdiciji je bila sprejeta v Mladinski orkester Gustava
Mahlerja, ki združuje najboljše mlade glasbenike od 15 do 26 let
iz Evrope. V njem sodeluje letos nekaj več kot sto glasbenikov iz
20 držav.
Že aprila so gostovali v nekaterih evropskih državah, med
drugim tudi v Ljubljani, te dni pa se odpravljajo na več kot
mesec dni trajajočo poletno turnejo po devetih evropskih drža-
vah. V orkestru, ki mu bo dirigiral Claudio Abado, bo tudi
tokrat mlada Celjanka.
N.G.
Mladi elcologi
v petek, 2. julija se bo na Slivniškem jezeru začel tridnevni
mladinski ekološki tabor, ki se ga bo udeležilo 40 osnovnošolcev
s celjskega območja in iz Ljubljane.
Mladi bodo na ekološkem taboru spoznavah ribolov, avtoh-
tone ribe in vzrejo rib v Slivniškem jezeru ter v okoliških
ribogojnicah in potokih. Poleg tega bodo spregovorili o varstvu
okolja in ekologiji gozdov ter spozali Slovensko ekološko gi-
banje.
Mladinski ekološki tabor so pripravili Pokrajinski odbor
SEG in RTG Tratna, predvidoma pa naj bi mlade ekologe
obiskali tudi predstavniki republiškega Ministrstva za okolje in
prostor.
US
Poslanci In komunala
Poslanci v velenjski skupščini so v torek podrobneje spozna-
vali problematiko na področju komunalnega urejanja.
Na pobudo poslanca Branka Nimca je velenjsko Komunalno
podjetje pripravilo »komunalni dan«. Predstavniki podjetja so
poslance v občinski skupščini seznanili z organiziranostjo, delo- j
vanjem in razvojnimi načrti. Kasneje so si poslanci ogledali še^
velenjsko odlagališče, centralno čistilno napravo v Šoštanju in
nekatere objekte velenjskega vodovoda. \
USi
Na Brecljevo
Eno dejavnejših kul-
turnih društev na Koz-
janskem, Kulturna sku-
pina iz Brecljevega nad
Šmarjem pri Jelšah, pri-
pravlja za prihodnjo ne-
deljo, 4. julija, prireditev
Lepa nedelja. Začeli bodo
ob 8. uri zjutraj, ko bo ži-
vinski sejem, predstavi-
tev sejmarjev ter lajnarja
iz Železnikov. Ob tej pri-
liki bo tudi nastop doma-
če Godbe na pihala, pod
taktirko Adama Bicske-
ya, po 16. uri pa veselica.
BJ
SNS podarja
bankovce
Slovenska nacionalna
stranka te dni podarja sloven-
skim osnovnim šolam katalog
bankovcev, ki ga je izdal
strankarski prvak Zmago Je-
linčič. Po besedah Rudolfa Lo-
renčaka, predsednika celjske-
ga odbora SNS, te dni poteka
akcija podarjanja katalogov,
ki naj bi služili predvsem pri
pouku zgodovine, tudi po celj-
skih osnovnih šolah. Odziv šol
na akcijo SNS je menda pozi-
tiven.
Od lipe do prangerja
Letošnje ocenjevanje zgor-
njesavinjskih želodcev se bo
končalo v soboto, 3. julija na
tradicionalni prireditvi Od li-
pe do prangerja na Rečici ob
Savinji.
Na sobotnem večeru Pod tr-
ško Upo bodo Rečičani podeliU
priznanja za najboljše želodce.
Tako bo končana letošnja ak-
cija ocenjevanja zgomjesa-
vinjskih želodcev, prihodnje
leto pa Rečičani upajo, da bo-
do poleg priznanj že lahko po-
delili tudi zaščitne znake za
želodce. Za letošnjo, 14. tradi-
cionalno prireditev so se Reči-
čani temeljito pripravili, pred-
vsem bodo poskušali prikazati
etnografske običaje in priva-
biti k sodelovanju kar največ
Zgomjesavinjčanov.
Prireditev Od lipe do pran-
gerja se bo pričela že v petek,
2. julija, ko bodo ob 19.30 uri
v rečički osnovni šoli odprli
razstavo del Tereze Bastelj.
Sobotni del prireditve bodo
z medsebojnimi tekmovanji
pričeli otroci, popoldne se bo-
do v malem nogometu pomeri-
le ženske ekipe, zvečer pa bo
osrednje praznovanje. Najprej
bodo ob 19.30 uri odprli etno-
grafsko razstavo, v kateri bo-
do na zanimiv način prikazali
nekaj starih krajevnih navad.
Ob 20.30 uri se bo pričelo
osrednji del Od Upe do prem-
gerja, v katerem se bodo pred-
stavili ljudski godci, Andrej
Blumauer, ansambel Mak
s pevcema Andrejo Zakonšek
in Edvinom Fliserjem, slav-
nostno bodo podelili priznanja
za najboljše želodce v Zgornji
Savinjski dolini, za obiskoval-
ce prireditve pa pripravljajo
tudi svojevrstno presenečenje.
Tradicionalna prireditev Od
lipe do prangerja se bo zaklju-
čila v nedeljo, 4. julija, ko bodo
popoldne pripravili športne
obračime med posameznimi
kraji, za nadaljnjo zabavo pa
bodo poskrbeli VeseU zasavci.
US
Foto
lite
Hura, počitnice so tu! Pa nikar ne hodite brez fotoaparata na
brezskrbno počitnikovanje. Morda boste prav vi naredili posnetek,
ki vam bo prinesel nov fotoaparat ali potovanje v Pariz. Ponujamo
vam še več nagrad. Naš naslov: NT&RC, za akcijo Foto life, Celje. In
nikar ne pozabite na zadnjo stran fotografije napisati svojega
naslova. Naš pokrovitelj Fotolik vam sporoča, da imajo novo razvi-
jalno linijo, ki omogoča izdelavo barvnih fotografij v najkrajšem
času. In še avtor objavljene fotografije: Stanko Zavcer iz Maribora.
Št. 26 - 1. julij 1993
14
Spomini starega Celjana
Slavko Kukovec, gospod Iz Ipavčeve
Slavko Kukovec, star Ce-
ljan, je pred kratkim dopolnil
osemdeset let. To so nam spo-
ročili tudi člani Društva grad-
benih inženirjev in tehnikov,
saj je bil med ustanovitelji
društva, nato blagajnik, tajnik
in predsednik, večino časa pa
član upravnega odbora. Tudi
v republiški zvezi jc bil deja-
ven, pa še marsikje.
Gospod iz Ipavčeve ulice iz-
vira iz stare celjske slovenske
družine, ki je bila pomemben
gospodarski in tudi politični
steber Slovencev. Njegov oče
je bil znan lesni podjetnik in
dolgoletni župan celjske okoli-
ške občine. Ko je tik pred dru-
go svetovno vojno, nasledil
očetovo podjetje, ni imel po-
djetniške sreče, saj se je vme-
šala politika. Po izbruhu vojne
je sodeloval v Osvobodilni
fronti, zaradi izdaje pa se je
znašel v nacističnih zaporih,
v Starem piskru ter na gradu
Bori.
^ Po vojni je nadaljeval delo
na svoji žagi, vendar le kratek
čas. »Podjetje so mi vzeli v pol
ure,« se spominja. Bilo je kot
klofuta, sprva se ni znašel, ta-
val je, nato pa odšel v drugo
službo, v državno podjetje. Do
upokojitve je delal v Ingradu,
Celjani pa ga poznajo tudi kot
dolgoletnega sodnega cenilca
ter izvedenca gradbene in les-
ne stroke. Marsikaj zanimive-
ga je povedal tudi o svojem
delu v KS Dolgo polje, v Turi-
stično-olepševalnem u in Pla-
ninskem društvu, zdaj pa je
predsednik celjskega združe-
nja razlaščencev. Nekaj časa je
bil gradbeni oskrbnik Starega
gradu, takrat ene najbolj obi-
skanih turističnih točk Slove-
nije. Poleg vsega mu je bil
v posebno veselje družinski vi-
nograd v kozjanskem Koret-
nem, nad Stranjem.
Zato nazdraviva z njegovim
rdečim vinom, nato pa pripo-
veduje o svojih najdražjih. So-
proga Milena, rojena Krava-
nja, je prišla v Celje iz notranj-
skih Begimj pri Cerknici, zani-
mivo pa je, da je sestrična Ite
Rine (Ide Kravanje), prve slo-
venske mednarodne filmske
zvezde. Poročila sta se po dru-
gi svetovni vojni, potem ko je
preživela fašistična taborišča.
Vsi njuni štirje odrasli otroci
so se izobrazili, sin Slavko je
postal inženir, hči Milena ar-
hitektka. Zlatica ekonimistka
in Marica profesorica.
Današnji vsakdan gospoda
Kukovca se začenja z branjem
jutranjika, čez dcin se posveča
različnemu društvenemu delu,
rad pa je tudi na domačem vr-
tu. Seveda pa prav tako obuja
svoje poučne življenjske spo-
mine, ki jih grenijo občasne
trpke izkušnje, predvsem sino-
va tragedija. Se vedno priča-
kuje tudi vrnitev odvzetega
premoženja, zadeva pa se pre-
mika zelo počasi.
In ko tako pripoveduje
o svojih vojnih in povojnih do-
živetjih, se spomnim večne
Koemerjeve misli: »Življenje
je ničvredno, kjer ni svobode.«
Res pa je, da imajo ljudje
o tem, kaj je svoboda, različna
mnenja.
BRANE JERANKO
Darulte kri!
Kri je življenje, vaša je dra-
goceno darilo ob pravem času,
sporočajo iz Rdečega križa
Slovenije. Na našem območju
pripravljajo krvodajalske ak-
cije 22. julija v Šmarju pri Jel-
šah ter 30. julija v Velenju.
Prihodnji mesec, avgusta, pa
bodo akcije v Rogaški Slatini
(5.), Kozjem (17.), Šentjurju
(25.) in v Žalcu (26.avgusta).
BJ
Novomašno
siavle
Letos poleti pripravljajo po
Sloveniji, v zamejstvu ter med
izseljenci ljudske in cerkvene
slovesnosti za dvajset sloven-
skih novpmašnikov. Na celj-
skem območju bo edino novo-
mašno slavje na Planini,
v šentjurski občini, in to pri-
hodnjo nedeljo, 4. julija, ob
10. uri. Novo mašo bo imel 26-
letni domačin Jožeta Jevšnika.
BJ
V spomin
Riko Presinger
Sredi jimija smo se na
celjsliem pokopališču po-
slovili od priljubljenega
celjskega grafičarja, šport-
nika in družbenega delavca
Rika Presingerja. Njegova
navdse bogata in plodna
pot se je nenadoma nepre-
klicno iztekla.
Rodil se je 19. decembra
1914 v Celju kot najmlajši
od treh sinov. V Rodetovi
tiskarni v Celju se je izučil
grafičnega poklica. Postal
je strasten nogometaš v no-
gometnem društvu SK Ce-
lje. Razen nogometu se je
posvetil tudi umetnostnem
drsanju. Leta 1935 je dose-
gel velik uspeh na vsedr-
žavnem prvenstvu v umet-
nostnem drsanju in meda-
lja, ki jo je tedaj prejel, mu
je bila od vseh priznanj
najljubša.
Po nemški okupaciji Slo-
venije je bil mobiliziran
v nemško vojsko, a je ob
prvi priliki, ko je prišel do-
mov na dopust, odšel
k partizanom. Izkušnje, ki
jih je dobil v nemški vojski,
so mu prav gotovo koristile
v veliki, toda žal zgodovin-
sko skoraj zamolčani veliki
akciji pri osvoboditvi za-
pornikov iz celjskega Sta-
rega piskra v zelo zgodnjih
urah 15. decembra 1944.
Prav gotovo je v tej akciji
igral veliko vlogo prav Ri-
ko. Z njo je bilo mnogo jet-
nikov rešenih smrti, saj so
jih imeli Nemci že odbrane
za streljanje.
Po osvoboditvi v letu
1945 se je Riko zaposlil
v tiskarni in kmalu postal
direktor Celjske tiskarne.
Tudi športu se ni odpove-
dal. Leta 1949 je bil med
ustanovitelji hokejsko-dr-
salnega kluba v Celju in
obenem postal v klubu ak-
tiven hokejski igralec.
Rika smo videli tudi med
turističnimi delavci. Med
neštetimi dolžnosti v druž-
benem življenju Celja je bil
nekaj let tudi tajnik občin-
ske organizacije ZZB NOV
Celje.
Šele ob 45. obletnici je
leta 1989 skupaj z ostalimi
udeleženci akcije v Starem
piskru prejel za to prvo
družbeno priznanje. Izvrš-
ni svet občinske skupščine
je vsem izročil celjski grb.
Tako je družbena skupnost
le izkazala prizanje in hva-
ležnost za storjeno junaško
dejanje, ki je poleg rešitve
jetnikov iz celjskih zaporov
vlivalo mnogim Celjanom
novih moči v boju proti
krutemu okupatorju.
Poleg tega je Riko za
svoje požrtvovalno delo na
področju družbenega udej-
stvovanja prejel še vrsto
drugih športnih in družbe-
nih priznanj.
IVAN MELIK
Pogrešani na zlati poroki
Nevsakdanja Izkušnja Mimike In Tončka Košir
Pogrešan. Tako se je glasilo
skopo vojaško obvestilo, ki ga
je prejela mladoporočenka Mi-
mika Košir. Zaradi njene žalo-
sti za možem Tončkom, ki je
izginil na ruski fronti, je njun
prvorojenec umrl prvi dan po
rojstvu. Veliko presenečenje
pa je nastalo, ko se je mož vr-
nil živ.
Mimika in Tonček Košir iz
Ponikve pri Grobelnem sta
pred dnevi slavila celo zlato
poroko. Razmišljala sta
o skromni slovesnosti, vendar
ju je pred občino počastila tu-
di pihalna godba. Potem ko je
matičar potrdil zlato zakonsko
zvezo, so ju posuli z rižem, na
praznovanju pa je bilo kar
petdeset svatov. Njuno prese-
nečenje je bilo veliko, z njim
pa radost, ki se je na trenutke
izražala v solznih očeh.
Koširjeva poznajo in spo-
štujejo daleč naokrog. Poznajo
ju ne le po vedrini, ki jima jo
lahko ( kljub 76 letom ) zavi-
dajo vsi mladi, ampak tudi po
marljivosti. Gospa Mimika je
imela dolga leta šiviljsko obrt,
zdaj pa, kot se pošali, šušmari.
VeUkokrat sedi za šivalnim
strojem od zgodnjega jutra do
ene po polnoči. Dober glas se-
že v deveto vas in tako težko
odreče prošnjam ženskega
sveta. O njenem odličnem zna-
nju priča dejstvo, da oblači
ženske, ki so najbolj na očeh
javnosti, recimo okoliške
zdravnice, sodnice, profeso-
rice ...
Tako so štedilnik, vrt in ko-
koši predvsem skrb gospoda
Tončka, nekdanjega zlatarja,
ki mu je pred leti pripadla
čast, da je vzidal temeljni ka-
men novogradnje celjskih Zla-
tarn na Kersnikovi. Takrat je
bil predsednik delavskega sve-
ta in še za veliko pomembnih
fimkcij so ga izvolili. Rad se
spominja tudi let pri »Knezu
in Posciaffu«, predhodniku
Zlatarn v celjskem Gaberju.
Tudi takrat ni bilo slabo za
delavce, čeprav je včasih mo-
ral iz Šentjiu^a peš — večinoma
so bile krive slabe nedeljske
železniške zveze. Nekega dne
pa je bilo na Ponikvi tekmova-
nje koscev in grabljic, tam je
srečal prikupno Mimiko in tq
srečanje je bilo za oba življenj-
skega pomena.
Danes so jima v veUko vese-
lje tri hčerke in šest vnukoy»^.
samih fantov. Hči Danica iz
Šentjurja se je pred kratkim
upokojila, zapšoslena je bila
v Zlatarni, Zvonka je proda-
jalka v Mariboru, Marinka iz
Luterij pa profesorica na celj-
ski zdravstveni šoli. In na zlati
poroki sta jima bila za priči
kar njuna dobra zeta, Edi Ko-
vačič in Ivo Salobir.
O marljivosti zlatoporočen-
cev priča tudi njuna pred leti
postavljena hiša, vsa v cvetju,
prav tako pa sta ponosna na
nekdanjo slamnato lepotico
v bližnjih Luterjih. Njun pro-
sti čas? Kljub zavidanja vred-
nim letom sta še precej prisot-
na v krajevnem življenju, zla-
toporočenka v župnijskem
svetu, zlatoporočenec pa pri
gasilcih in v društvu inva-
lidov.
Po zanimivem klepetu se je
kar težko ločiti od prijetnih
sogovornikov. Vrste zanimivih
dogodkov sta se spomnila ob
jubileju. Živemu človeku se
res vse zgodi in tako je bil go-
spod Tonček med drugo vojno
najprej v jugoslovanski imi-
formi, nato v nemškem ujetni-
štvu, potem so ga Nemci mobi-
lizirali, po zavezniškem ujet-
ništvu pa je osvoboditev doča-
kal med slovenskimi partizani.
Pri vsem skupaj niti ni čudno,
da so ga enkrat že napol poko-
paU... BRANE JERANKO
Ponkovska zlatoporočenka šiva, zlatoporočenec pa skrbi za gospodinjstvo.
Pričeli z žetvijo
Dolgotrajna suša, ki je trajala vse do prejšnjega petka, je razlog, da bosta prej dozorela ječmen
in pšenica. Ječmen je že zrel in so ga že pričeli žeti. Da bi dozorel tako zgodaj, ne pomnijo niti
najstarejši. Zaradi tega si tudi ne moremo obetati dobre žetve. Na posnetku vidimo Romana
Škrabarja iz Šempetra pri žetvi ječmena.
T. TAVČAR
HumanizacIJa da
ali ne?
Prostovoljna strokovna sku-
pina za zaščito programa Hu-
manizacije... že vrsto let
spremlja izvajanje tega pro-
grama v Celju.
Ves čas ugotavljamo, da se
iz nam neznanih vzrokov pro-
gram, ki je financiran, ne more
izvajati v obsegu kot bi lahko
bil izvajan in povsod tam, kjer
bi bil dobrodošel in potreben.
Zaradi zaostrovanj družbe-
nih razmer in bližajočega se
novega šolskega leta, program
pridobiva na pomembnosti.
Zato nam ni vseeno ali se bo
zgoraj opisano stanje nadalje-
valo tudi v prihodnje šolsko
leto.
Ker Občinska organizacija
Rdečega križa Celje prejema
sredstva za ta program, pozi-
vamo odgovorne, da nam po-
jasnijo nastalo situacijo in
nam predstavijo smernice za
izvajanje programa v bodoče.
Za prostovoljno
strokovno skupino:
BRIGITA VOLMUT
JANKO CAFUTA
ČEDO FABJAN
ADEM JAHJEFENDIČ
RADOVAN ZUPANČIČ
DELO
št. 26 - 1. julij 1993
,15
Lubadar napada konjiške gozdove
Tudi občina Slovenske Ko-
njice sodi med tista območja
v Sloveniji, ki jih je napadel
podlubnik. Zato je vsa dejav-
nost Gozdnega gospodarstva
usmerjena v zatiranje tega
grobarja naših gozdov. Aktiv-
nosti tečejo tako v gozdovih, ki
so last družbenega sektorja,
kakor tudi v gozdovih indivi-
dualnih lastnikov.
Tukaj gre za ustrezne ukre-
pe v že napadenih gozdovih,
kakor tudi za evidentiranje
novih žarišč, kar opravljajo
revimi gozdarji. Evidentiranje
žarišč pa spremljajo tudi sana-
cijski načrti, kakor so predpi-
sani za celotno republiko.
24. aprila je bila ustanovlje-
na Občinska komisija za
usmerjanje in spremljanje iz-
vajanja ukrepov za zatiranje
podlubnika. Tako se morajo
med drugim odložiti vse sečnje
v času od 28. februarja do
15. septembra, s čimer so sez-
nanjeni vsi lastniki gozdov.
Lastniki gozdov, ki sanacije
sami ne morejo opraviti, mo-
rajo o tem obvestiti Gozdno
gospodarstvo, kar pa je bilo
storjeno le v treh primerih.
Gozdno gospodarstvo vodi
evidenco o stroških pri zatira-
nju podlubnika. Denar za to je
zagotovljen v proračimu Slo-
venije.
Napadene sečne ostanke lu-
badark so v večini primerov
sežgali, ko pa je nastopilo
v mesecu maju sušno obdobje,
pa so zatiranje nadaljevali
s kemičnim sredstvom DECIS,
seveda pod strokovnim nad-
zorstvom.
Po 15. aprilu lesne sortimen-
te lupijo v gozdu ali pa jih vo-
zijo na strojno lupljenje. Lubje
v gozdu takoj uničijo.
Na celotnem ogroženem ob-
močju v občini so bile nastav-
ljene pasti za velikega in male-
ga smrekovega lubadarja,
skupno 240 pasti z obema fe-
romonoma. Uspešnost te vrste
lova je v primerjavi z poletjem
92' letos uspešnejša. Na 67 lo-
kacijah pa so bila v mesecu
aprilu nastavljene tudi lovne
nastave (lovna drevesa, debla
in kupi).
V občini Slovenske Konjice
je bilo do konca meseca maja
evidentiranih 227 žarišč luba-
darja s 3.520 bruto kubičnih
metrih lesa smreke. Od tega je
v zasebnem sektorju kar 143
žarišč z 2.530 kubičnih metrih.
O tej problematiki je na svo-
ji zadnji seji razpravljal tudi
Izvršni svet skupščine občine
Slovenske Konjice, ki je opo-
zoril na razsežnost tega pro-
blema, ki se v času suše samo
še stopnjuje.
Najbolj kritični so smrekovi
gozdovi v katastrskih občinah
Stranice, Križevec, Preloge in
Zreče, kjer lastniki delno za-
radi težjih spravilnih razmer,
delno pa raznih drugih vzro-
kov ne reagirajo na opozorila
revimega gozdarja.
Izvršni svet se ne strinja
s poročilom Gozdnega gospo-
darstva, da zaradi pomanjka-
nja delavcev ne more ustrezno
delovati v gozdovih individu-
alnih lastnikov. Gozdno go-
spodarstvo je dolžno izvesti
ustrezne ukrepe, na trgu pa je
dovolj delovne sile in jo mora
Gozdno gospodarstvo pač na-
jeti za določen čas, dokler se
kritične razmere ne sanirajo.
J. H.
Vabilo na Icolesarlenje!
Vsak torek ob 17. uri se izpred dvorane Golovec na kolesarski potep odpravi prijetna druščina
pod vodstvom Bojana Vodlana (drugi levo) in kolesarskega oldtimerja Aca Ibraimova. Rekre-
ativci — kolesarji, pridružite se jim!
Velenjski knapi
praznujejo
Velenjski rudarji se pri-
pravljajo na osrednji dan
počastitve letošnjega dne-
va rudarjev.
Tako bodo danes, v četr-
tek 1. julija ob 20. uri v ve-
lenjski Glasbeni šoli pri-
pravili koncert Rudarske
godbe. Jutri, v petek, 2.ju-
Uja pa bo prav tako v Glas-
beni šoli ob 19. uri svečana
seja delavskega sveta RLV.
Osrednje praznovanje dne-
va rudarjev se bo pričelo ob
9. uri v soboto, 3. julija na
velenjskem kotalkališču.
Takrat bodo »knapi« pri-
pravili že 32. skok čez kožo,
ter tako ponovno predsta-
vili ^ star rudarski običaj.
V soboto ob 21. uri bodo
z nočno tekmo v smučar-
skih skokih na plastični
skakalnici v Velenju zak-
ljučili letošnje prireditve
v počastitev dneva ru-
darjev.
US
Četrtošoicl v šoli v naravi
V soboto, 26. aprila se je vrnila še zadnja skupina udeležencev šole v naravi iz konjišdke občine.
Učenci so preživeli šest dni v Izoli v hotelu Riviera ob sami obali. Del stroškov so krili starši, -
del sredstev pa je bUo zagotovljenih iz občinskega proračuna.
Sola v naravi ne pomeni samo šolo plavanja, niti ni to otroška kolonija. Šola v naravi je
kompleksna oblika vzgojno izobraževalnega dela z otroki. Poleg tega, da več kot tretjina otrok
prvič v življenju pride na morje, je pomemben vzgojni dejavnik že sam odhod otroka od doma,
kjer se večina učencev prvič za daljši čas loči od staršev. Učenci se navajajo samostojnosti, saj
sami skrbe za svojo osebno prtljago, sami pospravijo postelje in omare, sami razpolagajo
z žepnino — mnogi takrat prvič. Pod vodstvom učiteljev spoznavajo življenje v primorskem svetu,
tamkajšnjo floro in favno... Tako je torej šola plavanja le ena izmed oblik dejavnosti, ki pa je
seveda zelo pomembna.
Vsi ugovori, da lahko šolo v naravi nadomesti učenje plavanja v bazenu, so neutemljeni.
S prizadevanjem vodstev šol in z dovolj veliko mero posluha občinskih političnih struktur, pa se
lahko kljub pomanjkanju sredstev šolo v naravi spelje.
J. H.
Brez telefonov
ne gre več
v konjiški občini so si za
razvoj telefonije v zadnjih le-
tih veliko prizadevali. Z iz-
gradnjo novih telefonskih cen-
tral v Zrečah in Slovenskih
Konjicah so rešili velik del po-
treb, s podpisom pogodbe za
novi centrali v Ločah in v Vi-
tanju pa bodo rešene tako re-
koč vse.
Tudi na Stranicah so na-
mreč že stekle aktivnosti za iz-
gradnjo PTT priključkov. Ko
bodo te zadnje naložbe uresni-
čene - pričakujejo, da bodo
v letu dni, bo s telefonskim
omrežjem pokrita celotna ob-
čina, razen Kamne gore in So-
jeka. Za ti dve naselji predvi-
devajo ah radio-telefonski si-
stem ali vključitev v centralo
Frankolovo.
Vrednost del pri izgradnji
telefonskih central v Ločah in
Vitanju je ocenjena na 140 mi-
lijonov tolarjev, od tega PTT
zagotavlja 77 mihjonov, obči-
na pa 63 milijonov. Delež
sredstev iz proračuna (35 mili-
jonov) so že zagotovili, kolik-
šen bo prispevek za telefonski
priključek, pa je odvisno od
števila interesentov. Na Stra-
nicah je pri enkratnem plačilu
treba odšteti protivrednost
v višini 3 tisoč nemških mark.
MBP
V spomin
Silvo Tamše
Vse, ki smo ga poznali, je
presunila nenadna smrt
profesorja glasbe in ravna-
telja Glasbene šole Šoštanj
v pokoju, Silva Tamšeta.
Silvo Tamše se je rodil
v delavski družini 21. no-
vembra 1927 v Šoštanju,
kjer je končal Meščansko
šolo. Že kot otrok se je
vključil v Delavsko godbo
Zarja, leta 1943 pa je stopil
na pravo glasbeno pot.
Učitelj Valter Kainz je
spoznal njegovo nadarje-
nost in ga poslal v glasbeno
šolo v Gradec. Silvo se je
vrnil domov po koncu voj-
ne, v bolnišnici na Topolši-
ci in kasneje v Ljubljani je
odslužil vojaščino. Glasbe-
no znanje je zadoščalo, da
se je v letu 1947 honorarno
zaposlil v ljubljanski Ope-
ri, kjer je igral pozavno.
Hkrati je nadaljeval šola-
nje na srednji glasbeni šoli
in na akademiji.
Poleg igranja v Operi je
ustanovil Kmečko godbo,
s katero je gostoval po vsej
Sloveniji. Kmalu je ansam-
bel zaslovel, njihove melo-
dije so predvajali tudi na
ljubljanskem radiu. Silvo
je veliko skladb napisal
sam, pesmi pa je posvečal
predvsem domačim krajem
v Šaleški dolini.
Po desetih letih življenja
v Ljubljani je v Šoštanju
prevzel mesto kapelnika
pri Zarji, in se zaposlil kot
profesor glasbe na Glasbe-
ni šoli Velenje. Silvo Tamše
je z Delavsko godbo Zarja
na raznih tekmovanjih do-
segel številna odličja, priz-
nanja in diplome. Z godbo
je nastopal v Sloveniji, Av-
striji in pri zamejskih Slo-
vencih v Italiji. Za svoje
kulturno poslanstvo in pe-
dagoško delo je prejel Na-
potnikovo in Šilihovo pla-
keto.
Vsi, ki smo poznali Silva,
smo ga cenili kot pedagoga,
strokovnjaka in izredno
čustvenega glasbenika, ki
je vtisnil pečat v glasbeno
kulturo Šoštanja in Šale-
ške doline. Na njegovi zad-
nji poti v Podkraju so ga
pospremili številni sokra-
jani, velenjska Rudarska
godba in »njegova Zarja«
pa sta ob bolečem slovesu
zaigrali Žalostinke.
VIKTOR KOJC
Ana in Adoif Kosu ziatoporočenca
Pred dnevi sta zlato poroko praznovala Ana
in Adolf Kosu iz Šempetra. Kot vsi ob takih
priložnostih sta tudi Ana in Adolf obujala spo-
mine na skupnih petdeset let in na svojo mla-
dost.
Poročila sta se v vojnem času, leta 1943,
v Šempetru, kjer sta vse življenje tudi ostala.
Ana je gospodinjila, njena skrb je bila posve-
čena možu in dvema hčerama, medtem ko je
bil Adolf kar 33 let poštar in se ga zato Šempe-
trani še posebno dobro spominjajo. Pa tudi
sicer je bil še do pred kratkim aktiven na
mnogih področjih krajevnega življenja, pred-
vsem pa pri gasilcih, v turističnem društvu,
krajevni organizaciji RK, pa tudi pri kultur-
nem društvu. Leta mu ne preprečujejo, da se
ne bi zanimal za vse, kar se dogaja v domačem
kraju, in pri tem po svojih močeh sodeloval.
Zakonca sta svoj praznik praznovala v dru-
žinskem krogu skupaj s hčerama in njunima
družinama. Imata že štiri vnuke in enega prav-
nuka. Za svoja leta sta še vedno dovolj čila in
zdrava, da bi takšna ostala, pa so jima zaželeli
v številnih čestitkah, ki sta jih prejela.
Obred zlate poroke je bil v šempetrski farni
cerkvi, kjer ga je med sveto mašo opravil do-
mači župnik Mirko Škoflek.
T. TAVČAR
Št. 26 - 1. julij 1993!
16
Hokejski bieferli
Preaseanlk Snižan Džumhur otisiopll - Klubska blagajna prazna, Palič, Simšič In
Zaje ostanejo pri Olimpljl?
Bodoči prvak - Hokejski
klub Celje. Celjski hokej na hi-
trejšem ledu... Velike napove-
di so se po treh mesecih razbli-
nile v prazne obljube. Pred-
sednik Srdžan Džumhur je po-
nudil odstop, prestopi Luke
Simšiča, Bojana Zajca in Bori-
sa Pajiča so vprašljivi, klubska
blagajna je prazna...
»S pomočjo medijev smo
v preteklih mesecih vzbudili
zanimanje za hokej in v po-
djetjih dobili trdna zagotovila,
da nam bodo pomagali uresni-
čiti načrte,« je začel pogovor
Srdžan Džimihur. »Ko smo ob
koncu prestopnega roka po-
trebovali denar za plačilo od-
škodnin, se je naklonjenost
polegla in zdaj smo v že skoraj
brezizhodnem položaju.«
Opolnoči se bo iztekel tretji
rok za plačilo 70.000 mark od-
škodnine Olimpiji. Kaj boste
storili?
penarja nimamo in tudi ni
nobene možnosti, da bi ga do-
bili. Če ne plačamo odškodni-
ne, ne bo nič z registracijo Pa-
jiča, Simšiča in Zajca, ki bi
v tem primeru ostali igralci
Olimpije. Vse je odvisno od
Ljubljančanov, s katerimi smo
po začetnih nesporazumih
v zelo dobrih odnosih in je tudi
njihova želja, da bi bilo Celje
močan hokejski center. Zato
so tudi nekoliko popustili in
vztrajajo pri 50.000 DEM ter
izplačili preostanka do konca
leta.
PonudiU ste odstop. V kate-
ro smer je bil napeljan?
Pred tremi tedni sem v do-
govoru z najožjima hokejski-
ma sodelavcema pripravil od-
stop, ki bi lahko posledično
pomenil možni prihod pokro-
vitelja kluba. Upravni odbor
je odstop zavrnil, toda v na-
slednjih dneh ga bom znova
ponudil.
Nekateri vam tudi očitajo,
da kot lastnik podjetja v klub
niste vložili denarja?
Klub je bil pozimi dva mese-
ca brez predsednika, še nekaj
več časa so me prepričevali, da
sem sprejel ponujeno funkcijo.
Med hokejem in mojim podjet-
jem sem ob prihodu postavil
debelo črto ter v nov projekt
vložil čas in poznanstva. Kon-
kretno sem o finančnem vlož-
ku spregovoril šele na sestan-
ku pri predsedniku Izvršnega
sveta z osemnajstimi vodilni-
mi celjskimi gospodarstveniki.
Iz svojega podjetja sem ponu-
dil 10.000 DEM, a ni bilo pra-
vega odziva.
Nekatera podjetja so že vlo-
žila denar. Kakšen bo njihov
status v spremenjenih raz-
merah?
Odgovornost je zelo velika.
Obljubljali smo eno stvar, zdaj
je stanje povsem drugačno.
S partnerjem sem celo razmi-
šljal, da bi v celoti prevzel
klub. Tveganje bi bilo preveli-
ko, saj bi bil vprašljiv obstoj
mojega podjetja z enajstimi
zaposlenimi, ki sem ga prav na
tačun hokeja zanemarjal pri-
Dližno tri mesece.
Pravite, da ste brez denarja,
po drugi strani pa se govori, da
je naložen na skrivne računu?
Nič ne skrivamo, vse poteka
preko SDK. Odprli smo samo
iiovi žiro-račun, ker smo si ga
poprej delih skupaj z drsalci
in teniškim klubom. Želeli
smo se izogniti morebitni blo-
kadi.
Kakšen je pravzprav vaš let-
ni proračun?
V najbolj optimistični vari-
anti 700.000, v okleščeni pa je
zdaj 400.000 mark. Večji del
denarja naj bi dobili z iztrž-
kom od vstopnine. Dolgov no-
va uprava nima.
Celjski hokej v sezoni 93/94?
Imam slabe občutke. Zdaj
smo na robu preživetja. Hokej
ne bo ugasnil, toda če ne bo nič
s prihodom Pajiča, Simšiča in
Zajca se nam bodo najbrž izja-
lovili tudi načrtovane okrepi-
tive iz nekdanje Sovjetske zve-
ze in trener Krikunov. Vpra-
šljiva bosta tudi Rojšek in
Vnuk, ki sta eksistenčno od-
visna od hokeja. Klub v vsa-
kem primeru ne bo propadel,
ostal bo nekako na lanski
ravni.
ŽELJKO ZULE
V torek zvečer je Džumhur
nepreklicno odstopil, vodstvo
kluba pa je njegovo odločitev
sprejelo. Razlogi za njegovo
radikalno potezo so razvidni
že iz odgovorov v intervjuju,
obenem pa je dodal, da nima
več moči za sodelovanje pri ze-
lo ambiciozno zastavljenem
projektu. Kljub odstopu je še
pripravljen sodelovati s klu-
bom, če bo to seveda želela tu-
di druga stran.
Vaš interviu:
Barbara Muiej
Julijska gostja pogovora po
želji bralcev Petice bo 19-letna
teniška igralka Barbara Mulej
iz Kranja, ki je na svetovni ra-
čunalniški lestvici WTA uvrš-
čena okoli 120. mesta.
Med predlogi za intervju so
bili v zadnjem krogu zapisana
še imena hokejistov Tomaža
Vnuka in Roberta Žoleka, keg-
Ijavki Tanje Gobec in Marike
Kardinar, kolesarja Iztoka
Melanška, košarkarja Borisa
Gorenca, nogometaša Darka
Valeka in Janija Žilnika, šahi-
sta Franca Pešca, teniškega
igralca Boštjana Doberška,
nekdanjih asov, atleta Roma-
na Leska, smučarja Roka Pe-
troviča ter lanskih gostov in-
tervjuja po želji bralcev, alpi-
nista Toma Česna in smučar-
skega skakalca Francija
Petka.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili košarkarju Jaki
Daneu (pogovor je objavljen
v zadnji, junijski številki Peti-
ce), smo razdelili iri darilne
bone s skupno vrednostjo 6000
tolarjev. Nagrajenci: Anton
Skok iz Štor, Jožica Osolnik iz
Celja in Ivan Tamše iz Polzele.
Nagrade bodo dobili po pošti.
Tiselj brez brade
Torelf, 22.6.
Po nočnem dežju se je ohla-
dilo. Zaradi odpovedi Alžirije
je v skupino B premeščena Tu-
nizija, ki je naš današnji na-
sprotnik. Zmaga z 31:24 je
v zelo grobi tekmi še bolj utr-
dila možnosti za 2. mesto in
uvrstitev v polfinale. S sedmi-
mi goli sem bU najboljši stre-
lec, vendar so tudi drugi igrali
odlično, še posebej Banfro in
Šerbec s po šestimi ter Pim-
gartnik s štirimi goli.
nec pa je »Buco« Tomšič. Za'
vzdušje še naprej skrbi Stoja-
kovič. »Magic« s triki s karta-
mi navdušuje tudi mimoidoče.
Petelc, 25.6.
Po kosilu smo odšli na plažo
in se spet okopali. Slovenj-
gradčan Doberšek praznuje
rojstni dan in spet imamo ra-
zlog za slavje. Prijača ni poce-
ni, v bližini naselja smo ven-
darle odkrili lokale z najnižji-
mi cenami, toda pri večernem
Sreda, 23.6.
Reprezentančno pot smo
pred dobrim letom v Golovcu
začeli proti Italiji, ki smo jo
v zadnji tekmi predtekmova-
nja zlahka premagali s 23:16.
Stojakovič je dosegel svoj prvi
reprezentančni gol in po tekmi
častil s pivom. Trener Tiselj
nam je dal 24 ur prosto, uvrsti-
tev v polfinale pa smo vsi
igralci proslavili v pivnici.
Cetrtelc, 24.6.
Spali smo do kosila, popold-
ne in večer pa smo si ob tre-
ningu krajšali z igranjem kart.
Remi je v našem bungalovu
- »cimra« sta Leve in Plaskan
- zamenjal tarok, večni poraže-
odhodu v mesto smo se ušteli.
Za malo pivo smo plačah deset
mark.
Sobota, 26.6.
Francozi so zadnjo tekmo
predtekmovanja proti BiH do-
bili za deset golov in z zmago
v skupini A so naš nasprotnik
v boju za uvrstitev v finale.
Proti gostiteljem smo končno
zaigrah pred polno dvorano,
po porazu s 27:30 pa nam osta-
ja še tekma za bronasto kolaj-
no. Televizorja sploh ne pogre-
šamo več, francoski časopisi
poročajo samo o nastopih svo-
jih športnikov. O naših vemo
zelo malo; nič o nastopih celj-
skih atletov, nogometašev...
Nedeija, 27.6.
Proti Egiptu smo že izgub-
IjaU za štiri gole, deset minut
pred koncem pa je »Puška«
spet dosegel gol prek celega
igralca. Gledalci so se obrnili
na našo stran. V zadnjem na-
padu imamo pri rezultatu
23:23 dva igralca več. Igram
na sredini in pet sekund pred
koncem podam na krilo Pla-
skanu, ki je dosegel zmagoviti
gol. bronasta kolajna je naša.
V slačilnici smo odprli šampa-
njec, ki ga je prinesel Štefan
Jug.
Med podelitvijo kolajn nam
je čestital Samaranch, nato pa
je Pušnik obril Tislja. Uspehu
smo nazdravili s pivom, letalo
pa je imelo pri odhodu več kot
uro zamude. Rokometašice,
košarkarice in vodstvo so bili
v uniformah, mi pa v civilu in
s kolajnami okoli vratu name-
sto kravat. Na Brniku nas je
spet čakal klubski kombi. Do-
ma sem šele ob treh zjutraj,
a je uspešna sezona naposled
končana.
Na sredozemskih igrah so v igrah z žogo kolajno osvojili samo rokometaši.
Konjeništvo
MP Gotoveij
Preskakovanje ovir: I. dan
- Al (100 cm): 1. Šavelh (Satir,
Gorica), 2. Lorber (Lindi, Ce-
lje); AM5 (110 cm): 1. Bizjan
(Drim, Rogaška); Jolly (130
cm): 1. Čik (Mata Hari, Krum-
perk), 3. Pevec (Lucas II, Go-
tovlje); H. dan - AM5 (110 cm):
1. Šajnovič (Laie, M. Sobota),
3. Novak (Rozeta, Gotovi je);
AM5 (120 cm): 1. Riossa (Alba-
tros, Komenda); AM5 (130
cm): 1. Čik (Mata Hari, Krum-
perk).
Letalstvo
Državno prvenstvo
Novo mesto - avtorally: 1.
Bauer-Gril (Celje), 4. Glinšek-
Glinšek (Velenje), 5. Lakovič-
Andrejaš (Celje), 6. Lukanc-
Leskovšek (Velenje), 7. Rav-
nak-Korošec (Konjice), 11. Po-
glajen-Petelin (Celje).
Mali nogomet
Občinsica iiga
Slovenske Konjice - končni
vrstni red: Draža vas 39, Vita-
nje 31, Loče 26, Stranice, Bla-
to 25, Dobrava 19, Vandravci
16, Š.Monja, Zlakova 15, Jer-
nej 14, Krokar 11, Obrtniki 4;
n.liga: Bazar, Avtocesta 32,
Nirvana 29, Gabrovnik 22,
Ljubnica, P. Hojnik, Draža vas
II 21, Blato II 19, Zreče 18,
Cobra 17, Veterani, Konjice
16. m. lige: prvaki so Škalce,
DSV in Loška gora.
Vaterpolo
Siovensica iiga
l.kolo: Neptun-Triglav 5:21
(0:6, 1:6, 1:5, 3:4); strelci: Pla-
ninšek 3, Glavan, Škerl 1.
Četrteic, 1.7._
Atietiica
Celje: absolutno mladinsko
DP za mladince (od 15. ure).
Petelc, 2.7.__
Vaterpolo
Celje: Neptuii-Koper (2. ko-
lo SVL, 19.30).
Sobota, 3.7._
Smučarski sicolci
Velenje: tekma za Rudarsko
svetilko (od 21. ure).
Streljanje
Celje: tekmovanje za pokal
knežjega mesta z zračno pu-
ško, MK puško, pištolo in sa-
mostrelom (od 9. ure na
Gričku).
Nedelja, 4.7._
Smučarski skoki
Velenje: 3.challenger (od
15. ure).
Vaterpolo
Ljubljana: Ilirija-Neptun
(3. kolo SVL, 19.30).
Sreda, 7.7._
Vaterpolo
Celje: Neptun-Kranj (4. kolo
SVL).
Št. 26 - 1. julij 19931
17
Pušnik, Načinovič In ivandlja
Za rokometne prvake Celje Pivovarno Laško je prestopni rok praktično že končan. Celjani je
pred dvema tednoma kot prvi okrepil hrvaški reprezentant Alvaro Načinovič, za njim še Silvijo
Ivandija, v ponedeljek pa je dveletno pogodbo podpisal kapetan slovenske reprezentance
Rolando Pušnik (skrajno desno), ki se tako po več kot desetletju vrača v matični klub. Pri
realizaciji prestopa je znova sodeloval Štefan Jug (v sredini), celjsko delegacijo pa je seveda vodil
presednik Tone Tumšek (levo).
Foto: EDO EINSPIELER
NA KRATKO
Najboljša slovenska uvrstitev
na predzadnji dirki pokala A-
J v motokrosu v Jastrebar-
skem je 3. mesto Kraglja (Ba-
nex Konjice), točke pa sta
osvojila tudi Peršoh in Je-
lovšek.
V zadnjih tekmah mladin-
skega prvenstva v baseballu je
Celje na gostovanju v Ljublja-
ni premagalo Jezico z 9:0 in
Zajčke s 13:4. Celjani so dobili
vseh sedem tekem in se bodo
jeseni v končnici za naslov po-
merili z drugouvrščenim Go-
lovcem.
Mladinsko kajakaško pr-
venstvo na Ljubljanici je Ni-
voju prineslo dve kolajni. Ja-
vomik je postal prvak v spu-
stu, Tilinger pa je med st. deč-
ki osvojil bron.
Na velenjskem bazenu je bi-
lo prvenstvo reševalcev iz vo-
de. Med posamezniki je v se-
števku plavanja ter reševanja
z vrvjo in čolnom zmagal Gr-
mič pred Orehovcem (oba Ce-
lje), med ekipami pa Velenje
pred Dunajem in Celjem.
Ksenija Maček je zmagoval-
ka 3. kontrolnega tekmovanja
mladink v streljanju s stan-
dardno zračno puško. Zadela
je 378 krogov. Z MK pištolo je
bila med članicami druga Ko-
stevčeva, med mladinkami pa
četrta Kufnerjeva in peta
Mačkova. V članski konkuren-
ci je najboljši dosežek SD Du-
šan Požene! 11. mesto Sajevica
z MK pištolo proste izbire.
Ekipa iz Rečice se je udeležila
tudi 2. kola ligaškega prven-
stva z MK puško in v Kanmiku
zasedla 3. mesto.
Na strelskem tekmovanju
v Libojah z MK puško (20 leže)
je zmagala tričlanska ekipa
S. Šlander s 519 kro^ pred
Braslovčami 492 in Žalcem
486. Med posamezniki so bili
najboljši Tkavc (SŠ) 182, Kot-
nik (Zal) in Zagoričnik (SŠ)
oba 171.
Zmagovalec hitropoteznega
šahovskega turnirja v Grižah
je med več kot sto udeleženci
mednarodni mojster Meštrovič
(BiH), ki je za pol točke prehi-
tel Zečeviča, Hrešča, Rogulja
(vsi Hrvaška), Bašagiča in
Muhviča (oba BiH).
Kje je
žoga?
v naslednjih tednih bo
Golding loto v nekoliko
spremenjeni podobi. Na-
gradni sklad za posamezno
kolo ostaja 10 tisoč tolarjev,
namesto napovedi športnih
izidov pa boste ugibali za
katero številko se skriva žo-
ga. Za začetek vam ponuja-
mo fotografijo Edija Masne-
ca z nogometnega srečanja,
vaša naloga za sodelovanje
pa je zelo preprosta. Na ku-
ponu obkrožite številko, za
katero menite, da skriva no-
gometno žogo in jih oddajte
najkasneje do vključno so-
bote, 27.junija (veljaven je
poštni žig) na naslov: Novi
tednik. Trg V. kongresa 3a,
63000 Celje, s pripisom Gol-
ding loto.
Štiri metre čez reitoril
V drugi polovici septem-
bra bo v Celju finale pokala
mladinskih prvakov v atleti-
ki, na katerem bo našo drža-
vo zastopal zmagovalec da-
našnjega državnega prven-
stva, ki se bo na štadionu
Kladivarja začel ob 15. uri.
Nesporne favoritinje za
ponovitev zmage so atletinje
Kladivarja Cetisa, ki so lani
v Torinu zasedle 7. mesto. Za
septembrsko prvenstvo v Ce-
lju so že prijavljeni prvaki
Velike Britanije, Francije,
Nemčije, Nizozemske, Hrva-
ške, Madžarske, Italije in
Češke, lanski prvak Berlin
ter ustanovitelji tekmovanja
Rennes, Sale Harriers Manc-
hester in Liege.
Celjski atletski upi so že
v zelo dobri formi, kar so po-
trdili v Novem mestu na dr-
žavnem prvenstvu za mlajšo
mladinsko kategorijo. Eliza-
beta Randželovič je z nekoli-
ko lažjim (mladinskim) kop-
jem z metom 48,82 za več kot
štiri metre izboljšala državni
rekord, Tina Matul pa je
v teku na 100 metrov zmaga-
la z osebnim rekordom
12,24. Naslova je osvojil še
Topolovčan (troskok, dalja-
va), srebrne kolajne Pangerl
(2000 m), Jurčakova (600 in
1000 m), Valantova (višina)
in Žnidaršičeva (kopje), bro-
naste pa Ružnič (2000 m),
Grosek   (kopje),   Kranjčec
(troskok) in Žnidaršičeva
(krogla).
Izkazali so se tudi Velenj-
čani. Zlate kolajne imajo
moška štafeta 4 x 100 m,
Steblovnikova (300 in 600 m)
in Tabakovičeva (krogla),
srebrne Janžovnik (300 m),
moška štafeta 4 x 300 m in
Steinbacherjeva (80 m ovi-
re), bronasti pa Janžovnik
(100 m), poleš (300 m ovire)
in Gričarjeva (krogla).
Z.Z.
V soboto se bodo na Nizozem-
skem začele olimpijske igre
mladih, v reprezentanci Slove-
nije pa bodo tudi celjske atle-
tinje Tina Matul, Anja Valant
in Elizabeta Randželovič.
Št. 26 - 1. julij 1993^
18
• v torek, 22. junija po-
poldne, je hotel Jože Š. iz
Celja kure fentati. V ko-
košnjak jim je natrosil zr-
nja, ki pa se ga zvite putke
še dotaknile niso. Vedele so
namreč, da je gift name-
njen podganam. Pa naj še
kdo reče, da so kure buta-
ste. Kure so torej preživele,
Jože pa bo moral k sodniku
za prekrške. Pa ne zaradi
poskusa umora kokoši, am-
pak zato, ker je tega dne po
domači hiši v pijanem sta-
nju razgrajal.
Istega torka zvečer se je
v neko gostilno na Dobrni
zatekla, skupaj s svojim
nekajmesečnim sinkom,
prestrašena Damjana. Ušla
je Sandiju K., ki jo je tega
dne pretepal.
• V torek ponoči je na po-
licijsko postajo poklicala
družinska skupina. Rešiti
so se hoteli sorodnika, ki je
maltretiral svoje najdražje.
Ker je bil Hanzek tudi do
policistov »neprijazen«, so
ga pobasali v avto in mu
lahko noč voščili v policij-
ski treznilnici.
• V sredo, pol ure po pol-
noči, so poklicali občani iz
Nove vasi, češ da jim nočni
spanec krade tamkajšnja
Palma. Potem so možje po-
stave ocenili, da o kakšnem
ogrožanju javnega reda in
miru ne more biti govora,
bo pa Palmino osebje kaz-
novano zato, ker je krepko
prekoračilo delovni čas.
• V diskoteki Jimgle so se
v sredo ob dveh ponoči rav-
sali Željko M., Franc K.,
Damjana K. in Edvard M.
Zdaj bo izbrana družba na-
stopila še pred sodnikom
za prekrške.
• V sredo, 23. junija po-
poldne so za policijsko po-
sredovanje zaprosili iz bi-
feja kina Metropol. Tam se
je nahajal alkoholno po-
skočni Siniša T., ki si je
privoščil folklorno razbija-
nje kozarcev.
• V sredo ponoči je z Mil-
činskega ulice pokhcala
tudi mladenka, ki je pove-
dala, da jo tepe njen fant.
Boštjan S., ki je res mladil
svojo ljubljeno izbranko,
zraven pa še njeno prijate-
ljico, bo šel k sodniku za
prekrške. Neuradno pa
smo izvedeli, da je Boštjan
S. od srede dalje brez
punce.
• Na Polulah je prejšnji
četrtek popoldne padlo
s kamiona 150-kilsko pra-
se. Čunka se je potem mir-
no sprehajala po cesti in
čakala svojega kamionarja,
da jo najde in pobere. Je pa
prašiča precej vznemirila
tamkajšnjo javnost, tako
da so morali na kraj pridr-
veti policisti in območje,
kjer se je nahajala izgub-
ljenka, zavarovati. Na sre-
čo je kmalu prišel njen
lastnik, snidenje pa je bilo
nadvse ganljivo.
• Minuli četrtek zvečer je
na policijsko postajo klical
Goran S. in povedal, da ga
hoče v bistroju Miami nez-
nana oseba pretepsti. Na
kraju dogajanja je bilo po-
tem ugotovljeno, da je bil
Goran tisti tič, ki je kršil
javni red in mir.
• V soboto popoldne pa so
poklicali iz gostilna Lavrič
na Teharjah. Tam se je mu-
dil Džoni M., ki je med alko
poskočnico razbil dva ko-
zarca in steklenico piva.
Policistov pa ni hotel poča-
kali.
M. A.
Samo ključavnica ie premalo
Kaj nam svetujejo policisti pred oahoilom na Uopust? _
Prišel je čas dopustov, ko se
mnogi odpravljate na zaslužen
oddih na morje, v planine, to-
plice ali kamor koli že, kjer si
boste nabrali novih moči za
spopad z novimi nalogami in
izzivi. Da boste dopust preži-
veli prijetno, predvsem pa
brezskrbno, vam policisti po-
nujamo nekaj nasvetov in vam
obenem svetujemo, da jih upo-
števate.
Prvi nasvet se nanaša na
varnost vašega stanovanja ali
stanovanjske hiše v času, ko
vas ne bo doma. Vlomilci na-
mreč tudi v času dopustov ne
počivajo. Prav nasprotno. Va-
šo odsotnost s pridom izkoriš-
čajo za svoje tatinske načrte.
Da ne boste ob prihodu domov
neprijetno presenečeni, storite
naslednje:
- dogovorite se s sorodnikom,
sosedom ali prijateljem, ki mu
zaupate, da bo pazil na vaše
stanovanje ah hišo v času vaše
odsotnosti. V primeru, da bi
zaznal kar koli sumljivega, naj
o tem takoj obvesti policijsko
postajo;
-sosed naj po možnosti več
krat na dan, najmanj pa en
krat dopoldne in en krat v ve-
černem času, vstopi v vaše sta-
novanje in odpre okna, rolete
pa zvečer spusti in jih zjutraj
spet dvigne. Zvečer prižge tudi
luči, da sta novanje ne bo da-
jalo videza, da vas ni doma;
-iz poštnega nabiralnika je
treba dnavno pobirati pošto,
časopise. Če se pošta v nabi-
ralniku nekaj dni nabira, je to
za vlomilca znak, da ni niko-
gar doma;
— če imate v vratih staro klju-
čavnico ali ste ključe že kdaj
izgubili, potem jo zamenjajte
z novo. Če na vratih še nimate
varnostnega ščita, vam pripo-
ročamo, da ga namestite. Var-
nostni ščiti so razmeroma po-
ceni, preprečujejo pa lomljenje
ključavnice;
— če imate v stanovanju pred-
mete večjih vrednosti (nakit,
zlatniki ipd.) ali večjo količino
denarja, zaupajte to imetje
prijatelju ali bančnemu šefu;
— tudi telefonska tajnica lahko
vlomilcu »pove«, da vas ni do-
ma. Zato nikar ne pustite spo-
ročila, da ste na dopustu (po
možnosti še z natančnim datu-
mom povratka), ampak sporo-
čite samo, da ste trenutno od-
sotni. Vaš sosed pa naj sporo-
čila po telefonski tajnici dnev-
no preverja.
Vzemite te nasvete resno,
■kajti kriminaliteta je v Slove-
niji v skokovitem vzponu. Leta
1992 je, v primerjavi z letom
poprej, narasla za skoraj 30
odstotkov. V lanskem letu je
bilo vlomljeno v 554 stanovanj
in   1100  stanovanjskih  hiš,
v ostale objekte pa 9864 krat.
Najpogostejši načini vlamljanj
v stanovanja in stanovanjske
hiše so nasilni vstopi skozi za-
prta okna in vrata z uporabo
fizične sile, lomljenje cilin-
dričnih vložkov, odklepanje
cilindričnih vložkov z različ-
nimi pripomočki, vrtanja
v ključavnice in podobno. Sto-
rite torej vse potrebno za za-
varovanje vašega premoženja,
da ne boste tudi vi med oško-
dovanci.
Pred odhodom od doma se
tudi prepričajte, če ste zaprli
vsa balkonska vrata in okna, i
pri tem pa preverite predvsem'
kletna okna, ki pogosto ostaja-
jo odprta. Ne pozabite pogasiti
luči, zapreti plina in vode, da
ne bi prišlo do požara ali po-
plave v stanovanju.
Preden se odpravite na do-
ust, zaupajte svoje vozilo me-
haniku, da preveri, če vozilo
brezhibno deluje. Zelo nepri-
jetno se bi začel vaš dopust, če
bi obstali na pol poti s polnim
prtljažnikom. Preverite tudi,
če je pnevmatika na rezerv-
nem kolesu polna in če imate
v vozilu vso potrebno opremo.
Avtomobilske luči naj bodo
prižgane tudi podnevi, saj tudi
s tem prispevate k večji varno-
sti v prometu. Če med vožnjo
postanete utrujeni, vozilo za
kratek čas ustavite in razgi-
bajte telo. Ne bodite nestrpni,
ko vozite, in ne prehitevajte
tam, kjer to ni varno, upošte-
vajte prometno signalizacijo
in prilagodite hitrost vožnje
stanju ter razmeram na cesti.
Če pa se odpravljate v tujino,
se nikar ne pozabite seznaniti
s prometnimi predpisi države,
v katero potujete, da ne boste
zaradi cestno-prometnih pre-
krškov ob denar, ki ste ga na-
menih dopustovanju. Ne poza-
bite tudi na zelene karte.
Naj vas opisane nevarnosti
ne odvrnejo od prijetnega do-
pusta. Vse to vam svetujemo
samo zato, da boste dopust za-
res brezskrbno preživeli in se
spočili. Seveda pa bomo za
varnost vašega premoženja
skbeli tudi policisti, ki želimo,
da živite varno.
Vaša policijska postaja
PROMETNE NeZGODE i
Otrolc čez vozišče
Na magistralni cesti v Pro-
žinski vasi se je v torek, 22.
junija popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bile ena oseba
hudo telesno poškodovana,
materialna škoda pa znaša
okoli 30 tisoč tolarjev.
Franc Horvat (27) iz Šent-
jurja je vozil osebni avtomobil
iz smeri Šentjurja proti Što-
ram. Ko je pripeljal v oster
desni pregledni ovinek, mu je
nenadoma z njegove leve stra-
ni stekel čez vozišča 5-letni
B.Ž. iz Prožinske vasi. Voznik
je s prednjim desnim delom
vozila trčU v otroka, ki ga je
vrglo na pokrov motorja, po
nekaj deset metrih vožnje pa je
otrok padel z vozila na cestiš-
če. Hudo telesno poškodova-
nega otroka so najprej odpe-
Ijah v celjsko bolnišnico, od
tam pa v UKC v Ljubljano.
Trčiia Icolesarica in
motorist
Na lokalni cesti na Dobrni
se je v torek, 22. junija zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Sedemnajstletna Nataša K.
iz Celja se je peljala s kolesom
iz smeri Klanca proti Zavrhu.
Ko je pripeljala do prometne-
ga znaka »delo na cesti«, je
zapeljala na levo stran voziš-
ča. V tem trenutku je iz na-
sprotne smeri pripeljal voznik
motornega kolesa, 42-letni
Ivan Tašler iz Velenja, ki se je
izogibal delovišča ter zapeljal
proti sredini vozišča. Pri tem
je zadel kolesarko, ki je padla
po vozišču, padel pa je tudi
voznik Tašker, ki je v nezgodi
utrpel hude telesne poškodbe.
Pošicodovan sopotniic
Na magistralni cesti, izven
naselja Vinska gora, se je
v sredo, 23. junija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda,
ki je nastala, pa znaša okoli
200 tisoč tolarjev.
Jožef Čas (69) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Vinske gore proti Velenju.
Ko je pripeljal v levi ovinek,
mu je nasproti pripeljal voznik
tovornjaka, 50-letni Oto Goleč
iz Vojnika, kateremu sta s ke-
sona tovornjaka padla na vo-
zilo dva betonska kvadra.
V nezgodi se je hudo telesno
poškodoval sopotnik v oseb-
nem avtomobilu, 40-letni Jože
Čas iz Velenja.
Zaspai za voianom
Na cesti, rezervirani za mo-
torna vozila, izven naselja Že-
pina, se je v sredo, 23. junija
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, mate-
rialna škoda pa znaša okoli
450 tisoč tolarjev.
Janez Blatnik (48) iz Ljub-
ljane je vozil tovorni avtomo-
bil iz smeri Dramelj proti Ce-
lju. Ko je za volanom za hip
zadremal in zapeljal na desno
bankino ter drsel ob zaščitni
ograji, je potem trčil v beton-
ski zid ob potoku Ložnica in se
v nezgodi hudo telesno poško-
doval.
Trčiia tri vozila
Na regionalni cesti v naselju
Šoštanj se je v sredo, 23. junija
ponoči, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, ena laž-
je, na vozilih pa je škode za
okoli 680 tisoč tolarjev.
Milan Goltnik (26) iz Vele-
nja je vozil osebni avtomobil iz
smeri Šoštanja proti Velenju.
Ko je pripeljal v desni nepre-
gledni ovinek, je zapeljal v le-
vo na nasprotni vozni pas, in
to v trenutku, ko je iz nasprot-
ne smeri pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 30-letni
Marjan Medved iz Belih Vod
pri Šoštanju. Vozili sta trčili,
v Goltnikov avtomobil pa je
nato trčilo še osebno vozilo, ki
ga je vozil 23-letni Dejan Pfe-
ifer iz Velenja. V nezgodi se je
voznik Goltnik hudo telesno
poškodoval, voznik Medved pa
lažje.
S kolesom
v tovornjak
Na regionalni cesti v Treb-
čah se je v četrtek, 24. junija
opoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, materi-
alna škoda pa znaša okoli 50
tisoč tolarjev.
Andrej Gartner (36) iz Ljub-
ljane je vozil kolo po regional-
ni cesti iz smeri Bistrice ob
Sotli proti Trebčam. Med vož-
njo po klancu navzdol je v des-
nem ovinku zapeljal na levo
polovico vozišča in trčil v to-
vorni avtomobil, ki ga je iz na-
sprotne smeri vozil 42-letni
Miroslav Uršič iz Imenega.
Kolesar Gartner je bil v nezgo-
di hudo telesno poškodovan.
Trčila v breg
Na regionalni cesti v kraju
Tirosek se je v petek, 25. junija
ponoči, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, gmot-
na škoda pa znaša približno
350 tisoč tolarjev.
Erika Krajnc (30) iz Gornje-
ga gradu je vozila osebni avto
iz smeri Črnivca proti Gornje-
mu gradu. Ko je pripeljala
v kraj Tirosek, je v desnem
ovinku, ki ga ni speljala, trčila
v brežino, nato pa se je ožilo
prevrnilo na desni bok in po-
tem na streho. Pri prevračanju
vozila je voznica Krajnčeva
utrpela hude telesne po-
škodbe.
Umrl med prevozom
V petek, 25. junija zvečer, se
je na lokalni cesti v kraju Lo-
pata pripetila nezgoda, ki je
terjala človeško življenje.
Mitja Zore (24) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Ostrožnega proti Šmartne-
mu v Rožni dolini. Ko je pripe-
ljal v levi oster ovinek, je zape-
ljal s este na nasip, kjer se je
vozilo prevračalo. Voznik je
med prevračanjem padel iz av-
tomobila in se tako hudo po-
škodoval, da je med prevozom
v bolnišnico poškodbam pod-
legel.
Po nezgodi peljal
dalje
Na lokalni cesti, izven nase-
lja Gornji Grad, se je minuli
četrtek ponoči pripetila nez-
goda, v kateri sta dva udele-
ženca utrpela hude telesne po-
škodbe.
Igor Mohorčič (19) iz Mozir-
ja je vozil kolo z motorjem iz
smeri Gornjega Grada proti
Nazarju. V blagem desnem
ovinku mu je takrat iz na-
sprotne smeri pripeljal nezna-
ni voznik osebnega avtomobi-
la znamke citroen AX, bele
barve, ki je z vozilom oplazil
mopedista in peljal dalje. So-
potnika na kolesu z motorjem,
17-letnega Damjana J. iz Mo-
zirja, je vrglo na cesto, pri če-
mer je utrpel hude telesne po-
škodbe, hudo poškodovan pa
je bil tudi voznik Mohorčič.
Nezgoda v Dobravi
Na lokalni cesti v kraju Do-
brava pri Slovenskih Konjicah
se je minulo soboto popoldne
pripetila nezgoda, v kateri je
bil en udeleženec hudo telesno
poškodovan, materialna škoda
pa znaša okoli 60 tisoč to-
larjev.
Zoran Grašič (18) iz Zreč je
vozil kolo z motorjem iz smeri
Zreč proti Konjicam. V bližini
hiše Dobrava pri Konjicah
št. 41 je v nepreglednem ovin-
ku zapeljal na levo stran vo-
zišča, in to v času, ko je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 34-
letni Miroslav Preradovič iz
Loč pri Poljčanah. V trčenju
med voziloma je hude telesne
poškodbe utrpela sopotnica na
kolesu z motorjem, 18-letna
Mihaela Rangus iz Novega
mesta.
Mladoletnik za
volanom
Na lokalni cesti v Podkraju
se je v soboto, 26. junija zve-
čer, pripetila nezgoda, v kateri
je bil hudo telesno poškodovan
otrok.
Tomaž V. (17) iz Žalca je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
Andraža proti Podkraju. V ne-
posredni bližini hiše Podkraj
72 a je trčil v kolesarja, šest-
letnega S.N. iz Velenja, ki je
v blagem levem nepreglednem
ovinku pripeljal iz nasprotne
smeri po levi strani vozišča.
Otrok je padel s kolesa na ce-
sto in utrpel hude telesne po-
škodbe.
Avto v jarku
Na regionalni cesti v Žicah
se je v nedeljo, 27. junija pono-
či, pripetila nezgoda, v kateri
sta dve osebi utrpeli hude te-
lesne poškodbe, materialna
škoda na vozilu pa znaša okoli
210 tisoč tolarjev.
Anton Jelovšek (33) iz Zbe-
lovega je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Loč proti Konjiški
vasi. V Žicah, pri hiši št. 48, je
v blagem levem ovinku zape-
ljal na bankino in nato v ob-
cestni jarek, kjer je vozilo trči-
lo v propust. V nezgodi sta se
hudo telesno poškodovala voz-
nik Jelovšek in njegov sopot-
nik, 32-letni Marko Drozg iz
Slovenskih Konjic.
M. A.
Smrtni padec
s traktorja
Minuli petek popoldne je
4 7-letni Mirko Pisanec iz
Hramš 9 (Žalec) gradil cesto
v neposredni bližini svoje sta-
novanjske hiše. Ko je med de-
lom vozil traktor in peljal po
večjem cestnem naklonu, se je
traktor prevrnil na desni bok
ter se nato prevračal po strmi-
ni okoli 80 metrov daleč. Med
prevračanjem je Pisanec padel
s traktorja in se tako hudo po-
škodoval, da je na kraju nesre-
če umrl.
M. A.
Št. 26 - 1. julij 19931
19
Požar v Celju
v sredo, 23. junija okoli 17.
ure, je pričelo goreti v bivši
skladiščno proizvodni hali, ve-
liki 120 krat 12 metrov in viso-
ki okoli 7 metrov, ki stoji v bli-'
zini Ingradove poslovne
zgradbe ob Čopovi ulici v Ce-
lju. Gost dim, ki se je pričel
valiti nad tem delom mesta, je
precej vznemiril občane.
Objekt, ki je gorel, je last
SKB - nepremičnine in leasing
d.o.o. iz Ljubljane. Po pogodbi
z novim lastnikom je Ingrad
v tistih dneh praznil prostore
v hali oziroma selil nepremič-
nine ter različne vskladiščene
materiale. S praznenjem hale
so nadaljevali tudi kritičnega
dne, po 15. uri pa v objektu ni
bilo več nobenega delavca.
Kriminalisti UKS UNZ Ce-
lje so v sodelovanju s strokov-
njaki slovenskega Ministrstva
za notranje zadeve ugotovili,
da je do požara prišlo na lese-
nem stropu (dvojni leseni
strop z vmesnim slojem žago-
vine) elektromehanične delav-
nice. Ugotovili so tudi, da je
kritičnega dne okoli 14. ure
nek delavec z avtogenim apa-
ratom za rezanje kovin odstra-:.
njeval kovinsko vmesno mrež-
nato steno, pritrjeno na strop.
To kovinsko konstrukcijo je
rezal s pomočjo gorilnika, pri
čemer je plamen deloval tudi
na lesen strop oziroma žagovi-
no. Od tam se je ogenj razširil
na celotno ostrešje objekta.
Požar je pogasilo okoli 100
gasilcev celjske poklicne bri-
gade in članov okoliških gasil-
skih društev. V času gašenja je
bilo treba zapreti za promet
Ipavčevo in Čopovo ulico.
Ogenj je uničil približno tretji-
no objekta, škode pa je za oko-
li 10 milijonov tolarjev,      ^
Foto: EDO EINSPIELER
Pasji obup
v nedeljo je na poUcijsko
postajo pokUcalo nekaj obča-
nov z Ljubljanske ceste v Ce-
lju, ki so povedali, da morajo
noč in dan poslušati pasje cvi-
ljenje in lajež, ki prihaja iz
stanovanja na Ljubljanski ce-
sti 10. Povedali so, da je pes
zaprt v stanovanju že štiri dni,
lastnika pa ni doma. Možje po-
stave bodo zoper mučitelja ži-
_ vali primemo ukrepah.
Požar v klasirnici
Minulo nedeljo zjutraj je izbruhnil
požar v klasirnici RLV v kraju Pesje.
Zagorelo je na nizkonapetostni kaseti
za vključevanje motorja transportnega
traku.
Do požara je prišlo zaradi pregreva-
nja električnih vodnikov in zaradi izo-
lacijskega preboja na vseh treh fazah
kasete, ogenj pa je povsem uničil niz-
konapetostno kaseto in dve pregradni
steni. Materialna škoda znaša okoli 700
tisoč tolarjev.
M. A.
Gorelo gospodarsko
poslopje
v petek, 25. junija okoli 6. ure, je
izbruhnil požar na gospodarskem po-
slopju, last Franca Soviča v Ravnah št.
52 pri Šoštanju.
V požaru je zgorelo celotno ostrešje
objekta (19 x 25 m), montirana sušilna
naprava za seno, naprava za raztres
sena, siloreznica, ličkalni stroj, mlin
z elektromotorjem za mletje žita, okoU
10 nakladalk sena, 1 tona pšenice, 3 to-
ne koruze itd. Skupna materialna ško-
da znaša okoli 3 milijone 500 tisoč to-
larjev.
Kriminalisti so ugotovili, da je tuja
krivca izključena in da je do požara
najverjetneje prišlo zaradi okvare na
elektromotorju mlina za mletje žita.
Ogenj je pogasilo 21 gasilcev iz GD
Šoštanj in Gaberke, pri gašenju pa je
sodelovalo tudi 20 domačinov oziroma
sosedov.
M. A.
Ugotovili vzrok nesreče
V prejšnji številki smo poročali
o nezgodi na tovorni žičnici pri slapu
Rinka na Okrešlju, ki se je pripetila
19. junija in ko se je pri padcu iz gondo-
le hudo telesno poškodoval 30-letni
Slavko Frece iz Celja, ki se je takrat na
žičnici nahajal kot potnik.
Preiskava, v kateri so soedlovaU kri-
minaUsti celjske UNZ ter strokovnjaki
za materiale in konstrukcije ter žičnice,
je pokazala, da na pogonskih sistemih
omenjene žičnice ter na vrveh in drugih
mehanizmih ni bUo napake. Nezgodo
naj bi zakrivilo nestrokovno ravnanje
strojnika. Za osiunljena A.P. in A.V. iz
Celja so policisti sestavili kazensko
ovadbo za hudo kaznivo dejanje zoper
varnost javnega prometa.
M.A.a
mini KRIMICI
stopil Je še v kiet
V ponedeljek, 21. jimija do-
poldne, je neznani storilec
kradel v stanovanjski hiši
v kraju Škalce na Konjiškem.
V notranjost hiše je prišel sko-
zi priprto okno v pritličju.
V kuhinji je iz omarice odnesel
12 tisoč tolarjev, v kleti pa je
našel dve obilni svinjski bo-
djoli.
Nor na EMO posodo
Neznani storilec je v pone-
deljek, 21. junija ponoči vlomil
v skladišče gotovih izdelkov
celjske tovarne EMO. Odnesel
je pet kompletov posode in po-
djetje EMO s tem oškodoval za
okoli 60 tisoč tolarjev.
Vlomil v župnišče
Neznanec je minuli četrtek
ponoči skozi vhodna vrata vlo-
mil v župnišče na Teharjah pri
Celju. V kuhinji je ukradel 40
tisoč tolarjev gotovine, posku-
šal pa je vlomiti tudi v pisarno
župnišča, a mu to ni uspelo.
Samopoškodba
s pištolo
Prejšnji četrtek ponoči je
v celjski bolnišnici iskal
zdravniško pomoč 2 3-letni
D.K. iz Celja, ki je krvavel iz
roke zaradi strelne rane.
Kriminalistom je povedal,
da ga je ustrelil neznanec, pri
tem pa je bil precej nepreprič-
ljiv, zlasti zato, ker je svojo
izjavo spreminjal. Potem pa je
bilo ugotovljeno, da se je mla-
denič ustrelil kar sam pri ro-
' kovanju z orožjem, pištolo CZ
kal. 7,62 mm. Kot je še pove-
dal, je to orožje dobil med
predlansko vojno v Sloveniji
in jo zadržal brez ustreznih li-
stin. Pištolo so mu poUcisti za-
segli.
Ukradel nakit
Minuli petek popoldne je
neznani storilec vlomil v sta-
novanjsko hišo v Spodnji Ko-
strivnici. Iz prostorov, v katere
je prišel skozi balkonsko okno,
je ukradel zlat nakit, vreden
okoli 50 tisočakov.
Naslinlk
šmarski poUcisti so minulo
nedeljo privedli k preiskoval-
nemu sodniku 36-letnega B.H.
iz Grobelc na Šmarskem.
Osumljeni naj bi tega dne
okoli poldneva prišel domov
pijan, potem pa je začel s seki-
ro groziti svoji materi in bratu.
Ker gre za nepopravljivega
nasilnika, ki bi lahko dejanje
ponovil, je preiskovalni sodnik
zanj odredil osemdnevni
pripor.
Ovadba za gostinca
Minuli četrtek se je na poli-
cijski postaji v Celju oglasil
oče dvanajstletnega fanta, ki
je povedal, da se je njegov
otrok tega dne vrnil domov za-
strupljen z alkoholom, zaradi
česar so ga morali peljati
k zdravniku.
Policisti so potem ugotovili,
da je fant tega dne popival
s skupino vrstnikov v središču
mesta Celja. Kot so še ugotovi-
li, so tem otrokom, ki so bili
očitno že pijani, dodatno po-
stregli z alkoholom: v bistroju
Akvarij z žgano pijačo, v Teku
pa s pivom. Zato so policisti
napisalo kazenski obadbi zo-
per strežno osebje, ki je točilo
alkoholne pijače otrokom, ki
so bili že vinjeni. Če je opisana
zgodba žalostna, naj bo obe-
nem tudi spodbudna za starše
in druge odrasle osebe, da bo-
do takšne in podobne primere
sporočali organom pregona.
Služiti denar na račvm otroške
nepremišljenosti, je vsega ob-
sojanja vredno dejanje.
VlomUeni Diesel
v času od 24. do 26. jimija je
nekdo vlomil v bistro Diesel
v Celju. Ukradel je barvni te-
levizijski sprejemnik in glas- _
beni stolp ter večjo količino
cigaret marlboro in boss.
S tem je lastnika lokala oško-
doval za okoli 100 tisoč to-
larjev.
Bučno praznovanje
Matej, Matjaž, Aleš, Bošt-
jan, Dani in še eden Aleš, so
prejšnjo soboto praznovali
rojstni dan v prostorih gasil-
skega doma na Ostrožnem.
Praznovanje se je prevesilo
v zgodnje nedeljske ure, ko se
je druščina tako razvnela, da
je pričela razbijati, uničevati
inventar, razbijati električna
stikala, metati predmete v ste-
ne in strop ipd. Gasilcem so
s tem naredili škode za okoli
50 tisoč tolarjev.
Sina hotel odpeljati
v ZRJ
Ferid Hahlovič iz Beograda,
musliman in državljan tim.
ZRJ, je prejšnji teden prispel
v Slovenijo in se v petek do-
poldne oglasil pri svoji tašči
Huriji T. na Koroški cesti
v Šoštanju, ki je v tem času
pazila njegovega dve leti sta-
rega sina. Ferid pa je naenkrat
sina pograbil in stekel z njim
proti avtobusni postaji z na-
menom, da ga odpelje s sabo
v Beograd. Presenečena tašča
je stekla za njim, nato pa še
otrokova mati oziroma Feri-
dova žena Nedžica. Ko sta
ženski pritekli na avtobusno
postajo, se je Ferid zahtevi po
vrnitvi otroka uprl tako, da je
taščo udaril po obrazu. Na sre-
čo so bili na kraju dogajanja
kmalu tudi policisti in potem
še delavka Centra za socialno
delo. O otrokovi prihodnosti
pa bodo menda odločali v Beo-
gradu, saista oba starša dr-
žavljana ZRJ.
M. A.
Otrok pred avto
Na magistralni cesti v Rim-
skih Toplicah se je minulo so-
boto dopoldne pripetila nez-
goda, v kateri se je hudo teles-
no poškodoval otrok, gmotna
škoda pa znaša okoli 150 tisoč
tolarjev.
Ivan Klopčič (37) je vozil
osebni avtomobil iz smeri La-
škega proti Zidanemu mostu.
Ko je pripeljal v Rimske Topli-
ce, mu je z desne strani na
prednostno cesto pripeljal 13-
letni kolesar V.R. Pri trčenju je
bil otrok hudo telesno poško-
dovan.
Z motorjem v drog
Na Bežigrajski ulici v Celju
se je v soboto, 26. junija pono-
či, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, materialna ško-
da pa znaša okoli 90 tisoč to-
larjev.
Sašo C. (16) iz Celja je vozil
motorno kolo po Bežigrajski
ulici v smeri Trnoveljske ceste.
Ko je pripeljal v blagi levi ovi-
nek v neposredno bližino Po-
trošnikove prodajalne, je za-
peljal z vozišča in trčil v drog
telefonske napeljave ter pri
tem utrpel hude telesne po-
škodbe.
PONUDBA
VEBLES d.o.o. Rimske Toplice,
si dovoli, da vam predstavi svoje usluge, s katerimi
želimo sodelovati tudi z vami:
* posek in spravilo lesa
* prevoz blaga v cestnem prometu
* trgovina z lesom na debelo in drobno
* izvrševanje transportnih storitev in storitev strojne mehani-
zacije fizičnim in pravnim osebam
* uvoz in izvoz živilskih in neživilskih proizvodov
Predstavljamo vam tudi BAGER TB 045, s katerim izvajamo
zemeljska dela. Zelo primeren je tudi za sanacijo plazov ipd.
Za sodelovanje se priporočamo in smo vam na razpolago
24 ur na dan. Telefon: 063/737-507
Št. 26 - 1. julij 1993;
Odprt pogien
v radijsko delo
Najlepše, kar je lahko nas,
radijce doletelo na petkovo
praznično jutro, je bilo jasno
nebo in obetavna vremenska
napoved: dan brez dežja. Še
nikoli nanu-eč nismo bili tako
zelo odvisni od vremena kot
tokrat, saj smo 25. junija svoj
studio odprli in razpostavili
pod milim nebom. Resnici na
ljubo, ne ravno pod milim ne-
bom, saj nas je pred dežjem
vendarle varovala streha lične
steklene hiške, a vendar smo si
bolj kot vse drugo želeli sonca,
saj odprti radio pač nima no-
benega smisla, če mine brez
poslušalcev oziroma v tem pri-
meru gledalcev.
Torej: vreme je bilo in tudi
raiiovedneži so prišli in se pre-
pričali, da je naše delo zanimi-
vo in pestro, tu in tam napeto,
da je čakanje včasih bolj ubi-
jajoče od mrzličnega lovljenja
minut... Skratka, hoteli smo
pokazati prav vse ali vsaj čim-
več, kar sicer vsak dan počne-
mo zato, da so naši poslušalci
informirani, obveščeni, da iz-
vedo kaj zanimivega, in da. se
za povrh še zabavajo in spro-
stijo. Ne nazadnje je marsikdo
tudi prvikrat videl ljudi, kate-
rih glasove sicer dobro pozna
iz radijskega etra. In tudi to
zna biti zanimivo, saj si za po-
sameznimi glasovi včasih
v svojih mislih naslikamo po-
dobo, ki sploh ne ustreza tiste-
mu, kar lastnik tega glasu
v resnici je.
Dopoldanski program je
v glavnem tekel iz našega
»studia« na Tomšičevem trgu,
a je kljub temu privabil precej
poslušalcev. V studiu smo v ži-
vo gostili več sogovornikov in
izpeljali tudi nekaj nagradnih
iger. Tako smo spoznavali
znamenite hiše na Tomšiče-
vem trgu s pomočjo mladih ra-
ziskovalk s hudinjske osnovne
šole, predstavili mednarodno
kinološko reševalno vajo, ki je
tiste dni tekla v Celju in se
v živo pogovorili tudi s Stane-
tom Venigerjem, najbolj slav-
nim radijskim policistom, ki
vsako jutro za Radio Celje pri-
pravi sveže poročilo o nočnih
dogodkih na celjskem. Na za-
baven način smo s pomočjo
Zvezdana Martiča spregovori-
li še o računalništvu in se do-
taknili glasbene zakladnice
s pomočjo Kurje kože.
Popoldne pa je zaživel tudi
naš odprti oder. Škoda le, da
se je Tomšičev trg v času opol-
danskega obeda precej izpraz-
nil, tako da je večina imeniten
nastop koroškega Dua Kora
spremljala po etru, ne pa tudi
v živo. Nepričakovano (in ne-
pričakovani dogodki tudi sicer
kar naprej krojijo in spremi-
njajo naše načrtovane sheme)
sta v eter padla in navdušila
glasbenika Bobi in Dani. Mla-
di so bili veseli predvsem Šank
Ročka in še neuveljavljene,
a obetavne skupine Ileks, sta-
rejšim pa je bil bolj po godu
nastop Aleksandra Ježa ter
Zorana Zorka in njegove se-
stre Mojce. Na vrhuncu po-
poldneva je dogajanje v svo-
jem stilu zaokrožil še Bojan
Krajne, ki je Rumeni CE prila-
godil terenu in vključil tudi
»gledalce«.
In kar se je zgodilo prvikrat
v zgodovini celjskega radia:
naša osrednja oddaja Kronika
se je dogajala v živo pred pol-
nim avditorijem, kar je še po-
sebej godilo njenemu stalnemu
uredniku Robertu Gorjancu
pa, seveda, tudi vsem nam.
Če smo zjutraj bili predvsem
veseli vremena, potem smo se
zvečer, vsi prijetno utrujeni
veselili tudi prijetnega dneva,
ki smo ga preživeli s svojimi
poslušalci. Obljuba, da se pri-
hodnje leto spet vidimo, je bila
tako kar sama po sebi umevna.
NADA KUMER
Foto:EDO EINSPIELER
Odprti dan Radia Celje je na-
šim poslušalcem poklonila
Ljudska banka d.d. iz Celja.
V njenem imenu je za Radio
Celje spregovoril Borut Cene.
Sopokroviteljski delež je prev-
zelo avtoprevozništvo Veng-
tour.
Lične hiške, ki jo je na Tomši-
čevem trgu za odprti radijski
studio postavil Biodom iz Ce-
lja, se je kmalu oprijelo ime
»zverinjak«. Zverine imajo do-
ber nos in vzbujajo strah, zato
naj se nas le bojijo tisti, ki
imajo kaj nepoštenega za bre-
gom. Vsekakor pa smo se mi
v tej hiški imenitno počutili.
Kot vse ostalo, smo tudi opol-
danske novice oddajali nepo-
sredno iz našega odprtega stu-
dia, ki pa je imel eno samo
pomanjljivost: ni bil zvočno
izoliran. Tako so Kamilov glas
namesto glasbe »podlagah«
cerkveni zvonovi.
Med gledalci nas je celo do-
poldne spremljal tudi Ivan Le-
gvart. Zakaj ga omenjamo?
Zato, ker nas je presenetil
s svojo majico. Nosila je na-
mreč napis lanskega 1. Dneva
odprtega Radia. Ivan si jo je
prislužil v nagradni igri pred
natanko letom dni.
Odprt pogled v naše radijsko delo. Takole na prepihu je bil naš studio v petek, 25. junija od 8. do
19. ure.
Radijci se malodane nikoli ne moremo zbrati v popolni postavi, saj je vedno kdo na kakšni delovni zadolžitvi. Tudi ta gasilski
posnetek petkove delovne ekipe je nepopoln: v ospredju Bojan Pišek, zadaj pa od leve proti desni Nada Kumer, Mateja Podjed,
Kamilo Lorenci, Nataša Gerkeš, Mitja Tatarevič, Martin Godler, Mitja Umnik in Miran Majcen. Manjkajo: Tone Vrabl in tehnik
Matjaž Marinček (na terenu), Robert Gorjanc, Vesna Lejič (za računalnikom v redakciji), Sašo Matelič, Matej Gračner, Maja
Šumej, Jožica Skorja (v matičnem studiu} ter Theo Bostič in Bojan Krajne (prihajajoča na popoldanski program). Odsoten je bil
zaradi naloge v Vatikanu Janez Vedenik.
Moja sposi
je božji da
Bioenetgeiik Ivan Pire na seansi v Vinski G
V sobici, natanko takšni, kot si jo
predstavljam, ko govorijo o kmečki
hiši, se nas je zbralo več kot 60.
Bolni in upajoči so poiskali pot
v Vinsko Goro pri Velenju k čudež-
nemu odrešitelju Ivanu Pircu.
Samo tiktakanje starinske ure in
občasen jok otroka st^ motila po-
polno zbranost in tišino, ki je obda-
jala ljudi. Ivana Pirca so poiskali
kot poslednje upanje. Te ljudi pe-
stijo različne bolezni, vsi pa so v en
glas zatrjevali, da jim seanse pri
čudežnem zdravniku pomagajo.
Razširjene roke bioenergetika
Ivana Pirca in nekakašna tiha spo-
kojnost v stari kmečki hiši sta glav-
na temelja za ozdravitev upajočih.
Ljudje so posedali po stolih, ob
kmečki peči, na klopeh, ter strmo
zrli v svojega odrešitelja. »Bolezni
lahko ugotavljam iz neposredne
bližine ali pa tudi na daljavo, preko
radiostezije in telepatskega siste-
ma,« je začel svojo seanso v Vinski
Gori Ivan Pire. »Ne glede na odda-
ljenost lahko ugotovim, kateri or-
gan osebe, ki si jo zamishte, je
bolan.«
IVIočnelši sem icot
Džuna
Ivan Pire pripravlja svoje seanse
v Vinski Gori v spomin na Robeka,
ki je zdravil s kapljicami, vendar
ga je večina zapostavljala.
»Veliko ljudi sem rešil odprtega
groba, vendar ne želim niti besedi-
ce hvala. Vem, kaj so ljudje. Le
malo jih razume, kaj sem jim povr-
nil in podaril. Hvaležnosti je zelo
malo na tem svetu. Meni se na zu-
naj niti ne vidi, kako sem močan.
To mi priznavajo tudi strokovnjaki
za bioenergijo. Delam prave čude-
že, vendar sem tak, kot sem bil.
Najdem čas za vsa bitja, bogate in
revne.
Zdravim že več let. Najprej sem
o svojih sposobnostih pripovedoval
v podjetju, kjer sem delal, vendar
so se mi smejali. V Kisovcu so leta
1985 pripravili tečaj za bioenerge-
tike. Ko sem stopil v cerkev, so
začutili, kako zelo močan sem. Ro-
ke nad mojo glavo so moč še potr-
dile, ponovne meritve pa so poka-
zale, da sem za četrtino močnejši
od Džune.
Džuni sem se telepatsko zahvalil,
saj smo vsi, ki se ukvarjamo z bio-
energijo, njeni učenci. Ko so ljudje
v Kisovcu izvedeli, kako sem mo-
čan, sem takoj pričel zdraviti. V ti-
stem trenutku so se mi ljudje zaz-
deli kot mravlje. Za trenutek sem
bil najsrečnejši na svetu, vendar
sem takoj sklenil, da bom za vse
enak. Nihče me ne bo mogel pre-
plačati, iskreno bom opravljal svo-
je delo. V mladosti sem čutil dosti
ponižanja, zato sem sklenil, da sam
ne bom nikoli nedostopen.
Imam avto mercedes, ki sem ga
zaslužil v osmih letih dela. Odkar
me ljudje poznajo, ne praznujem
več praznikov, delam 12 ur dnevno.
Prvi čudež, ki se ga spomnil
zgodil, ko je lovec ustrelil
psa. Takrat sem bil star de
Medtem ko sva kopala jam
psa poklical. Pes je vstal
nekaj sekund, nato pa se je 2
Dvakrat je na moj klic vstal,
pa ni mogel več.
Sila vame ni prišla nai
prinesel sem jo na svet. Da
znamo sprejeti preprostih
Ljudje pravijo, da je bioeneij
temativa medicini. To ni n
energija je dar božji. Če im
je lahko vse alternativna me
Govoril sem z več duhovi
strokovnjaki, vsi menimo, (
sposobnost prinesel s sabo. I
ljudi, ki so pripravljeni pq
neznancu. Dar božji je prig
nost pomagati, duhovna stoj
zelo visoki ravni in pari
Zadnje je dar božji, brez 1
moreš pomagati ljudem.«
Včasib zadostuje di
dan
Samo ura je v stari hiši
tišino. Ljudje so gledali v tla
jih je celo jokalo... Visoko di
ne roke Ivana Pirca so meša
čutke le še poglabljale.
»Jaz lahko kar koli počnei
paj z bolnikom, pa ne bom p
njegove bolezni. Bioenergija
rentgen, sila, o kateri ne s;
V Evropi je le 7 pravih bioen
kov. Drugi, ki se ukvarjajo
energijo, nimajo te moči, boli
še bolj pokvarijo in mu vi
denar. Bioenergetika spozni
tem, da ima moč, da lahko pc
Nikoli ne sme vprašati, kaj
niku, kateri organi niso v re
vse to vidim.
Veliko je mojih čudežnih ]
rov, ki niso nikjer opisani.^
določeno jasnovidnost, dosti'
prej rečem, kot jih vidim ali
Neicoč so se mi ljudje posmd
danes se lahko smejim jaz. 1
Za ozdravitev bolezni p^
čam 12 seans, tistim, ki jim
ščitnica, priporočam 20 s|
Vendar se zgodi, da že pri
obisku odpravim vse težave,!
pa zadostuje, da rečem samo'
dan. Težko ozdravljivi so psil
leča hrbtenica in ukleščen
Telepatija je najmočnejše
proti bolezni, je moč, ki si
more nihče predstavljati.«
Naj vam bo dano
Ivan Pire je med seanso ni
številne primere kot dokaze;
jo moč in ozdravljenje. Lju(
pomagal po telefonu, opozai
je na nevarnost, drugim je
potegnil po telesu in boleč
izginile...
»To so dokazi, česa sem zl
Če bi imela kakšna druga <
tako sposobnega človeka, k(
jaz, bi se o tem pisalo. Tudi
ženska, bi bil najbrž več vi
»Čutila sem le neko silo, ki me je vlekla nazaj,« je povedala gospa
Št. 26 - 1. julij 1993^
20,21

ako pa sem le moški v letih,
kljub temu genij. Sam sebi želim,
a me starost ne bi prehitro zagra-
ila v svoje kremplje, da bi lahko
omagal še mnogim ljudem.
Ne hvalim se rad. Vidim, da bodo
udje stali na mojem grobu, še bo-
0 potrebovali mojo pomoč, nikoli
e bom imel miru. Ubogi, bolni,
izgubljenim zaupanjem v jutrišnji
an, takšni ljudje me najbolj potre-
ujejo.
Na avto, ki so mi ga s svojim
enarjem kupili ubogi ljudje, ne
ogataši, sem ponosen. Vem, da za
Iravljenje ne bi smel računati. Ta-
0 pravim, daj tisoč tolarjev, če
haš, če ne, ni treba nič. Vse bom
aako sprejel in zdravil. Tiste, ki
ajo, in tiste, ki nimajo. Za svoje
ivljenje potrebujem nekaj sred-
:ev, poleg tega pa nenehno po-
lagam.
Grozijo mi preko telefona, me iz-
Ijujejo in zahtevajo denar. Niče-
»r nisem storil, saj sem doslej
življenju le pomagal. Če moram
ito umreti, naj vzamejo pištolo in
le ubijejo.
Kako delam? Preko sosede, na
rimer, lahko pomagam nepokret-
1 ženski. Ne bojim se za dar božji,
» mora krožiti. Veliko je skrivno-
li. Največji uspeh sem dosegel, ko
! ozdravela neka medicinska se-
tra iz Murske Sobote. Imela je ra-
a na dojki, na moji seansi je le
Jdela in gledala. Naslednji teden
aj bi jo operirali, vendar se je po
wji zaslugi zgodil čudež, timior je
iginil. Ozdravil sem jo preko sanj.
V Tepanju sem ozdravil žensko,
i je bila 12 let nepokretna. Ozdra-
ela je v treh minutah, le z roko
5m dvakrat potegnil po telesu, od
lave do peta. Vseh bolečin sem jo
trenutku odrešil.
To je vse resnica in takšen sem.
'Olnika zdravim tako, da mu raz-
mem energetski obroč, da pridem
o centrov. Ko te odprem, začuti
olnikk toploto, zbadanja, mrav-
ince... To so sile, ki niso v vseh
»ožganih. Sedaj sem že tako daleč,
a lahko zapustim telo in odpotu-
-ni- Vendar o tem še ne bi govoril,
a danes le želim, da boste odnesli
isto, kar iščete. Da vam bo to da-
0, če ne bo, nisem jaz kriv,« je
^ključil enoumo pripoved Ivan
'irc in spustil roke.
^ tiste, Ici upajo
Ura je tiktakala naprej, množica'
Vinski Gori se je počasi razhaja-'
Nekateri globoko zamišljeni, i
'^gi s solznimi očmi. Nekateri so a
^ prišli Ivanu Pircu le zahvalit, ker j
^ je pomagal do zdravja, drugi soj
3 ozdravitev še čakali. Ravno za-^
teh, ki upajo, prepuščam vsa-|
^mu svoje mnenje. Meni o resnici j
^ takšnih čudežih na srečo še ni
*ba razmišljati.
URŠKA SELIŠNIK
Foto; LOJZE OJSTERŠEK.
Ivan Pire dokazal svojo moč.
Socialne razlike
na pasli način
DrameUskemu pasjemu hoielu so pritiružlll še zavetišče
Ko se človek nauči spošto-
vati in imeti rad druga bitja,
postane bolj human tudi do
svoje vrste. To je mogoče pre-
brati med umnimi mislimi ve-
likih mož, v Jarmovcu pa sre-
čati v živo. V Jarmovcu pri
Dramljah, v penzionu za pse
Zonzani, je mogoče spoznati
celo pretiravanja, od občasne-
ga pretiranega spoštovanja do
skrajne človeške okrutnosti.
Franc Lenko se je odločil za
pasji hotel po slabi izkušnji
s kunčjo farmo. Hotel s štiri-
najstimi pasjimi boksi in izte-
kališčem je odprl tri dni pred
začetkom vojne v Sloveniji, le-
tos, v začetku jimija, pa je iz-
gotovil še šestnajst boksov za-
vetišča za izgubljene, klateške
pse. Pomagala je šentjurska
občina, ki je investirala dobrih
12 tisoč mark v tolarski proti-
vrednosti. Za Lenkove bokse
v zavetišču se posebej zanima-
jo tudi v celjski, konjiški in
šmarski občini, pa v žalski in
zasavskih občinah.
Oba dela, hotel z večinoma
dragimi rasnimi psi, ter zave-
tišče, sta strogo ločena tudi za-
radi mogoče okužbe.
Pasje živijenje?
v hotelskem delu se sezna-
nim s prijazno psičko Tilo. Tu-
di v tem oddaljenem kraju je
mogoče spoznati vsestransko
tragedijo vojne na Balkanu.
TUa, po pasmi gonič, je žive-
la z osiješko družino, ki jo je
vojna povsem razbila. Gospo-
daričin mož se je odločil za
nasprotni tabor, gospodarica
pa se je znašla v Londonu. Osi-
ješka zdravnica si tam ustvar-
ja novo prihodnost kot nata-
karica, po službi pa opravlja
dodatne izpite. Na začetku
vojne je Franc Lenko sprejel
v brezplačno oskrbo nekaj ras-
nih psov z vojnih območij, TUa
pa še kar ostaja v Dramljah.
Lastnica je zaradi izredno
strogih britanskih predpisov
ter visokih stroškov ne more
vzeti na Otok. Vsi štirinožni
vojni begxmci so že zdavnaj
odšli, TUa pa uživa hotelske
storitve po znižani ceni.
Pi-vo leto je Lenko sprejel
v pasji hotel 46 živali, lani 120,
letos pa pričakuje še dvakrat
večjo gnečo. Hotelski gosti so
večinoma last znanih Celjanov
ter okoličanov. Bučko, angle-
ški basset, last celjskega po-
slovneža, je bival v Lenkovem
hotelu nič manj kot trideset-
krat. Tako je postal maskota
penziona, narisan na vizitkah.
Posebej zanimivo pa je, ko se
odpravlja dopustovat Celjan,
ki vzreja pse za prodajo — ta
pripelje v drameljski hotel kar
vso veliko pasjo družino, na-
enkrat. V hotelu je najbolj ži-
vahno julija in avgusta ter pr-
vo polovico septembra, v času
smučarije, za praznik dela ter
med božično-novoletnimi
prazniki. Lenko se po želji
oglasi po psa tudi na dom.
Večina lastnikov odda Ust,
na katerem opiše navade svo-
jega ljubljenca ter kako se
hrani. Nekateri psi v začetku
prvega hotelskega bivanja po-
grešajo gospodarja, zato po-
trebujejo posebno pozornost
in tolažbo, drugi pa so zmede-
ni. Naslednjega dne se večina
novincev že privadi na novo
okolje. Lastnik hotela jih na-
hrani, pelje na potrebo ter po-
skrbi, da se v iztekališču, vsak
zase, razgibajo. Potem pride
na vrsto čiščenje, razkuževa-
nje, česanje psov...
Ogledam si tudi lepo ureje-
no hotelsko kuhinjo. To je res
pravi pasji hotel. Lenku so re-
kli, da niti v Švici ni veliko
podobnih. V Sloveniji imajo
pasje hotele še v Ljubljani in
Skofji Loki ter dva v Mari-
boru.
iVIed sirotami
v posebnem delu pasjega
hotela je še zavetišče, ki so ga
namenili pasjim sirotam. Tre-
nutno so tam trije, sedaj že za-
dovoljni, nesrečniki.
V prvem boksu je štiriletna
psička, čistokrvna nemška ov-
čarka, ki se je zatekla k hiši
v Javorju. Tam je spravila na
svet veliko mladičev, ki so jih
vzeli ljudje, zaradi klatenja pa
je še na opazovanju.
V drugem boksu je ulovljen
črni mešanec, ki je bil sprva
zelo plah. »To je eden izmed
prestrašenih psov, ki je doživel
nekaj neprijetnega,« ugotavlja
Lenko. Postaja prijaznejši,
verjetno pa ne bo nikoli tak,
kot je mlada pšenična dolgod-
laka mešanka, ena sama pri-
jaznost in prikupnost je je.
»Psi so podobni ljudem. Ti jih
zdivjajo, pokvarijo, podobno
kot se dogaja tudi med ljud-
mi.« Ljudje pa so pogosto ne-
človeški. Psa se naveličajo ter
ga zavržejo celo na avtocesti,
kjer ne more ven. Lenko jih
mora najprej okopati in na-
hraniti, nato pa še najti nove-
ga lastnika.
Če kdo naleti na pasjega
brezdomca, na primer v Celju,
javi to občinski vetrinarski in-
špekciji. Ta nato obvesti šent-
jursko higiensko službo, da ga
ulovi. Osemdnevno bivanje je
na občinske stroške, če pa se
lastnik javi, mora za ta čas
plačati 48 mark v tolarski pro-
tivrednosti (dnevna oskrba
stane 6 mark) ter še lovljenje.
Po osmih dneh bivajo psi na
Lenkove stroške. Hudo bolne
in ostarele pse, po katere se ne
oglasi nihče, usmrtijo, zato
imajo težave s celjskim Dru-
štvom za varstvo živali. »Sicer
bi potrebovali dvesto boksov,«
meni Lenko.
Približno enkrat na teden se
oglasita veterinar ter občinski
veterinarski iošpektor, ki
kakšnega psa posebej opazuje.
Tudi lastniki psa, ki je ogrizel
občana, bodo poslej drago pla-
čah lovljenje ter opazovanje
v zavetišču. Tako- se najbrž ne
bo pripetilo, da bi en sam pes
imel »na vesti« kar štiriinpet-
deset ugrizov, kot je znano
Lenku. Ljudje imajo vse več
psov, občinske inšpekcije ved-
no več prijav, zaradi zakonsko
urejene zaščite živali pa jih
lovci ne smejo pokončati.
Hvaležna žival
Potem ko sem si ogledal
pasji hotel in njegovo zavetiš-
če, sva se z lastnikom še naprej
pogovarjala o psih. Vehkih
psov se ne boji, saj jih je laže
prepoznati že p>o njihovem ob-
našanju, pudeljčki in srnice pa
so drugačni, prej se ustrašijo.
Med desetinami najrazličnej-
ših psov sta ga doslej ugriznili
le dve mrcinici.
Na tej lepi drameljski do-
mačiji živi Franc Lenko z ženo
Tatjano in sinkom Maticem.
Povprašam ga tudi, kako je
s hotelom po dohodkovni pla-
ti. Dnevna oskrba psa v hotel-
skem delu stane od 5 do
7 mark, odvisno od velikosti
psa. Če bi bilo vedno tako kot
julija in avgusta, bi se izplača-
lo, odgovori. Zato se je odločil
še za pasje zavetišče.
In kako gledajo na nevsak-
danjo gospodarsko dejavnost
v soseščini? Ko sem poizvedo-
val v širši okoUci, večina za to
krajevno posebnost še ni sliša-
la. Z bližnjimi sosedi pa Len-
kovi nimajo težav. »Ali kakš-
nega psa slišite?« me zato
vpraša med najinim pogovo-
rom. Nase opozorijo le, ko pri-
de obisk ah pasji novinec.
Potem se sponmim starega
perzijskega pregovora: »Hva-
ležen pes pomeni več kot neh-
valežen človek.«
BRANE JERANKO
V novem zavetišču za potepuhe so trenutno trije nesrečniki.
Hvaležen pes pomeni več kot nehvaležen človek, pravi star perzijski pregovor.
Kuhinja pasjega hotela. Kaj bo dobrega?
Št. 26 - 1. julij 1993'
22
Kratek izlet
v Logarsko
dolino
Ne bo odveč, če poudarim,
da je naša Logarska dolina ena
najlepših naravnih lepot
v Evropi. To danost so doma-
čini izkoristili za ne preko-
merno turistično dejavnost.
Ve se, da so vodne ujmie uni-
čile skoraj celotno cestno in-
frastrukturo. Tudi to se ve, da
saniranje in obnova ni v skla-
du z obljubami, ki so jih dale
odgovorne institucije in njeni
predstavniki. Nekako razum-
ljivo, naši mladi državi manj-
kajo na vseh koncih in krajih
sredstva.
Kljub temu je nekaj, kar ne
ustreza logiki. Cest ni mogoče
rešiti z pomanjkljivimi ozna-
kami ah pol zaporo ceste.
Vem, krajani so protestirali
zaradi počasne sanacije, a ve-
Ukega uspeha niso dosegli.
Mogoče bi pomagala k reši-
tvi tega problema nova spo-
mladanska poplava? Iz pol za-
prte ceste bo nastala totalna
blokada! Ali se morda kdo za-
veda, kaj pomeni ta katastrofa
za Zgornjo Savinjsko dolino?!
Koristniki te edine povezave
z ostaUm svetom bodo morali
poiskati efektivnejše sredstvo
za rešitev vašega problema.
Poleg ureditve cest bi za Lo-
garsko dolino predlagal pove-
čanje dejavnosti kmečkega tu-
rizma, pa tudi ureditev sakral-
nih objektov. Tudi ob cesti!!!
Savinjski gaj bi se lahko
z malo truda razširil, posebno
okoli posamezno stoječih sa-
kralnih objektov - kapelic, kri-
žev. Razne oblika cvetnih gred
bi na ta način polepšale celo-
ten ambient. Eksotičen slo-
venski biser - Logarska dolina
bi tako dobila presežnik NAJ,
NAJ, NAJ!
MARTIN ZELENKO,
Slovenske Konjice
Demokracija In
pravna država
Po pet desetletjih totalita-
rizma in ne samo enoumja,
ampak breziunja, smo se pre-
živeli od komunističnega mal-
tretiranja oddahnih, misleč,
da bomo odslej mimo živeli
v pravni državi, kjer je zlo
obravnavano kot zlo in dobro
kot dobro in da se bo tudi ve-
delo, kaj je zlo in kaj je dobro.
Kako smo se zmotili.
Ko se na primer nekateri
posamezniki, skupine ali
stranke pošteno trudijo in se
žrtvujejo za dobro družbe in
naroda, so jih nekateri »rdeči«
novinarji, ki so se preimenova-
li v neodvisne, poskušali v jav-
nosti kompromitirati. In kdor
je takemu načinu in pristopu
oporekal, je dobil odgovor, da
je to pač demokracija, za kate-
ro smo se odločih. Ko pa drugi
zagrešijo kriminalna in zato
kazniva dejanja, za katera bi
v vsaki pravni državi morali
odgovarjati pred sodiščem, pa
nas »poučijo«, da se morajo
spoštovati človekova pravice,
ker zdaj živimo v pravni drža-
vi, kjer je vsak nedolžen, do-
kler mu krivda ni dokazana.
Obtožen pa sme biti tisti, kdor
bi mu krivdo lahko dokazal in
sicer zaradi razkrinkavanja
gospodarskega in političnega
kriminala, pod pretvezo, da iz-
daja poslovne skrivnosti. Zanj
pa ne veljajo človekova pravi-
ce. Še vedno so v uporabi dvoj-
na merila. Vsaka država mora
imeti kot nujno zlo tudi kaz-
nilnice ali zapore, vendar pa ni
vseeno, ali za temi zidovi od-
služijo svojo kazen kriminalci
vseh vrst, ki so okolici nevarni,
ali pa so na zaporne ali druge
kazni obsojeni tudi najbolj po-
šteni, značajni in dobri ljudje,
kar je bila redna praksa v ko-
mimizmu.
Ne delam si utvar, da je
možno že na tem svetu poteg-
niti ločnico med dobrimi in
hudobnimi, ker ni popolnih
ljudi in zato tudi ne idealne
družbe, lahko je le bolj ali
manj dobra, kakor tudi vsak
poscmieznik, odvisno od tega,
kaj ima človek za vrednoto in
koliko se za dobro trudi. Iz te-
ga pa sledi, da le ni vseeno,
kakšni so naši vodilni politiki,
ki nam v veliki meri krojijo
usodo življenja in da je še kako
zmotna in zavedajoča beseda,
ki se pojavlja v javnosti: vsi so
enaki. Ravno nasprotno, pre-
več so različni in ravno zato so
v bistvenih vprašanjih različ-
nega mnenja.
Ko smo v Sloveniji Reformi-
rane komuniste z volitvami
ustoličili na najvišja mesta
v državni hierarhiji, se sedaj
čudimo, od kod in zakaj afera
za afero o gospodarskem in fi-
nančnem kriminalu. Največji
absurd pa je to, kar zdaj neka-
teri pravijo: »Ti (razni) demo-
krati so pa še slabši oskrbniki
slovenskega gospodarstva, kot
so bili komunisti«. Ja, za božjo
voljo, saj so vendar isti — razen
nekaj izjem, vodi državo po-
mladek v Kumrovcu izšolanih
SKOJ-evcev, ki so jih voUvci
na volitvah v zadostnih od-
stotkih potrdili.
Postavlja pa se drugo vpra-
šanje: S kakšno neozdravljivo
slepoto so od komunizma ra-
njeni in duhovno pohabljeni
slovenski volivci?
IVAN GLUŠIČ
Mozirje
Aktivno društvo
šentjursko društvo za po-
moč duševno prizadetim ose-
bam je eno najaktivnejših
v Sloveniji. Je še soreizmemo
mlado, saj obstaja šele dobra
štiri leta. Predseduje mu Peter
Jeršič, blagajnik pa je Alojz
Kropušek. Vseh članov je 170.
Združuje tudi šmarsko občino,
ker le-ta nima svojega dru-
štva. Društvo se po svojih mo-
čeh trudi čim bolje prizadete
vključiti v normalno življenje.
Zato vsako leto organizira za
starše prizadetih razna preda-
vanja, seminarje in srečanja.
Tu so tudi letovanja. Enkrat
letno pa je strokovni izlet.
Posebno slovesno je bilo lani
19.12. v Dobju pri Planini, ko
smo se zadnjič v tem letu zbra-
li na novoletnem srečanju.
Pred nekaj dnevi je namreč
Zveza iz Ljubljane društvu
priskrbela nov kombi, ki od
takrat služi za organiziran
prevoz prizadetih. To je sad
prizadevanj predsednika dru-
štva. Ob tej priložnosti je bil
kombi tudi uradno sprejet.
V kultm-nem domu je nato De-
dek mraz vse otroke obdaril.
Tudi letos je bilo v Šentjurju
v gasilskem domu, 17.5., spo-
mladansko velikonočno sreča-
nje, združeno z materinskim
dnem. Skupaj s starši in otroci
se nas je zbralo 80. Najprej je
spregovoril predsednik dru-
štva. Po kulturnem programu,
ki so ga pripravili otroci iz os-
novne šole Šentjur pod vod-
stvom znane kultumice in pe-
dagoginje Ivanke Podgajski, je
sledilo družabno srečanje. Za
veselo razpoloženje pa sta po-
skrbela dva muzikanta iz Ve-
lenja.
Ure, ki smo jih preživeli
skupaj, nam bodo ostale v naj-
lepšem spominu.
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje
Slovenski
nogomet - ostal
si balkanski
v tem naslovu se skriva veli-
ko resnic o slovenskem nogo-
metu. Pismu so botrovale ne-
katere izjave vodilnih ljudi
Nogometne zveze Slovenije
v sredstvih javnega obvešča-
nja, kakor tudi pisanje nekate-
rih časnikov, da je pri nas
v slovenskem nogometu vse
pošteno in regularno. Mislim,
da ni tako in nikar ne zatiskaj-
mo oči pred napakami in afe-
rami.
Po osamosvojitvi Slovenije
ostale nekatere stvari še vedno
balkanske. Zakaj tako? Nogo-
met je pač šport, ki privlači
mnoge ljudi, čeprav so tribvme
nogometnih stadionov precej
prazne. Vzroke pa bo potrebno
poiskati pri sami organizaciji
Nogometne Zveze Slovenije in
posameznih Medobčinskih
zvezah. Sistem ligaškega tek-
movanja, ki trenutno velja
v slovenskem nogometu, še
zdaleč ni tisti, ki si ga lahko
kot mlada evropsko usmerjena
država privoščimo. Tekmoval-
ni sistem, ki ga imamo, je pre-
drag. Število klubov, ki nasto-
pajo- v L, II. in III. ligah je
prevelik. Tu bi morala NZS
narediti veliko več kot je in
sistem tekmovanja prilagoditi.
Popeljite se po Sloveniji in vi-
deli boste, koliko igrišč same-
va. NZS bo morala razmisliti
o drugačnem sistemu Ugaških
tekmovanja. Zmanjšati I. ligo,
formirati dve II. ligi m štiri II-
I.lige. Združiti nekaj medob-
činskih zvez in poceniti tek-
movanja (prevozi, sodniki, de-
legati).
Klubom zmagovalcem v niž-
jih ligah je treba omogočiti
vstop v višjo ligo brez kvalifi-
kacij, saj bo tako motivacija
igranja vehko večja. Več po-
zornosti je treba posvetiti mla-
dim, jim omogočiti in organi-
zirati boljši ligaški sistem tek-
movanja. Posamezne medob-
činske nogometne organizacije
si ne morejo izmišljati svojih
pravilnikov, za vse nogometne
organizacije mora veljati pra-
vilnik NZS.
Verjetno to ne bi bilo težko
narediti, če ne bi bilo pri neka-
terih posameznikih preveč za-
koreninjenih idej z Balkana.
Še vedno videvamo ljudi v po-
sameznih organizacijah NZS
(predvsem v medobčinski no-
gometni zvezi Celje), ki so
v času Jugoslavije onemogoča-
li razvoj slovenskega nogome-
ta. Tisti posamezniki, ki pa so
za pošteno delo in razvoj slo-
venskega nogometa v MNZ
Celje, pa so v manjšini ali pa
postavljeni na stranski tir. Ve-
liko je napak pri delu MNZ
Celje, tudi takšnih, da bi bila
potrebna revizija inšpekcij-
skih služb.
Kaj reči o sojenju, sodnikih
in delegatih? Tudi tu bo po-
trebno narediti red in discipli-
no. Način plačevanja sodni-
kom in delegatom na tekmah,
je daleč od naše zakonodaje.
Ali je res mogoče v pravni dr-
žavi, da morajo vsi plačevati
davek na dohodek, da pa ne-
kateri posamezniki lahko krši-
jo to našo zakonodajo. Tu bo
morala NZS skupaj s sodniško
organizacijo poiskati druga-
čen, pravičnejši način plače-
vanja sodnikov in delegatov
(žiro računi občanov).
Moti me tudi to, da na naših
igriščih s strani nekaterih po-
sameznih sodnikov in delega-
tov ne slišiš slovenske besede.
Mar ni pri nas uradni jezik
slovenski?
Nekateri pri nogometu išče-
jo razvedrilo, drugi materialne
koristi na nepošten način.
V kolikor bodo še naprej na
položajih ljudje, ki jim nogo-
met služi za to, da se pokažejo,
pa če tudi mimo vseh pravil, ki
veljajo v nogometu, naš nogo-
met nikoli ne bo v Evropi am-
pak vedno na Balkanu.
TONE RATAJ,
Šentjur
Ustaviti kraje
družbenega
premoženja
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja Slovenije
donmeva, da se bodo procedu-
ralni, zakonski in drugi spori
nadaljevali vse dotlej, dokler
ne bodo delavcem v proizvod-
nji, nezaposlenim, upokojen-
cem in pravim lastnikom »so-
cialistični kapitalisti« odnesli
izpred nosu, kar se sploh od-
nesti da. Natančneje, dokler
ne bo do konca pokradeno na-
rodovo bogastvo in združeno
v rokah nekaj novih »aristo-
kratskih« družin.
Ugotavljamo, da lastninska
revolucija ne izbira sredstev.
To se nazorno kaže v neverjet-
nih razlikah med prejemki de-
lavcev in menagerjev, da pri
tem sploh ne omenjamo popol-
nega kršenja pravic v škodo
enih in v korist drugih držav-
ljanov Republike Slovenije
z divjim lastninjenjem. Doslej
v Ustavi RS namreč še nismo
odkrili člena, ki bi takšne kri-
vice dovoljeval. Prav tako
v Ustavi ni člena, ki bi držav-
ljane delil v državljane prve in
druge vrste.
Pravi lastniki, današnji ra-
zlaščenci, katerih tradicional-
ni tok proizvajanja je bil z na-
cionalizacijo nasilno pretrgan,
so za razliko od današnjih di-
rektorjev vedeli, da sramotno
nizko plačani delavec ne more
biti motiviran in zato ne more
biti dober delavec.
Zato je ZLRP zaprepadeno
nad lahkotnostjo razmišljanja
socialističnih kapitalistov, da
bi pokradeno slovensko pre-
moženje s pomočjo nemoral-
nih zakonov, sprejetih v prete-
lih letih, enostavno legalizi-
rali.
Država je dopuščala divje
privatizacije - kraje družbene-
ga premoženja. Zato skhceva-
nje na dejstvo, da zakon ne
more veljati retroaktivno, zgo-
vorno razgalja tiste, ki so
s krajo, skrito pod črko zako-
na, hoteli sebe iz komvmistov
preoblikovati v kapitaliste.
Ogorčeni opozarjamo na za-
ton pravne države.
Dopolnila zakona o lastnin-
skem preoblikovanju n. pr. do-
puščajo tudi možnost pridobi-
vanja lastninskih certifikatov
razlaščencem pod bistveno
manj ugodnimi pogoji kot
ostalim. Tako je pravi lastnik
v naši državi glede svojih pra-
vic ponovno načrtno zapostav-
ljen.
Zaradi tako očitnih krivic
Državnega sveta seveda ne bo
bolela glava. Še manj mu bo
kdo zaradi očitane enostrano-
sti izglasoval kakšen suspen-
zivni veto. Tudi se v primeru
zapostavljanja razlaščencev
ne bo nihče skliceval na prav-
no državo, v kateri naj bi bih
državljani enaki tako glede
pravic kot dolžnosti. Žal mo-
rala ter deklarirana poštenost
veljata le kot trenutni slogan
za določene primere, ki so
v določenem trenutku uporab-
ni in pogodu vladajoči eliti.
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja postavlja
javno vprašanje, kako se lahko
današnja vladajoča elita, izšo-
lana v »najboljših časih samo-
upravnega socializma«, ki nas
je učila vseh škodljivosti »gni-
lega« kapitalizma, tako krče-
vito oprijemlje narodovega
kapitala.
Znano je, da je izjemoma
dovoljeno delovanje zakona za
nazaj v dveh primerih: zaradi
javnih koristi, ah kadar se ne
posega v pridobljene pravice.
Sprašujemo: Ali je v javno
korist ugotoviti vse dejansko
slovensko premoženje in pri
tem zajeti vse protipravne od-
svojitve, by pass firme, neod-
plačane prenose kapitala, dr-
žavno korupcijo in državni
kriminal, ah pa je javno ko-
ristnejša legalizirana tatvina,
ki si jo lahko privošči točno
določena skupina, ki ima za to
moč, vpliv in vse vzvode obla-
sti. In dalje, zakaj pri državno
legaUziranih tatvinah ne bi bi-
lo dovoljeno posegati v proti-
pravno pridobljene pravice, ki
so posledica narodno škodlji-
vih predpisov?
Predsedstvo
ZLRP Slovenije
Poziv poslancem
Dragi poslanci. V parlamen-
tu čaka na sprejem dolgo pri-
čakovani Zakon o družinskih
prejemkih, ki ga boste obrav-
navali skupaj z resolucijo
o družinski poUtiki. Razprave
v delovnih telesih skupščine
pa so pokazale, da se tudi dol-
go predhodno obdobje in raz-
prave pred sprejemanjem do-
kumenta, niso zaključile di-
lem, ki se ob posameznih ukre-
pih pojavljajo že od vsega za-
četka.
Če lahko rečemo, da je bila
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšah tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Št. 26 - 1. julij 1993^
23
resolucija v delovnih telesih
relativno enotno podprta, pa
se ob zakonu odločamo o dveh
različnih strategijah. Prva se
zavzema za princip, da se mo-
rajo ukrepi, ki jih uveljavlja ta
zakon postopoma usmeriti na
vse družine z otroki, druga za-
govarja ohranitev selektivne-
ga principa, ki se v nekaterih
ukrepih omejuje na socialno
ogrožen del družin.
V predlogu zakona so opre-
deljeni ukrepi na ožjem seg-
mentu družinske politike, to je
na področju družinskih pre-
jemkov. Gre za uvajanje prin-
cipa univerzalnosti pri materi-
alni pomoči družbe ob rojstvu
otroka, poleg nadomestila za
porodniški dopust za zaposle-
ne starše, tudi uvajanje star-
ševskega dodatka za tiste dru-
žine, ki nadomestila ne preje-
majo. Drugi ukrep, ki zasledu-
je princip miiverzalnosti, je
paket za opremo novorojenca
in tretji, ki najbolj buri duho-
ve, postopno uvajanje vmiver-
zalnega otroškega dodatka, ki
naj bi bil uveden, zaradi veU-
kih materialnih posledic s ča-
sovnim zamikom, z letom
1995. S tem zakon v celoti sle-
di temeljnim principom sicer
nesporne resolucije, da se
družba, ki že sedaj delno deU
odgovornost za zdravje, izo-
braževanje in varstvo otrok
s starši, zavzema tudi za ena-
komernejšo prerazdelitev ma-
terialnih bremen in priznava
svoj dolgoročni interes za ce-
lotno mlado generacijo.
To strategijo in ukrepe, ki
jih je na osnovi strokovnih
podlag in predhodnih razprav,
v katero smo se vseskozi vklju-
čevali, v člene zakona povzela
vlada, v celoti podpiramo tudi
v Zvezi družin, nevladni civil-
no-družbeni organizaciji star-
šev in otrok, ki deluje pri Zve-
zi prijateljev mladine Slove-
nije.
Četudi nas zagovorniki dru-
gih stališč, ki želijo podaljša-
nje porodniškega dopusta,
ohranitev otroškega dodatka
le za socialno najšibkejše dru-
žine in povečevanje davčnih
olajšav za otroke (Predlog za
izdajo zakona o spremembi in
dopolnitvi Zakona o dohodni-
ni), prepričujejo, da je njihova
strategija hitrejša, pravičnejša
in cenejša, se z njimi ne more-
mo strinjati. Podaljševanje po-
rodniškega dopusta, ki sicer je
v korist otrok, brez ustvarja-
nja pogojev za porazdeljevanje
bremen med obema staršema
pa pomeni nadaljni udarec za-
poslovanju in ohranjanju de-
lovnih mest žensk. Dvojna za-
poslenost pa je v naši družbi
ekonomska nujnost, saj niti
dve povprečni plači ne zadoš-
čata za pokrivanje skromnih
življenjskih stroškov družine.
Zagotavljanje višje družbe-
ne pomoči za otroke iz najšib-
kejših družin sodi v sklop za-
kona o socialnem varstvu, ki
ureja celovito socialnovarstve-
no politiko
Povečevanje davčnih olaj-
šav za otroke bi pomenilo
ugodnejšo rešitev predvsem za
višje socialne sloje. Zato je tu-
di v Evropi v 70-ih letih prišlo
do trenda zmanjševanja davč-
nih olajšav in povečevanja ne-
posrednih dajatev družinam
- otroških dodatkov naj bi
učinkoviteje zmanjševala ra-
zlike med družinami z različ-
nim številom otrok.
Pozivamo vas, da tudi na os-
novi apela naše organizacije
Zveze družin, podpreta pred-
loženi predlog zakona in omo-
gočite njegovo čimprejšnje iz-
vajanje. S tem boste potrdili
tudi to, da skrb za otroke in
družino, ki je sestavina vseh
strankarskih programov in vo-
lilnih obljub, ni le prazna be-
seda.
Odbor Zveze družin
pri ZPM Slovenije
Pravda stara pol
stoletja
Predvideno reševanje že
Večkrat nakazanega problema
o proti zakoniti mobilizaciji
Slovencev  se  že  podaljšuje
v drugo polovico tekočega sto-
letja. Znano je, da je glavna
mobilizacija teh letnikov bila
v jeseni 1942 in poleti 1943, ko
je odšlo na vsa tedanja bojišča
Evrope in Afrike nekaj divizij
naših mož in fantov in se do
konca vojne vrnilo še živih
približno 35 tisoč, od tega veli-
ko hudo ranjenih ter bolnih.
Težki so bili tedaj časi in po-
goji za težje invalide, nespo-
sobne za delo, prepuščene do-
bri volji sorodnikom in doma-
čim, da so jim omogočili
skromno življenje in preži-
vetje.
Danes poznamo precej na-
rodov Evrope z istimi proble-
mi, pa so njihove vlade znale
poiskati pota in načine poma-
gati svojim ljudem in ti - tudi
s pomočjo Nemčije kmalu po
vojni - dobivajo lepo in izdatno
pomoč za spodobno življenje
na starejša leta in tudi kot od-
škodnino za vse krivice in voj-
ne grozote, ki so jih skupno
z našuni mobihziranci morali
preživeti.
Dejstvo in resnica je, da so
se v določenem obdobju po
vojni pojavili v Nemčiji in Ita-
Uji sposobni voditelji — hvmia-
nisti, kateri so znali, čeprav so
tudi bili v določeni dobi zati-
rani, poiskati pota in načine,
da so vsi prisilno mobilizirani
narodi Evrope dobili pošteno
odškodnino in v Italiji vsi vo-
jaki zelo lepo pokojnino. To so.
bili gospodje Vili Brandt
v Nemčiji in Pertini v Italiji, ki
so z veliko srčne kulture znali
ceniti vojake na fronti in jim
nuditi lepa starostna leta. Na
splošno se shši med ljudmi
glas, da je Nemčija ponudila
prejšnji Jugoslaviji v določe-
nem obdobju prisilno mobili-
ziranim Slovencem lepo in
primemo odškodnino, poseb-
no še invaUdom, da pa te po-
nudbe tedanji predstavniki
Jugoslavije niso povsem prev-
zeli in so jo hoteli zniževati
v škodo invalidom. Prave res-
nice menda ne bomo nikdar
dognali in ugotovili. Resnica
je, da je sedaj po oceni še živih
okoli 12.000 prisilno mobilizi-
ranih in smo dobili dovoljenje,
da se lahko organiziramo
v društvo in lahko iščemo spo-
razumno z našo vlado pomoč
in invalidnino v Nemčiji. Zna-
no je, da smo morali biti vsa
leta po vojni tiho in biti drugo-
razredni državljani. Če pa je
bil kateri preglasen, se ga je na
razne načine utišalo. Tudi s si-
lo, če je bil kdo trmast in dru-
gače misleč.
Ko smo ustanavljaU Dru-
štvo prisilno mobiliziranih
v nemško vojsko, se je na veli-
ka usta govorilo in pisalo, da
bo sedaj drugače, da bodo pri-
stojni organi in vlada stopili
v neposreden stik z vlado
Nemčije za tozadevno izplači-
lo odškodnine, oziroma pokoj-
nine, da se bodo povišale inva-
lidnine, da bo večja možnost
povišanja, za nove primere in-
validnine - ureditev moralnega
zadoščenja, ker nam še vedno
očitajo da smo nemška vojska
in da smo manj vredni. Ob-
ljubljeno je bilo, da bo našemu
problemu Televizija Slovenija
vsak mesec ob določenem času
žrtvovala polurno oddajo za
okroglo mizo, kjer bi se naka-
zale eventuelne rešitve in pro-
blemi našega vprašanja in bi
bili o tem seznanjeni tudi
mlajši ljudje, ki tega ne pozna-
jo in so nam nasprotni. Prisil-
no mobilizirani, nemška voj-
ska je bila za Slovenijo dolo-
čen problem, ker je še tudi da-
nes in pred tem dejstvom ne
smemo zapirati oči, ter se de-
lati nevedne. Resnica je, da je
navedeni problem kot nerešen
star petdeset let, da se v zad-
njem obdobju po malem rešu-
je, naši ljudje, v povprečju sta-
ri nad sedemdeset let, pa vsak
dan umirajo. Vsako leto nas je
približno za en bataljon manj
in še nekaj let, pa bo naš pro-
blem rešen za vekomaj. Včasih
se je reklo, da je bila stara Ju-
goslavija gnila, pa je le prizna-
la vojakom stare Avstrije, ki so
se borili takrat proti Srbiji kar
pošteno pokojnino.
Logično bi bilo, da bi naše-
mu problemu tudi naši poslan-
ci žrtvovali vsaj malo simpati-
je. Edino dr. Bučar, prejšnji
predsednik Skupščine Slove-
nije, se nam je javno opravičil,
ko je rekel: »Stara Jugoslavija
je za vas včasih tudi kaj naro-
be uredila, nova Slovenija pa
ni naredila nič.« Upamo in
pričakujemo, da bo Slovenija
znala pravUno predstaviti naš
problem do Nemčije, katera je
po vseh zakonih dolžna porav-
nati stare račune.
FRANC VALENČAK,
Kozje
Srečanje
krvodajalcev
v Rimskih
Toplicah
Tudi v Rimskih Toplicah si
osnovna organizacija RK
v krajevni skupnosti zelo pri-
zadeva na področju krvodajal-
stva. V okviru praznovanj ob
štiridesetletnici aktivnega or-
ganiziranega krvodajalstva na
Slovenskem je bila v petek
18.6.93 ob 19. uri priložnostna
proslava v prostorih Osnovne
šole Antona Aškerca Rimske
Toplice. Organizli-ali smo tudi
srečanje krvodajalcev iz Kra-
jevnih skupnosti Jurklošter,
Sedraž in Rimske Toplice.
Da je kri najdragocenejša
tekočina, da kri rešuje življe-
nja, da je človek človeku naj-
večji človek, ko daruje svojo
kri... in še veliko ganljivih be-
sed je na proslavi povedal
slavnostni govornik gospod
Vlado Marot, sekretar Občin-
ske konference Rdečega križa
občine Laško. Pohvalil je delo
osnovne organizacije in pov-
daril, da na področju krvoda-
jalstva v občini prebijamo re-
publiško povprečje. Za to gre
zahvala prizadevnim, požrtvo-
valnim krvodajalcem in dolgo-
letnima zdravstvenima delav-
cema krajevnemu zdravniku
gospodu dr. Samu Pečarju in
njegovi ženi višji medicinski
sestri Mihaeli Pečarjevi, ki sta
ob svojem delu tudi z aktivnim
vzgledom vzgajala današnje
krvodajalce.
Med proslavo je predsednica
osnovne organizacije Rdečega
križa Krajevne skupnosti
Rimske Toplice podelila priz-
nanja Rdečega križa. Za pet-
krat darovano kri je kri preje-
lo priznanje 25 krvodajalcev,
za desetkrat 14, za petnajst-
krat 7, za dvajsetkrat 10, za
petindvajsetkrat 2, za tride-
setkrat 2 krvodajalki, 1 krajan
pa je kri daroval že devetinšti-
ridesetkrat.
Besede zahvale so bile izre-
čene prisrčno, iskreno, tudi
vabeče. Mislim, da je notranje
občutenje sreče in zadovolj-
stva (da so pomagali rešiti člo-
veka) bilo vidno v očeh in na
obrazih krvodajalcev.
Gospod Vlado Marot je
vsem tudi čestital za njihovo
humano držo.
Na proslavi so sodelovali:
moški pevski zbor iz Rimskih
Toplic pod vodstvom gospoda
Julija Gorica, ritmična skupi-
na Osnovne šole Antona
Aškerca Rimske TopUce pod
vodstvom gospe Jelke Jelenče-
ve, trio Kozmus iz Paneč, mala
Marjanca Ocvirk in brat Dejan
iz Polane ter deška vokalna
skupina, ki jo sestavljajo brata
Razboršek iz Brodnic, Gregor
Kapun in Marko Jelene.
Proslava in srečanje krvo-
dajalcev iz vseh treh krajevnih
skupnosti sta ob mladih nasto-
pajočih hitreje minevala, pote-
kala sta v prijetnem vzdušju.
Proslava je bila odprtega ti-
pa. Krajane smo vabili s pla-
kati in z objavo na Radiu Ce-
lje. Res škoda, da se proslave
niso udeležili v večjem številu.
Še bolj pa je nerazumljivo, da
se vabljeni gostje (predstavni-
ki Krajevne skupnosti, društev
in ostali) niso odzvali vabilu
za proslavo in srečanje.
OORK RIMSKE TOPLICE
ZAHVALE,;
POHVALE;
Hvala Rdečemu
križu
Starostniki iz Kristan vrha
se svojemu odboru Rdečega
križa iskreno zahvaljujejo za
organizacijo srečanja starejših
»Šentpeterčanov«. Udeležili
smo se sv. maše, za tem pa smo
se ob prisrčnem kulturnem
programu in pogostitvi dobre
volje dalj časa skupaj povese-
lili, zapeli pa tudi zaplesali.
Posebno pa so nas razvesehli
domači pevci z prelepimi slo-
venskimi pesmimi.
Veseli smo, da nismo v sta-
rosti pozabljeni. Želimo, da se
nas še vnaprej spominjajo in
tako lepo skrbijo za starejše in
za vse socialne pomoči potreb-
ne krajane.
S..R.
45 let - Avto
Celje
Avto Celje, eno izmed naj-
večjih trgovsko in servisno re-
montnih podjetij v Sloveniji,
je v letošnjem letu praznovalo
45-letnico obstoja. Podjetje je
bilo ustanovljeno 23.6.1948 in
je v 45 letih uspešno poslovalo
v vseh viharnih obdobjih svo-
jega razvoja in obstoja.
Svojo častitljivo obletnico je
proslavilo ob dnevu državno-
sti, 25.6.1993. Za vse zaposle-
ne in njihove družinske člane,
je bil organiziran piknik ob
Slivniškem jezeru.
V sončnem vremenu, v pri-
jazni idiliki košatih dreves, so
se pričeli zbirati delavci s svo-
jimi družinami. Ob lepo pri-
pravljeni zakuski, ki so jo pri-
pravili člani planinske in keg-
Ijaške sekcije oz. pripravljalni
odbor, smo obujali spomine na
prehojeno uspešno pot, po ka-
teri smo složno hodih, nekate-
ri več , drugi malo manj let.
Prijetno razpoloženje smo po-
pestrili še z družabnimi igra-
mi, zabavali pa so nas zvoki
ansambla »GaUških fantov«.
Prijetno smo zdnižili s ko-
ristnim - prijetno zato, ker smo
vsi udeleženci pustili doma vse
skrbi in tegobe; koristnim zato
ker smo poglobili naša prija-
teljstva, zavedajoč se, da smo
v zdravem kolektivu, kjer se
ceni delo in znanje vsakega
posameznika.
Zato bomo, polni elana, šli
novim jubilejem naproti.
45 let - dolgo obdobje, ki ga
sestavljajo kratki trenutki, ki
nam ostanejo v spominu in
eden takšnih je tudi bil piknik
ob Slivniškem jezeru, zato
vsem, ki so ga omogočili in
pripravili - iskrena hvala.
L K.
Celje
Kolumbovo leto
In Izlet
BU je to izlet »Kolxm!ibov-
cev«, se pravi tistih, ki smo
rešili kviz o Kolvmibu in biU
tako srečni, da smo bili izžre-
bani. V obvestilu, ki smo ga
dobili dan pred izletom
(10.5.), smo izvedeli, da bo to
»izlet v neznano«, da je zbirno
mesto Občinska matična
knjižnica Žalec ob 8.30, kraj
vrnitve pa prav tako Žalec
okoli 17. ure. Bučke pa so še
ugotovile, da se gremo kopat
— prinesti smo namreč morali
kopalke.
Ko smo se torej naslednji
dan (11.5.) zbrali v knjižnici,
sta nas tam čakali knjižničarki
Irena in Alja. Ker pa smo kma-
lu bili vsi (16), smo lahko odri-
nili. Kmalu smo se spoznali,
obvezno pa smo morali pov-
prašati še po naših znancih iz
drugih šol.
Pri Šentjurju smo pa že vsi
vedeli, kam gremo: naš cilj so
Atomske Toplice. Ko smo pri-
speli, smo se napotili v Olimje
- samostan nad Podčetrtkom,
ki je znan predvsem po najsta-
rejši slovenski lekarni, nato
nas je čakala še »dežela prav-
ljic in domišljije«. Tam smo
lahko videli Bedanea, Koso-
brina in ostala pravljična bit-
ja. Tisti, ki živijo po načelu
»zdrav duh v zdravem telesu«,
pa so si lahko napolnili notra-
nje akumulatorje s pozitivno
energijo, pljuča pa s čistim
zrakom, kajti tega je tam, ver-
jemite mi, dovolj. Naslednja
točka: Jelenje brdo. Jeleni in
gojilnica šampinjonov so bili
zelo zanimivi, a nas je bolj za-
nimalo kosilo, kajti bili smo že
pošteno lačni. Sledilo je še ko-
panje v Atomskih TopUcah,
kjer je bilo najbolj zabavno,
a prekratko.
Za nami je bil prijeten dan
in mislim, da se lahko v imenu
vseh udeležencev zahvalim
občinski zvezi društev prijate-
ljev mladine Žalec in Občinski
matični knjižnici Žalec, kajti
ti so »zakrivili« izlet, ki je pu-
stil mnogo lepih spominov in
novih prijateljstev.
LIDIJA COKAN,-
Velika Pirešica
Na nagradnem
Izletu
Vsi smo pridni varčevalci.
Denar nosimo v šolsko hranil-
nico. V drugem polletju smo
zbrali veliko denarja. PrijaviU
smo se za tekmovanje. Iz časo-
pisa smo izvedeli, da smo na-
grajeni z enodnevnim izletom
po Gk)renjski.
Vsi veseli in nasmejani smo
se zbrali na avtobusni postaji.
Vstopili smo v lep avtobus
s prijaznim šoferjem in vodič-
ko. V Grižah so se nam pridru-
žili še učenci 3. a. razreda.
S petjem smo pričeli našo dol-
go pot. Videli smo znamenito-
sti Gorenjske. Ogledali smo si
Bohinjsko jezero, slap Savico
in Bled. Občudovali smo pre-
lepi slap. Pod Skalco smo opa-
zovali alpinista. Bil je močan
in spreten. OgledaU smo si tu-
di maketo Triglava. V hotelu
Bellevue smo dobili zelo dobro
kosilo. Odpeljali smo se do
Bleda. Opazovali smo jezero,
ribe, račke in labode z mladiči.
V kavami so nam postregU
s kremnimi rezinami in sokom.
Tudi sladoled smo si privošči-
li. Med potjo domov smo peli
in se zabavali, tako da je vož-
nja hitro minila.
Tega izleta se bomo vedno
spominjali. Bilo je res zelo le-
po. Še naprej bomo pridni var-
čevalci. Upamo, da bomo še
kdaj izžrebani.
Učenci 4. razreda
OŠ V parku
OBČINA ŽALEC
razpisuje
prosto delovno mesto
URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
v občinskem inšpektoratu
Pogoji:
visoka strokovna izobrazba pravne, arhitektonske, grad-
bene ali geodetske smeri, strokovni izpit, preizkus zna-
nja iz ZUP-a ter 5 let delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Kandidati morajo biti državljani Republike Slovenije ter
aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa morajo
tudi druge pogoje, določene v 4. členu Zakona o delav-
cih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91).
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: Ka-
drovska služba upravnih organov občine Žalec.
REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA CELJE
SEKRETARIAT ZA DRUŽBENO
EKONOMSKI RAZVOJ
CE-PIC
OBVEŠČA
da je v okviru SEKRETARIATA ZA DRUŽBENO EKO-
NOMSKI RAZVOJ z namenom, da lokalna skupnost
postane za podjetništvo prijazno okolje, organiziran PO-
DJETNIŠKO INFORMACIJSKI CENTER. V njem lahko
obstoječi in bodoči obrtniki ali podjetniki prejmejo na
enem mestu večino informacij, ki jih potrebujejo in jim ni
potrebno hoditi od vrat do vrat (informacije o ureditvi
statusa, o poslovnih prostorih, nnožnih finančnih sred-
stvih, davčni in carinski zakonodaji).
PROSTORI PODJETNIŠKO INFORMACIJSKEGA
CENTRA so v občinski zgradbi, Trg svobode 9, Celje,
(nasproti informatorja), in so odprti vse dni v tednu od
7.00 do 15.00 ure, ob sredah od 7.00 do 17.00 ure, ob
petkih od 7.00 do 13.00 ure. Telefon: 29-295.
VABUENI!
VABI
vse delovne organizacije, institucije in zasebnike, ki
imajo proste prostorske kapacitete za opravljanje go-
spodarske dejavnosti, da podatke o le-teh posredujejo
na naslov Občina Celje, Sekretariat za družbeno-eko-
nomski razvoj, CE-PIC, Trg svobode 9, Celje, tel.
29-295.
Št. 26 - 1. julij 19931
24
Zmaga Simona Legnerla v Vurberliu
Na čudovitem prostoru
graščine Vurberk med Mari-
borom in Ptujem je bil 2. festi-
val vokalno-instrumentalnih
skupin slovenske domače glas-
be z diatonično harmoniko in
večglasnim petjem.
2e dobre pol ure pred začet-
kom (prireditev je bila na sam
dan osamosvojitve Slovenije)
je bila tribuna, ki se strmo dvi-
ga pod nebo, polna ljubiteljev
domače glasbe, saj se jih je
zbralo preko 1200. Tokrat se je
organizatorju prijavilo 22 sku-
pin, izbranih je bilo 15, vsaka
pa se je predstavila s po dvema
novima skladbama, od katerih
je ena tudi na novi kaseti, ki so
jo izdali ob tej priložnosti.
V primerjavi z lanskim le-
tom je bila letos konkurenca
veliko hujša in bolj izenačena,
domala vsi ansambli pa so le-
po napredovali. Slišali smo ve-
liko prijetnih skladb, ki bodo
v naslednjih mesecih prav go-
tovo polnile minute progra-
mov čestitk in pozdravov.
Za najboljše je bilo priprav-
Ijepih osem nagrad, v zadnjem
trenutku pa so si dobesedno
»izmislili« še eno, da so »pomi-
rili« duhove, ki bi bili sicer
lahko precej zlovoljni. Lanski
zmagovalec, ansambel Vrtnica
iz Nove Gorice, ima namreč
vokalni duet, sodelovale pa
naj bi le skupine z večglasnim
fantovskim petjem. In ker so
zaradi tega Novogoričani iz-
padli iz konkurence, skladbi
pa sta bili odlični (razen tek-
stov), so si za njih izmislili po-
sebno nagrado.
Nagrado za najboljši tekst je
letos podelil Novi tednik - Ra-
dio Celje, dobila pa jo je Brigi-
ta Kobe za besedilo Ob krušni
peči. Skladbo so zapeli Pod-
kraj ski fantje iz Podkraj a pri
Velenju. Po mnenju občinstva
so bile najboljše skladbe: 1. Na
dopustu (Jože Skubic in Sla-
povi), 2. Ko se zmrači (Bratje
iz Oplotnice) in 3. Pesem moji
mami (Fantje izpod Rogle), po
mnenju žirije (Boris Rošker,
Tomaž Tozon in Slavko Avse-
nik ml.) pa so imeli najboljše
izvedbe: 1. Bratje iz Oplotnice,
2. Fantje izpod Rogle in 3. Pri-
morski fantje iz Pirana. Po-
sebna komisija (Urška Čop,
Radio Maribor, Ivo Ciani - Ra-
dio Ptuj, in Tone Vrabl - Radio
Celje) pa je za najboljšo sklad-
bo festivala izbrala Srce Si-
mona Legnerja z Vinske gore.
O prireditvi je Tomaž Tozon
povedal: »Sam sem proti pre-
velikemu številu festivalov do-
mače glasbe, vendar sem
o Vurberku spremenil svoje
mnenje. Odlični in zagnani or-
ganizatorji, zelo dobri nasto-
pajoči, odlično občinstvo in
prekrasen prostor, vse to go-
vori v prid prireditvi, ki mora
ostati. Ostati pa pod pogojem,
da bodo imele izključno pred-
nost skupine z večglasnim fan-
tovskim petjem. To je treba
gojiti in ohranjati.«
S Celjskega sta nastopila še
Vigred iz Laškega (blizu na-
gradi zlasti za lepo pesem
Svetli mesec) in Dan in noč iz
Velenja, ki je napredoval, ven-
dar je bila konkurenca prehu-
da za kaj več.
Festival je ponudil nekaj
odličnih in kvalitetnih skladb
(Podkrajski fantje, Simon
Legner, Bratje iz Oplotnice,
Bratje Poljanšek, Vrtnica in še
kdo), bilo pa je tudi nekaj sim-
patičnih »lajn«, ki se bodo kar
nekaj časa vrtele med čestit-
kami (zlasti J. Skubic in še
kdo). Prav gotovo pa je v tem
trenutku festival v Vurberku
festival z najbolj prijetno
dušo!
TONE VRABL
Poletno Celje oživljeno na
bazenu
Na Celjskem bazenu bodo nekateri poletni petkovi in
sobotni večeri zabavni. Aleš Hlačar, Matej Sivka in Tomaž
Čmej so se odločih tam pripraviti več koncertov priznanih
slovenskih skupin, ki bodo popestrile poletno dogajanje
v Celju. Prvi bodo na bazenu nastopili člani velenjske
skupine Šank ročk, ki bodo žur pripravili v soboto, po
20. uri. Sicer pa se bodo poleti zvrstiU še bandi kot so
Parni valjak, Agropop, Prijavo kazalište, pa pevci Zoran
Predin, Vlado Kreslin, Mia Žnidarič in drugi.
The Oubliners
v Ljubljani
Nedavno je bilo v ljubljan-
ski hali Tivoli zopet vroče, saj
je gostovala legendama irska
folk skupina The Dubliners.
Ker letos praznujejo trideset
letnico dolovanja, so v sklopu
evropske Celebration turneje
obiskali tudi Ljubljano in nav-
dušili skoraj polno dvorano
Tivoli.
Pet irskih roverjev - tri aku-
stične kitare, bendžo in violina
je že z uvodnimi skladbami
razživelo občinstvo s prired-
bami tradicionalnih irskih pe-
smi, ki opevajo veseljaško ir-
sko življenje, v katerem ne
manjka ne vina, piva ah whi-
skeya. V nastopu, ki je bil raz-
deljen na dva, po uro trajajoča
dela, so dodobra razvneli svoje
oboževalce, ki so z navduše-
njem sprejeli vse njihove
skladbe. V prvem delu je naj-
bolj   vžgala   instnmientalna
skladba zaigrana na bendžu
ob spremljavi dveh kitar. Ne-
katere skladbe so peli tudi ob
spremljavi mandoline ali flav-
te. Še dvmajski valček so zai-
grali na svoj način s kitaro,
violino in mandoUno. V svo-
jem nastopu so preigrali
uspešnice iz njihove dolge ka-
riere kot sta Wild rover, Whi-
skey in Yar. Po dveh urah ve-
seljačenja so Dubhnersi zapu-
stili oder, vendar so se morali
svojim oboževalcem še dva-
krat vrniti na oder, preden so
se dokončno poslovili od Ljub-
ljane z besedami: Vidimo se
prihodnje leto.
Organizatorju koncerta
- Študentski organizaciji uni-
verze v Ljubljani, gredo vse
pohvale za organizacijo to-
vrstnih prireditev, saj je bilo
že nakaj časa v Sloveniji mr-
tvilo na tem področju.
PETER KOŠTOMAJ
JAZZ '93 pod drobnogledom
V prešnji številki Novega
tednika smo vas že na kratko
obvestili, kaj se bo dogajalo
med 30.6. in 3.7.1993, na zak-
ljučku letošnjega spomladan-
skega dela 34.jazz festivala.
Ker pa je prirediteljem letos
uspelo v Ljubljano privabiti
nekaj res zvenečih imen s sve-
tovne jazzovske scene vam jih
danes nekoliko podrobneje
predstavljamo.
Ara Ketu, Cankarjev dom,
sreda, 30. julij, ob 21. uri
Skupina Ara Ketu je bila
ustanovljena posebej za enega
najzanimivejših karnevalov
v Braziliji, za karneval v Sal-
vadorju v deželi Bahia, ki slovi
po izvrstnih glasbenikih. Ara
Ketu so tri leta zapovrstjo
zmagovali na teh karnevalih,
nato pa so s svojo mešanico
tradicionalnih afriških in ba-
hijanskih zvokov, pomešanih
s sodobnim popom, polnili
dvorane po Latinski Ameriki.
Potem, ko jih je David Byme
(ex-Talking Heads) predstavil
na ameriški televiziji, so redni
udeleženci na vseh večjih fe-
stivalih   črnske  in  latinske
Art Enseble Of Chicago in
Chicago Blues Tradition, Can-
karjev dom, sobota, 3.7, ob
21.uri
Leta 1966 je saksafonist
Roscoe Mitchel k snemanju
svoje plošče »Sound« povabil
še odličnega trobentača Le-
sterja Bowiea in basista Malc-
hia Favorsa, ta dva sta pozna-
la flavtista in saksofonista Jo-
sepha Jarmana, in nastala je
ena najslavnejših jazz zasedb.
Po burnem zaključku šestde-
setih, ko so jih začeli nekateri
politični krogi povezovati
z razvpitim gibanjem Black
Power in celo z napol terori-
stičnimi Cmimi panterji, se
člani AEOC preselijo v Evropo
(Pariš) in kmalu postanejo
atrakcija jazz festivalov, ki jih
v takratnem razmahu free jaz-
za ni manjkalo. V Ljubljano
AEOC prihajajo skupaj z Chi-
cago Blues Tradition in še
z nekaj izvrstnimi glasbeniki.
Po nastopu AEOF bomo lahko
spremljali na odru Gallusove
dvorane v Cankarjevem domu'
kar 10 odličnih glasbenikov, ki
nam bodo pričarali blues
s konca 20. stoletja.
SŠ
Glasba imenovana Magnet
Malo jih je, ki ne poznajo
uspešnic Oženil se bom jaz. Vsi
so venci veli. Jutri sin sloven-
ski bo vojak, Prstan pokla-
njam ti... Ko sem se pogovar-
jal z »očetom in materjo«
prekmurske skupine Magnet
Jožetom Ružičem, se je prije-
mal za glavo, češ kje naj
začnem.
Skupaj sva startala kar na
začetku, to je v 70-ih letih, ko
se je skupina oblikovala. Kot
številne druge pop skupine ti-
stega časa so tudi Magneti go-
stovali po dvoranah na mla-
dinskih plesih, v gostilnah, na
veselicah, tu in tam pa so za-
menjali kakšnega člana. Od
drugih so se pričeli razlikova-
ti, ko so nastopali kot sprem-
ljevalna skupina skoraj vseh
slovenskih in takratnih jugo-
estradnih zvezd. Tako so go-
stovali v Avstriji, Nemčiji,
Švici in dvakrat celo v Avstra-
Uji.
Kljub temu se je v skupini
vse bolj čutila želja po lastnem
ustvarjanju, in leto 1986 je bi-
lo prelomno. Jože Ružič (bas),
Miha Balažič (vokal), Branko
Sapač (kitara). Vlado Mičev
(bobni) in Boris Vučkič (klavi-
ature), ki ga je kasneje zame-
njal Gorazd Kozmus, so se za-
prU v domač improviziran stu-
dio. Začele so nastajati sklad-
be, ki jih še danes radi poslu-
šamo. Nekaj časa so izdajali
pri ZKP Slovenija, nato po-
skusili s samozaložbo, zadnjih
nekaj let pa njihove kasete
prodaja založba Mandarina.
Doslej je Magnet izdal pet ka-
set in lasersko ploščo z uspeš-
nicami. Dve sta se pozlatili,
dve postali srebrni, kar je za
sabo potegnilo številne nasto-
pe sirom Slovenije in tudi ne-
kaj zanimivih samostojnih na-
stopov v tujini.
»Smo verjetno slovenski
bend z največjo prevoženo ki-
lometrino. Prvič je iz Murske
Sobote do vseh drugih sloven-
skih krajev najdlje in drugič,
ker v zadnjem času veliko na-
stopamo po Evropi. To je ver-
jetno tudi vzrok, da smo doži-
veli že tri prometne nesreče,
vendar je bilo na koncu vse
v redu,« se je pošalil Jože Ru-
žič. »Iz tujine dobivamo vse
več mamljivih ponudb. Tako
smo se odločih, da bomo nov
material, ki ga pripravljamo
za jesensko izdajo, posneli tu-
di v angleščini in nemščini.
Spremenili bomo tudi stil
glasbe. Ne glede na to pa bomo'
ostah zvesti našemu načelu, da
ostajamo Magnet, na katerega
želimo pritegniti čim večje šte-
vilo poslušalcev.« Z Jožetom
sva zaključila pomenek in oba
skupaj pozdravljava vse bral-
ce NT in poslušalce RC.
KOVAČIČ L. SLAVC
P.S,: Še nagradno vprašanje
za bralce NT. Kako se še dru-
gače imenuje župnik na polju?
Nagrado za izžrebanca bo pri-
spevala ZKP Slovenije, odgo-
vore pa pošljite na Novi
tednik.
S fraltonarico za Zlato harmonilco
V petek so v Nazarjah v okviru počastitve Dneva državnosti
pripravili izbirno tekmovanje za nastop na Zlati harmoniki.
v Ljubečni. \
Tovrstno tekmovanje so v mozirski občini pripravili prvič,
v štirih starostnih kategorijah pa se je pomerilo 24 diatoničnih
harmonikarjev. V polfinalni nastop v Rogaški Slatini so se po
odločitvi žirije uvrstili Kristi Germelj, Primož Založnik, Bošt-
jan Cmok, Tomaž Podlesnik, Brane Belaj, Zvone Krivec, Jani!
Cerček, Zdravko Detmar, Ambrož Ugovšek in Jože Bergles.j
Gledalci so za najboljšega igralca na frajtonarico izbrali Bra- j
neta Belaja iz Šmiklavža pri Gornjem Gradu. J
USI
PRED 5. LETI:
1. DOCTORIN-THETARDIS..........................THETIMELORDS
2. WrrHALITTLEHELPFROMMYFRIEANS.............. WETWETWET
3. VOVAGE VOVAGE ...................................DESIRLESS
4. GOTTOBECERTAIN.............................KVUEMINOGUE
5. IOWEYOUNOTHING......................................BROS
6. BOYS................................................ SABRINA
7. ISAW HER STANDING THERE.............................TIFFANV
8. SOMEVVHEREINMVHEART.......................AZTECCAMERA
9. EVERYDAVIŠ LIKESUNDAV ......................... MORRISSEV
10. MYONETEMPTATION................................MICA PARIŠ
PRED 10. LETI:
1. EVERY BREATH YOU TAKE................................PaiCE
2. BADBOYS..............................................WHAM!
3. CHINAGIRL.......................................DAVID BOWIE
4. NOBODY'SDIARY........................................YAZOO
5. BAFFALU SOLDIER..................................BOB MARLEY
6. FLASHDANCE.....................................IRENE CARRA
7. LOVETOVVN ................................BOOKER NEWBURYII
8. JUSTGETLUCKY................................THEJOBOXERS
9. VVAITINGFORTHETRAIN .....................FLASH AND THE PAIN
10. LADYLOVEME................................GEORGEBENSON
PRED 15. LETI:
1. YOU'RE THE ONE THATIWANT.............J. TRAVaTA/ O. N. JOHN
2. RIVERSOFBABYLON...................................BONEYM
3. BOYFROMNEWYORKCrrY...............................DARTS
4. ANNIESSONG..................................JAMESGALWAY
5. OLEOLA.........................................RODSTEVVART
6. MORETHANAVVOMAN.................................TAVARES
7. IFICANTHAVEYOU............................YVONNE ELLIMAN
8. DAVY'S ON THE ROAD AGAIN........MANFRED MANN'S EARTH BAND
9. NIGHTFEVER....................................THEBEEGEES
10. MISSYOU .....................................ROLLINGSTONES
PRED 20. LETI:
1. CANTHECAN.....................................SUZlOUATRO
2. RUBBER BULLETS.........................................10CC
3. ALBATROSS .................................. FLEETVVOODMAC
4. ONE AND ONE IS ONE............................MEDICINE HEAD
5. THEGROOVER...........................................T.REX
6. YOU................................................STEALERS
7. SEEMYBABYJIVE........... .........................VVIZZARD
8. AND I LOVE HER SO................................PERRYCOMO
9. GIVEMELOVE .............................. GEORGE HARRISON
10. WALKINGINTHERAIN..........................PATRIDGE FAMILY
PRED 25. LETI:
1. JUMPIN' JACK FLASH........................ THE ROLLING STONES
2. YOUNGGIRL........................................UNION GAP
3. HURDYGURDYMAN ..................................DONOVAN
4. BLUEEYES......................................DON PATRIDGE
5. HONEV.....................................BOBBYGaDSBORO
6. BABYCOMEBACK..................................THEEOUALS
7. THISVVHEELSONFIRE...........................JULIEDRISCOLL
8. IPRETEND......................................DESO'CONNOR
9. DO YOU KNOW THE WAY TO SAN JOSE ...........DIONNE WARWICK
10. AMANWITHOUTLOVE .................ENGELBERT HUMPERDINCK
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot-
nem večernem programu med 19.30 in 22.00 uro.
SŠ
glasbe. Ara Ketu so brazilski
ritmični stroj, ki je svojo glas-
bo prilagodil novi dobi in ved-
no večjemu krogu ljubiteljev
t.i. world-music.
Oregon, Cankarjev dom, če-
trtek, 1.7.1993, ob 21. uri
Skupina Oregon je začela
nastopati že davnega leta
1970, njihova zasedba pa je do
danes, po osemnajstih velikih
ploščcih, ostala skoraj nespre-
menjena. Leta 1984 se je Ralp-
hu Townerju, Paulu McCand-
lessu in Glenu Mooreu, pri-
družil bobnar Trilok Gurtu, ki
je zamenjal originalnega bob-
narja Cillina Walcotta, umrle-
ga v prometni nesreči. Glasbe-
niki skupine obvladajo igranje
na preko 50 akustičnih instru-
mentov, na zadnjih dveh ploš-
čah pa so v svoje muziciranje
vključili tudi sintetizatorje.
Nekateri so jih že proglasili za
prve modeme predstavnike
nove komorne glasbe. V Ljub-
ljani bodo Oregon poleg nekaj
starejših stvaritev promovirali
tudi material z njihove zadnje
plošče »Always, Never and Fo-
rever«, ki je izšla letos pri za-
ložbi Vera BrandesRecords, .
Št. 26 - 1. julij 1993^
25
Živela ohcet
pa naga rit!
Najbolj sem se bal, da bom
moral poročni obred premoto-
viliti z marelo v roki, kar je
gotovo nekaj najbolj zoprnega,
saj se človek z eno samo prosto
roko težko znajde pri vsem ti-
stem cirkusu. Ja, pa so potem
vodeni oblaki le zdrsnili višje
proti severo-vzhodu in je z ne-
ba padal samo riž, s katerim
smo veselo zasuli Tomija in
Zlato. Prijal je odmor med
polčasoma, v katerem nas je
Krota ponesla na nadmorsko
višino 1500 m v neposredno
bližino koče na Loki pod Ra-
duho. Zgodovinski dogodek je
bila prva poroka v lični kape-
lici zraven koče, ki poleg ure-
jene ceste gotovo nosi tudi del
odgovornosti za skomerciali-
ziranost planinstva v teh kra-
jih. V veselje pridnih in prijaz-
nih upraviteljev in osebja ter
na žalost ljubiteljev neokrnje-
ne narave, se je v postojanki
praznovalo tudi v salonarčkih.
Bilo pa je tudi veselo, kot na
ohceti mora biti in tudi Buča
je presenetljivo mimo prene-
sla tudi razbijanje kozarcev.
Pred mrakom smo se spustili
v dolino, ko se je zgoraj rajanje
razplamtelo in so sva t je že do-
bili tisti ta pravi steklovinasti
pogled, spodaj pa je bliskal
ognjemet tam nekje nad
Žalcem.
Kar dobro smo jo odnesli, le
Krota, ta udobna starka, je čez
dva dni pokazala, da je bila
pot zanjo le prenaporna, tako
da sva jo s Sanjsko davi zrinila
na pločnik pri Celei, kjer je
srota obnemogla.
In kot že veste, je bil to za
ljubitelje dobre glasbe nena-
vadno ploden vikend, povezan
sicer z proslavo neodvisnosti,
a zato nič kaj okrnjen. No,
okrnjen je že bil program
v Goriških brdih, od koder ve-
sti pravijo, da je policijska in-
tervencija skrajšala priredi-
tev, ker je uradno dovoljenje
veljalo samo do polnoči. Kaj je
res in kaj ni, bo ostalo za ved-
no skrivnost, znano pa je, da
zaradi tega niso smeli nastopi-
ti trije bendi, kar si ljudje pri
vstopnini 900 tolarjev še kako
zapomnijo. Zato pa je izgleda
na Ptuju šlo vse bolj gladko in
je bila kača nastopajočih tako
dolga, da drug za drugega niso
vedeli. Za žalski motni ročk
dogodek sem izvedel šele v ne-
deljo, saj so plakate očitno na-
lepili šele zadnji dan, se pravi
v soboto. Marcel, ki je z svojo
Codo tam nastopal, se vsega
skupaj bolj malo spominja in
zato pravi, da so tokrat nasto-
pili zadnjič v polprištevnem
stanju. Vsekakor pohvalno!
Tisti, ki ste si privoščili ogled
atrakcije Living Colour tako
sami veste za kaj se gre in to
povejte tudi drugim.
Sedaj pa moram počasi zak-
ljučiti. Poiskati moram na-
mreč nekoga, ki se spozna na
GS-e, saj je treba poskrbeti za
Kroto. Pa brez zamere, če vas
morim s temi svojimi skrbmi.
Saj veste: »Nekoga moraš ime-
ti rad!« Radi se imejte in ne
ozirajte se na čveke! Dober
vžig vam želim!
Piše Aleš Jošt
»Get A Grip«, zadnji album
ameriških veteranov AERO-
SMITH, se odlično prodaja. Po
velikem uspehu prvega singla
»Livin' On The Edge«, na trg
prav te dni prihaja drugi single
z naslovom »Eat The Rich«.
Najbolje prodajan album
v devetdesetih, zaenkrat še brez
prave konkurence, ostaja »Dan-
gerous« MICHAELa JACKSO-
Na. Pri založbi Epic je v sredini
junija izšel že osmi single »Will
You Be There«, poznavalci pa
napovedujejo izzid vsaj še dveh
uspešnic s tega albuma.
Prince Roger Nelson ne bo več
PRINCE, ob praznovanju svoje-
ga 35. rojstnega dneva je ta geni-
alni ekscentrik namreč najavil
spremembo svojega imena. Nje-
govo ime bo odslej grafična po-
doba, ki jo zasledimo že na nje-
govem zadnjem albumu, prika-
zuje pa nakašno mešanico astro-
loških znakov za moškega in
žensko. S to spremembo je ex-
Prince že povzročil številne pro-
bleme radijskim in TV napove-
dovalcem, saj nihče ne ve, kako
se naj bi to novo ime izgovarjalo.
DURAN DURAN so za scen-
sko postavitev njihove bližajoče
svetovne turneje najeli enega iz-
med največjih mojstrov tega po-
sla, Stefanosa Lazardisa, ki se je
nazadnje izkazal kot scenograf
opere Carmen pri English Nati-
onal Opera. Duran Duran so že
od nekdaj znani po izredno do-
miselnih scenskih nastopih, za
letošnjo turnejo pa obljubljajo
najboljše, kar se da narediti
s kombinacijo visoke tehnologije
in človeške domišlije.
Legenda country in folk roč-
ka, JOHNNY NASH, se po pri-
stopu k založbi Def American
pripravlja na snemanje albiuna.
Večino skladb za album so pri-
spevali Bob Dylan, Toip Petty,
Frank Black in Chris Comell
(Soundgarden).
Pravi poplavi »Unplugged«
albumov se je pridružil še album
NEILa VOUNGa, ki je bil posnet
že februarja. Na njem je zbranih
14 skladb iz vseh obdobij z zdaj
že skoraj četrtstoletne glasbene
kariere tega Kanadčana.
Star 53 let je umrl ARTHUR
ALEXANDER, eden izmed
najvplivnejših rhythm & blues
glasbenikov iz zgodnjih šestde-
.Mtili,..____________^______   ..........^
TOMMY, prva ročk opera, je
na oderskih deskah že od leta
1969. Letos pa je v nekoliko pre-
novljeni obliki dobila kar pet
nagrad Tony, ki so nekakšni gle-
dališki Oscarji. Zmagala je v ka-
tegorijah za najboljšo razsvetlja-
vo, scenografijo, koreografijo, za
najboljšega režiserja in za naj-
boljšo skladbo »Kiss Of The Spi-
denvoman«. Da vse te nagrade
niso le za okras, dokazuje tudi
izredna obiskanost predstav in
tedenski izkupiček, težak preko
pol milijona dolarjev.
V zadnji biografiji MICKa
JAGGERja, ki jo je napisala
znana ameriška kolumnistka Liz
Smith, je precej pikantnih po-
drobnosti iz življenja tega petde-
setletnega .* super-zvezdnika.
Knjiga gre izvrstno v prodajo,
pravi poznavalci in prijatelji
Micka J. pa trdijo, da je vsaj po-
lovica napisanih reči navadna
izmišljotina. To potrjujejo tudi
številni protesti in demantiji
znanih osebnosti, ki nastopajo
v tej biografiji. Znana soul pev-
ka Patti Labelle je že zanikala,
da je davnega leta 1965 več noči
preživela v postelji z Jaggerjom.
Pri založbi C/Z je izšel album
»Grunge Lite«, na katerem se je
odhčna instrumentaUstka SA-
RAH DEBELL s sintetizatorji
lotila vodilnega gibanja devet-
desetih, grungea. Na albumu bo-
do priredbe najuspešnejših
skladb grunge bendov z zahočine
ameriške obale.
Po komaj dveh letih poslova-
nja je propadla založba Savage,
pri kateri je izšel tudi zadnji al-
bum DAVIDa BOWIEa, »Black
Tie White Noise«.
Pevka in avtorica KATE
BUSH se po štirih letih odsotno-
sti z glasbene scene spet vrača na
lestvice s skladbo »Moments Of
Pleasure«, ki je predhodnica nje-
nemu novemu albumu. Ta se bo
menda imenoval kar »The«, izšel
pa naj bi jeseni.
Alter-rockeji FUGAZI so se
z novim albumom »In On The
Kili Taker« že po prvem tednu
prodaje uvrstili pod sam vrh an-
gleške lestvice neodvisnih za-
ložb. Še bolj presenetljiv pa je
njihov naskok na angleško pop
lestvico TOP 50, kjer so se že
približali uvrstitvi med prvo po-
lovico.
STANE ŠFKGEI^
Revizija Pop delavnice '93
V soboto zvečer se je ob
spremljavi rahlega primorske-
ga vetra na odru odprtega av-
ditorija Kulturnega centra
Srečka Kosovela v Sežani pred
približno dva tisoč obiskovalci
zgodila Pop delavnica 93. Na-
mesto 16 tekmovalnih pesmi
smo jih slišali 15, igralka
Alenka Vidrih je namreč zara-
di predstave v gledališču pri-
reditev zamudila.
Imena glasbenikov, ki so se
nam predstaviU z novimi
skladbami, so bila bolj ali
manj že znana na slovenski
glasbeni sceni, mnoga že del
stalnega ansambla na tem edi-
nem pop (in malo ročk) festi-
valu pri nas. Malo pred pol-
nočjo sta voditelja, Klobučni-
ka Meta in Robert, na podlagi
seštetih glasov strokovne žirije
razglasila za zmagovalca no-
vomeško skupino Društvo mr-
tvih pesnikov s pesmijo »Ko
prižgeš nov dan«. Žirije dese-
tih radijskih postaj so največ
točk dodelile skladbi »Nazaj«
novogoriških Avtomobilov.
Poslušalcem v avditoriju sta
bili najbolj všeč skladbi Šank
ročka in Agropopa, za najbolj-
šega debitanta pa so izbrali
(res dobrega) Dominika Koza-
riča. Če bodo to tudi skladbe,
ki se bodo pri poslušalcih naj-
bolj prijele, je sedaj še teško
reči, zagotovo pa bodo pesmi
PD '93 izšle tudi na kaseti pri
RTVS ZKP, ki je že pripravila
promocijske kasete.
Agropop - ljubljenci publikei
Pop loto
Spet ni nihče napovedal pra-
vilnega vrstnega skladb. Za
skladbe, ki jih je tokrat izbral
Stane Spegel, glasbeni ured-
nik Radia Celje, lahko glasuje-
te v sredo, 30. junija ob 17.30
na      telefonski      številki:
(063)441-310 in 441-510. Na-
grada, ki jo podarja sponzor
oddaje, trgovina Petida Music
Mania, je vredna 2500 SIT.
Kupone pošjite na naslov:
Radio Celje, Trg V. kongresa
3a, Celje.
LESTVICA RADIA CEUE
Tuje zabavne melodije:
1. TWO PRINCES - SPIN DOCTORS (4)
2. TRIBAL DANCE - 2 UNLIMITED (3)
3. CA PLANE POUR MG! - LEILA K 8
4. I DON T VVANNA FIGHT - TINA TURNER (3)
5. SOMEBODV TO LOVE - GEORGE MICHAEL + OUEEN (7)
6. LIVIN' ON THE EDGE - AEROSMITH (5)
7. EXPRESS - DINA CARROLL (2
8. SHOCK TO THE SVSTEM - BILLY IDOL (1)
9. THE CRVING GAME - BOY GEORGE (2)
10. DO YOU SEE THE LIGHT - SNAP (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. LOLA-CHATEAU (9)
2. POT DOMOV - AVTOMOBILI 6
3. ONA SPI - MIRABELLA 1
4. TIH DEŽEVEN DAN - 1-X BAND 2
5. JESEN - ORLEK 3
6. KO SO ČEŠNJE CVETELE - SOKOLI 4
7. CAS JE ZA ROČK & ROLL - DON MENTONV BAND (7)
8. VZEMI ME ŠE ENKRAT NOCOJ - DAMJANA (5)
9. SVETI PETER - TOMAŽ DOMICEU 1
10. BITKA MED SPOLOMA - JAN PLESTENJAK 4
Narodno-zabavne melodije:
1. PONESI SAVINJA - HMEUARSKI INSTR. KVINTET (4)
2. RAJ POD TRIGLAVOM - SLAK (10)
3. BELA LABODA - AVSENIK + IRENA SVOLŠAK (7)
4. NAJLEPŠA LETA - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI (2)
5. KO JIH BO ŠTEL 64 - VESNA (7)
6. DAJ Ml SRCE - GAŠPERJI (3)
7. NA PA VRE - ŠTIRJE KOVAČI (1)
8. LASTOVKA - ZORAN ZORKO (3)
9. FANTIČ MLAD - ANS. VINKA CVERLETA (4)
10. DIMNIKAR - TRIO STANKA F/USA (2)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
NOTHINGNESS - LIVING COLOUR
FIELDS OF GOLD - STING
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
PERNATI PRIJATEU - ILEX
KRKA - ČUKI
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
SRCE - ANS. SIMONA LEGNARJA
TJA DALEČ BI ŠEL - ŠALEŠKI FANTJE
Nagrajenca: Primož Točaj, Šmartno v Rožni dolini
39a
Taja Grošelj, Cankarjeva 2a Velenje
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOClija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
Izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij.
Izvčijalec_
lestvica narodno-zabavnih melodij.
izvajalec_
ime in priimek:
naslov:_
Št. 26 - 1. julij 1993'
26
Tokrat ga pripravlja
II. Osnovna šola Celje
Za zelene počitnice
Šola je končno ugotovila, da ji je prevroče in se je,
v veliko veselje nas vseh, odpravila na počitnice. Naša
šola je (kot lahko vidite na fotki) še mlada, zato še
vedno kaže svež in prijeten videz. Kar nekaj šol (in tudi
drugih zgradb) v Celju pa je žalostnih, sivih in zapra-
šenih. Mestu niso v ponos. Ampak, da so takšne, niso
krive same. Kriv je celjski zrak, ki je, kot vsi vemo, zelo
onesnažen.
Zato je na naši šoli, kjer se nasploh veliko ukvarja-
mo z ekologijo in ekološkimi problemi, letos že drugič
potekal projekt »Zeleni dan«. Sicer vemo, da je to
problem, ki bi ga morali reševati vsi ljudje, ampak
upamo, da lahko k bolj čistemu zraku in okolju vsaj
malo pripomoremo tudi mi.
Zato smo se odločili, da bomo Vaš Vrtiljak, ki smo ga
pripravili, usmerili zeleno. V njem lahko torej prebe-
rete naša razmišljanja na temo ekologije.
Sicer pa vam učenci in učitelji II. osnovne šole želi-
mo vesele, nore in čim bolj čiste počitnice!
POROČILA
Zeleni dan
22. aprila 1993 smo na naši
šoli imeli 2. Zeleni dan. Lani
sta nas ob tem dnevu obiskala
g. Milan Kučan in g. Dušan
Plut.
Tudi letos so nas obiskali
posebni gostje. Dr. Janez Tasič
nam je prikazal odstranitev
težkih kovin in pesticidov iz
zemlje in pripravil nekaj so-
kov. Gospa Pavla Sviban nam
je predstavila nekatere koz-
metične in čistilne pripomoč-
ke. Gospa Ljuba Jug nam je
prikazala nego las in obraza
v puberteti. Vsi razredi smo
naredili nekaj za popestritev
tega dne. Povabili smo naše
starše in učitelje. Prišlo jih je
veliko in vsi so si naše delo
ogledovali z zanimanjem.
Gostje so lahko poskusili tudi
bio sokove - sok rdeče pese,
zgoščeni jabolčni sok brez do-
datnega sladkorja in sadno ze-
lenjavni napitek. Gostom smo
postregli tudi s sadnim čajem
in drugimi naravnimi dobro-
tami. Mnogi, ki so prišli, so
pohvalili naše delo.
MisUm, da bi lahko bilo
takšnih dnevov več, saj želimo,
da bi se primeren odnos do
okolja in zdrav način življenja
prenesel v vse domove, ulice in
na igrišča.
META MAROLT, 8. c
Vzpon na
Okrešeli
Na Okrešelj smo šli s smu-
čarskim klubom. Do ravnine
nas je peljal avtobus. Pot je
bila zelo dolga. Ko smo hodili,
smo morali biti tiho, da ne bi
splašili živali. Mi, otroci, smo
šli kar po bližnjici, po strmem
hribu. Ko smo plezali po str-
mih hribih, se je rušilo kame-
nje dol v dohno. Enkrat smo se
izgubih in nismo več našli po-
ti. Bili smo prestrašeni. Kar
naenkrat je moj prijatelj To-
maž zagledal neko premikanje
in kar po zadnjici smo se spu-
stili po kamenju. Rit me je po-
tem zelo bolela. Potem smo
hodili samo s starši. Šli smo do
mostu, pod katerim teče reka
Savinja. Nekaj metrov naprej
smo prišh do izvira te reke.
Savinja je bila tako čista, da
smo jo lahko pili. Potem smo
prišli do vehke skale, kjer je
bilo orlovo gnezdo. Ko smo
prišli na vrh, smo pomalicali.
Na vrhu je bila tovorna vlečni-
ca, po kateri vozijo hrano in
pijačo. Tam smo se igrali tudi
z žogo.
MIHA SOPAR, 4. C
Savinja
pripoveduje
Moje ime je Savinja. Všeč mi
je, čeprav ne vem, kdo mi ga je
dal. Izviram pod Okrešljem.
Ko preživim strmi padec po
slapu Rinka, se začne moja
težka pot. Dolina, po kateri
potujem, je obdana s skalami
in z drevjem. Samo tu in tam
se znajde kakšna hiša. Poleti
me v Letušu obišče mnogo ko-
palcev. Ker sem mrzla, vsi vri-
skajo, ko stopijo vame. Takrat
je zame najlepši čas, saj me
imajo ljudje radi. Drugače pa
je jeseni. Kadar močno dežuje,
narastem in moja voda grozi
s poplavami. Na poti se vame
izliva kar nekaj rek. V Celju
sem že pošteno umazana. Do
izliva v Savo doživim marsi-
kakšno pustolovščino. Včasih
zle ti vame tudi kakšen avto.
Takrat sem tudi v časopisu.
LUCIJA RENER, 4. c
Dežna icapilica
se predstavlja
Ves dan že močno dežuje.
Sem ena izmed dežnih kapljic.
Kamor koli se ozrem, je vse
mokro. Dežne kaplje se zlivajo
druga v drugo in padajo na tla.
Tam je vse umazano, zato so
moje prijateljice zelo nesrečne.
Le redkim uspe obdržati se na
kakšnem listu. Meni je uspelo,
zato sem zelo srečna. Kadar
zapiha veter, mi grozi, da me
bo odnesel. Takrat se z vso
močjo oprimem lista. Zaen-
krat mu še ni uspelo.
Bila bi bolj vesela, če bi se
z mano odžejal kak ptiček, ki
v tem času išče hrano. Če bom
na drevesu dočakala sonce, pa
bom tako in tako izhlapela
v zrak.
ANITA JELEN, 4. c
Joj, dušim se!!!
v Celju je zelo velikokrat
onesnažen zrak. Vsi se že zave-
damo tega, a je prepozno. To-
rej, v Celju še dolgo ne bo či-
stega zraka Babica mi že dol-
go pripoveduje, kako je bilo
včasih. Ni bilo toliko tovarn,
zato tudi onesnaženega zraka
ni bilo. Babica je živela na Te-
harju, kjer je bil zrak resnično
čist. Lahko so se brezskrbno
igrali. Zdaj pa se davimo.
Sploh pa mi gre na živce ta
Cinkarna, ki najbolj onesna-
žuje okolje. Morali bi narediti
čistilne naprave - pri vsaki to-
varni vsaj eno. Vsi si želimo,
da bi na Zemlji zrak postal
čist.
Sploh pa sem čisto pozabila
na avtomobile. Tudi avtomo-
bili onesnažujejo zrak, kajne?
Ljudje bi se lahko prevažali
z avtobusi in ne bi tako ones-
naževali. Z vsem tem nanu-eč
onesnažujemo tudi gozdove.
Gozdovi pa so skladišče zraka.
Upam, da se bo to popravilo.
Držali bomo pesti.
MAŠA ŠTEFANEC, 4. c
Moj dan brez
vode
Zjutraj bi vstala in se ne bi
mogla imiiti. Namesto čaja, ki
ga imam zelo rada, bi morala
vsako jutro piti mleko! Rože
v stanovanju bi počasi usihale,
ker jih ne bi mogla zaliti. Po-
sebej bi se mi smilila moja
psička, ki bi me v vročini pro-
sila za vodo! Brez vode ne bi
mogli kuhati kosila in ne te-
meljito očistiti stanovanja.
Delala bi lahko samo risbe
s suhimi barvami, ne pa tudi
z vodenimi. Tudi čez dan se ne
bi mogla umivati. Če vode dlje
časa ne bi bilo, bi okrog nas
nastala umazanija, ki bi lahko
povzročila tudi kakšne bolez-
ni. Najhuje pa bi bilo, ker bi
brez vode umrle tudi rastline,
ki nam dajejo kisik.
Zato torej pravimo, da brez
vode ni življenja!
ANKA RENER, 4. c
POEZIJA
Dimniki
Dimniki stebri stojijo na zemlji,
puhajo dim, strupeni ta plin,
daleč po zemlji, po lepi deželi.
Puhajo nore ideje norih ljudi,
ki jim za naravo in zase nič ni,
nore ideje norih ljudi,
zastrupljajo sebe in vse druge ljudi,
živali, rasthne in vse, kar živi.
Nore ideje norih ljudi,
zaradi katerih se zastruplja, duši prav ves svet,
ideje, ki nore so kakor ljudje.
Zamaši ta dirrmik smetnjak,
zamaši ta dinmiki svinjak,
prav vsak zaviha naj rokave -
širimo ideje prave!
Za boljši, za čistejši svet -
za svet v bleščeči lepoti...
GozilovI umirajo stole
Gozdovi umirajo stoje,
plini jih duše,
kot meči jim prebadajo srce,
gozdovi umirajo stoje.
Uničuje jih človeški napuh,
tovarniških dimnikov odpuh,
gozdovi umirajo stoje.
Umiramo z njimi vsi -
a oni kot heroji stojijo,
voljno prenašajo vso to morijo,
gozdovi umirajo stoje.
Le močni heroji stojijo,
močni so in ne umrejo,
le heroji ostanejo,
ko drugi padejo.
Gozdovi umirajo stoje.
Obisk v mestu
Gorski zrak se je odločil,
da bo bratca obiskal.
In ko je ta čas nastopil,
se je z vlakom odpeljal.
Ko prispel je v naše mesto,
se zagledal je v cesto.
Pomislil je: »Kako smrdi!
Le kako tu brat živi?«
Mestni zrak se je zmrdoval:
»Ko lahko bi kdaj!
Tukaj avto ropota, tam letalo zadrdra...
Še ponoči ni miru;
komajda živim še tu!«
Gorski zrak je trdno sklenil,
da bo domov odpotoval,
za brata se ne bo več zmenil;
bo raje gore varoval...
BARBARA ŽUR AN, 4. b
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Z NT&RC V Gardaland
Izžrebanci sobotne oddaje Teen-vala, ki bodo na izlet v Garda-
land potovali prihodnji mesec, so:
Borut Lipuš, Gaj 6/b, 63240 Šmarje pri Jelšah
Jerica Pertinač, Gorica 8, 63224 Dobje
Darja Vodišek, Olešče 18/a, 63270 Laško
Št. 26 - 1. julij 1993
27
32. nadaljevanje
Tedaj se navadno vsi mediji
usmerijo v pisanje o vinu, po-
tem pa je bolj ali manj vse leto
niir. V drugih, predvsem za-
hodnih državah, je ljudem na
voljo cela vrsta različnih zvrsti
in ravni hterature, predvsem
pa informacij o tem, kaj se do-
gaja na vinskem trgu, kaj je
novega. Pozornost javnosti po-
magajo usmerjati v kakovost
in opozarjajo na slabe plati in
škodljive pojave. Toda v teh
državah je pisanje o vinu del
civilizacijske kulture, pri nas
pa je to posebnost, ki jo gojijo
nekateri »ljubitelji vin« ali in
novinarji.
In če bi začeli že od vaške
situle in z motivi na njej, ga ni
obdobja do danes, ki ne bi
imelo kaj povedati na to temo.
Tudi to je identiteta našega
prostora in časa. Kot sem že
omenil, nimamo preprostih in-
formativnih priročnikov, ki bi
jih morala imeti vsaka vinote-
ka, pa knjigama, pa naši vino-
rodni kraji na vsakem koraku.
Nimamo niti razkošne mono-
grafije, ki bi v večih svetovnih
jezikih predstavila to, kar
imamo, in bi tako s pomočjo
knjige in premaganimi jezi-
kovnimi pregradami »proda-
jali« našo kakovost po svetu;
kajti knjiga je potujoča in vsa--
komur razumljiva galerija,
izložba in trgovska polica.
Tako ne bi prodajali le ste-
klenic in sodov, temveč tudi
nepremično in premično kul-
turno dediščino.
Kdor zna brati take knjige,
vidi v njih tudi tisto, kar ni
zapisano in v barvah reprodu-
cirano: namreč civlizacijski in
kulturni naboj naroda, ki je
sposoben gojiti tovrstno kul-
turo, jo tudi opisati in prenesti
svetu. To je nanu-eč izkaznica
samozavesti in zaupanja hkra-
ti. Če kje, potem imamo Slo-
venci v svetu na tem področju
še veliko povedati.
To seveda ne bo mogoče, če
bomo razmišljali tako kot smo
največkrat doslej. Država bo
morala bolj z občutkom pri-
sluhniti temu, kaj je to vino,
vinarske organizacije bodo
morale bolj z občutkom ravna-
ti s svojim pridelkom. Naravo-
slovne in družboslovne znano-
sti bodo morale pomagati
z ugotovitvami raziskav iskati
poti ustreznega razumevanja
vsebine, ki naj bi se z uveljav-
ljanjem vinologije oprijela na-
še zavesti, razmišljali o vinu.
Še beseda dve
o pivski Iculturi
Načeli smo že vprašanje,
kdo je kulturni in kdo ni kul-
turni pivec. Odgovora še ni-
mamo, razen če poenostavimo
vprašanje ali skušamo odgo-
vor vkalupiti v že znane pre-
dalčke, kamor uvrščamo ra-
zUčne tipe pivcev.
Ostal bom seveda pri vinu in
bom upošteval druge vrste pi-
jač le za primerjalne vredno-
sti. Moje misli so pri vinu, za-
torej me tudi ne zanima kultu-
ra pitja piva, žganih pijač in
vode - čeprav slednje ne more-
mo povsem izločiti iz tega raz-
mišljanja, saj je z vinom tesne-
je povezana, kot si mislimo.
V vinu je namreč kar 80 od-
stotkov vode, pijemo jo z briz-
gancem (špricarjem, škropcem
— z mineralno vodo, ljudje pa
pijejo vino mešano tudi z na-
vadno vodo. Navadna voda se
z vinom meša tudi pri masnem
obredu, kjer duhovnik kane
v vino (Kristusova kri) nekaj
kapljic vode (vemo ljudstvo).
Vino in voda se vztrajno sreču-
jeta tudi v kulinariki, kjer sta
v odUčni kuhinji tako rekoč
nepogrešljiva.
Vprašanja o vinski in pivski
kulturi (to seveda ni isto) so
stara toliko, kolikor se družita
človek in vino. Spomnimo se
kitajskega princa, ki je jezero
napolnil z vinom. V srednjem
veku so bih študentje znani po
tem, da so precej popivali in so
bili bolj znani po tem kot po
študiju. Ko je leta 1365 na Du-
naju Rudolf IV. ustanovil uni-
verzo, so študentje množično
odhajah h kolegom v Prago na
popivanje. Te čase so lepo opi-
sali mnogi pesniki. V srednjem
veku je vino teklo v potokih.
To je seveda slikovita prispo-
doba časa, ki se nam odstira
v številnih simbolih, pa tudi
pisnih virih. Potem se je vino
preselilo v sijajne salone in od
plemstva ga je prevzelo meš-
čanstvo.
Ne glede na vse, pa se mora-
mo do vina vesti spoštljivo, pa
naj gre za šmamico ah za do-
bro uležan in slaven predikat,
ki lahko stane lepe denarce.
Mislim, da je v tem temelju
tudi del odgovora, kdo je kul-
turni pivec.
Če se namreč vedemo do vi-
na spoštljivo, to pomeni, da
spoštujemo naravo; del je tudi
človek, brez katerega ni vina.
Od tod dalje lahko razpreda-
mo misli tudi o tem, kako je
šele od tega trenutka vino ob-
čečloveška last, podobno kot
kultura v ožjem pomenu bese-
de ah celo umetnost, reUgija,
in tudi bolje razumemo sintag-
mo o vinski kulturi kot tudi
kršanski, Kristusovi kulturi.
Takšno izhodišče neun namreč
omogoča dovolj široko pojmo-
vanje vina, sprejemljivo tudi
za tiste, ki »se ne strinjajo«
s krščansko rezsežnostjo vin-
ske kulture in jo sprejemajo
kot tako. Spoštovati vino po-
meni tudi uživati ga po meri.
Po meri razumem tako, da ga
jemljemo v vsakdanjem življe-
nju kot sestavino prehranje-
valnih navad, kot pijačo za že-
jo, kot poživilo in sopotnika
v slavnostnih trenutkih.
Prehranjevalne navade so
pri nas tudi slabo raziskane,
zato bom namenoma tudi sam
uporabil tisti stereotip, ki jih
označuje kot pomanjkljive,
površne in sploh neustrezne.
Pomagajmo si s klišejem zna-
čilne štiričlanske družine, kjer
sta (če sta) zaposlena oče in
mati. Otroci (če) so v vrtcu,
jedo tam, starši navadno zju-
traj ne zajtrkujejo, ko pa pri-
dejo domov, mora biti kosilo
čimprej nared. Na vrsto pride-
jo hitro pripravljene jedi. Če
so otroci v osnovni šoli, je za
njihovo prehrano poskrbljeno,
če pa so v srednji, so pa na
milost in nemilost prepuščeni
fast foodu.
Ko se družina na hitro zbere
k mizi, da bi použila kosilo, ni
niti volje niti zbranosti, mar-
sikje pa že tudi denarja ne, da
bi redno k hrani zaužila tudi
vino. Kdor je popotoval po Ita-
liji, Španiji in Franciji, kjer
pregovorno velja, da se brez
vina na mizi nič ne zgodi, je
lahko kaj kmalu ugotovil, da
je vino res na mizi, toda ne
čisto vsakikrat, voda pa je!
Kajti vodo pijejo tudi otroci,
taki bolniki, ki vina ne smejo,
ali pa tisti, ki ga tudi ne mara-
jo - preprosto - vina pač ne pi-
jejo.
Gre torej za obred uživanja
hrane, za zaslužen trenutek
počitka in določene oblike
družinske zbranosti. Med ted-
nom je to v naših razmerah
težko in redke so družine, ki
imajo možnost, da si ne puste
vzeti te socialne in moralne
pravice do trenutkov zbrano-
sti pri jedi. Le redkokje je
omizje tudi družabni dogodek.
Od tod dalje seveda lažje ra-
zumemo vino tudi v tej vlogi,
in ne le kot biološko-kulina-
rični dodatek za dober tek in
prebavo. Ob trenutkih zbrano-
sti in družabnosti nam postane
vino prijeten sogovornik in
glede tega ni nobene razlike
med šmamico in renskim ri-
zlingom, da namreč glede na
okolje in navade ne bi mogla
opravljati omenjene vloge.
Komur dopušča žep in je pač
tako bil vzgojen in navajen, bo
to počel z vinom, ki mu za tako
priložnost najbolj prija. V tem
ni nič na slabšem, recimo, že-
lezničarska družina, kjer že
rodovi stanujejo ob železni ce-
sti v stisnjeni hišici med progo
in hribom in kjer na brajdi
vsako leto rodi nekaj skrom-
nih trsov samorodnice ali dru-
ge primeme trte. Tudi v tem
okolju se zbere družina k jedi
in oče spoštljivo postavi na
mizo steklenico ali vrč s »pija-
čo«, ki jo je sam skrbno pride-
lal in mu niti na misel ne pri-
de, da bi jo po nemarnem ra-
zlival, kar sicer tudi počno
»gospodje« v bleščečem okolju
in z »imenitnim pivskim, kri-
stalnim instrumentarijem«
v roki.
Na tej točki si lahko v pona-
zoritev prikličemo iz Svetega
pisma in Sirahove knjige (32
od 25 do 31) poglavje o pitju
vina:
Nadaljevanje prihodnjič
Pri vinu se ne izkazuj jimaka,
zakaj že mnoge je vino pokončalo!
Kakor peč preskuša jeklo v topihiici,
tako vino srca porogljivcev v prepiru.
Poživljajoče je vino za človeka,
če ga zmemo pije.
Kakšno življenje ima tisti, ki pogreša vino?
Tudi to je bilo ljudem ustvarjeno v veselje.
Radost srca in veselost je vino,
če se o pravem času zmemo pije.
Glavobol, grenkost in sramoto
pripravi vino, ki se pije v prepim in jezi.
Pijanost je past za nespametnega,
slabi moč in zadaje mnoge rane.
Pri pojedini z vinom ne očitaj svojemu bUžnjemu
in ga ne preziraj v njegovem veselju!
Ne govori mu sramotilne besede
in ga ne pritiskaj s terjatvijo!
Vse rastline in živali so razvrščene v debla, razrede, rede,
družine, rodove in vrste. Vrsta je osnovna enota te mednarodno
prizane nomenklature. Poznamo še po^debla, podrazrede itd.
Tudi nižje od vrste lahko gremo. Imamo še namreč podvrste,
različke in oblike. Tudi gobe ah bolj pravilno — glive, so razvrš-
čene po takšni sistematiki.
Za nas je najpomemnejše določiti najprej rod in potem vrsto
gobana, zato se z biološko sistematiko ne bomo ukvarjali, še
posebej zato, ker slovenska poimenovanje še niso povsem zaži-
vela.
Poglejmo si sedaj, kateri gobani rastejo na Slovenskem. Sez-
nam vsebuje le vrste, brez različkov in je vzet po Seznamu gliv
Slovenije, ki ga je izdala Gobarska zveza Slovenije. Če boste, in
težko si predstavljamo da ne boste, primerjali imena z imeni
v ustrezni literaturi, boste kmalu ugotovili, da so poimenovanja
dokaj razhčna. In ne le pri slovenskih imenih, temveč tudi pri
znanstvenih. Razloge smo že navedli, zato vas ponovno opozar-
jamo, da pri gobah ni nič dokončnega. Z malo potrpljenja boste
vsakemu imenu in s tem tudi gobanu prišli do dna.
Seznam naših gobanov:
1. POLETNI GOBAN - BOLETUS AESTIVALIS
2. JESENSKI GOBAN - BOLETUS EDUUS
3. BOROV GOBAN - BOLETUS PINICOLA
4. ČRNI GOBAN - BOLETUS AEREUS
5. BREZOV GOBAN - BOLETUS BETULICOLUS
6. RUMENI GOBAN - BOLETUS APPENDICULATUS
7. FECHTNERJEV GOBAN - BOLETUS FECHTNERI
8. LEPI GOBAN - BOLETUS SPECIOSUS
9. KRALJEVI GOBAN - BOLETUS REGIUS
10. GRENKI GOBAN - BOLETUS RADICANS
11. LEPONOGI GOBAN - BOLETUS CALOPUS
12. VRAŽJI GOBAN - BOLETUS SATAN AS
13. ŠKRLATNI GOBAN - BOLETUS RHODOPURPUREUS
14. RDEČERUMENI GOBAN - BOLETUS RHODOXANTUS
15. TEŽKI GOBAN - BOLETUS TOROSUS
16. VOLČJI GOBAN - BOLETUS LUPINUS
17. ŽAMETNI GOBAN - BOLETUS ERVTHROPUS
18. DUPAINOV GOBAN - BOLETUS DUPAINII
19. QUELETO GOBAN - BOLEl[y.S g^EljETIl.    ^
20. PREPROSTI GOBAN - BOLETUS IMPOLITUS
21. DIŠEČI GOBAN - BOLETUS FRAGRANS
22. ŽOLTI GOBAN - BOLETUS JUNQUILLEUS
23. SVINJSKI GOBAN - BOLETUS LURIDUS
24. SPREMINJAVI GOBAN - BOLETUS PULVERULENTUS
Večina naštetih gobanov ima pore bele ali mmene barve,
ostah pa rahlo ali močneje rdeče. Nekateri so zelo redki in jih
verjetno ne boste nikdar našli. Šestero jih ima belo meso, ki ne
spremeni barve in sodijo med naše najboljše gobane. Neužitnih
je pet, užitnih je enajst, pogojno užitnih (surovi so stmpeni,
prekuhani pa okusni) pa je šest. Strupen je le eden. Dva med
naštetimi relativno močno smrdita (po mrhovini, pokvarjenem
česnu, črnilu itd.), nekaj pa jih ima izrazit vonj po kemikalijah,
karbonu, cikoriji ali pa je vonj oster. Dva imata grenko meso.
Večina pa ima mil okus in prijeten vonj. Če gobana prerežemo,
v največ primerih meso spremeni barvo. Lahko modri, zeleni ali
celo rdeči. Večina ima vsaj del beta poraščen z mrežico, en
goban ima bet popolnoma gol, ostali pa imajo pokritega z drob-
nimi kosmički, ki so včasih tako majhni, da jih vidimo le z lupo.
Najmanjši je Spreminjavi goban (Boletus pulverulentus), naj-
večji pa verjetno Borov goban (Boletus pinicola).
Kaj opazujemo pri določanju!
gobanov?
KLOBUK je gomji del gobana, ki leži na betu. Pokrit je
z enojno ali dvojno KOŽICO. Na spodnjem delu klobuka je
TROSOVNICA, sestavljena iz CEVK. Površino klobuka, kjer se
cevke dotikajo mesa imenujemo BAZA CEVK in je za določanje
vrste pomembna. Na drugi (zunanji) strani cevk so LUKNJICE
ali PORE. Pri določanju je zelo pomembno ali so pore dmgače
obarvane od cevk. Med cevkami in kožico je MESO klobuka.
TEME klobuka je njegov vrh na sredini, za razliko od OBODA
ki je na robu klobuka.
BET je spodnji del gobana. Površina beta je lahko pokrita
z MREŽICO ali z drobnimi KOSMIČKI (Pikicami, luskinami,
dlačicami). Bet je lahko tudi gol. Ločujemo BAZO beta, SRE-
DINO in VRH beta. V prerezu vidimo tudi MESO beta.
VONJ in OKUS mesa bosta podana opisno in s tem tudi^
dovolj jasno.
Kalfo določiti rod?
Rod gobanov je eden od rodov v družini gob - gobanovk. Za ^
naše določanje je seveda izjemno pomembno, da najprej ugoto--;
vimo ali je naša goba sploh goban, saj vsa vprašanja znotraj.^
ključa veljajo le za ta rod. i
Rekli smo že, da so gobani masivne gobe. To pomeni, da so \
glede na premer relativno nizki in mesnati. Orjaški dežnik je \
lahko velika in visoka goba, vendar ni masi\Tia, saj ima tanek i
bet in je dokaj lahka.
Po tem, da jim lahko odluščimo cevke (v bloku) se razlikujejo]
od dmgih cevark (Polyporus, Scutiger, Albatrellus).
Dedki in turki (Leccinum) imajo cevke in pore sivkasto bele ■
ali sivorumene. Cevke so pri teh daljše. Okoli beta se hitro ^
skrajšajo in naredijo relativno globok jarek. Tega imajo tudi.
nekateri gobani, vendar je plitev. Dedld in turki imajo bete^
ponavadi pokrite s temnimi ali svetlimi zmci. Nimajo mrežice,
vsaj drobne ne. \
Gobani imajo majhne pore, nikdar večje od 1 mm (v premem).
Mnogo sličnih rodov ima pore krepko večje. Tudi to je eden od
znakov razpoznavanja. Noben goban nima zastiralca okoli beta,
imajo pa ga nekatere slične lupljivke.
Če gobo prerežemo in opazimo, da ima bet trdnejšo skorjo
okoli prhke sredice, potem imamo pred sabo enega od modriv-
cev. To potrdimo s pregledom površine beta. Če ugotovimo, da
bet nima mrežice in tudi kosmičev ne, potem imamo pred sabo
modrivca. To je nekaj osnovnih napotkov, kako ugotoviti ali je
goba eden izmed gobanov ali ne. Začetniku bo seveda težko,
vendar bo kmalu prišel do ustreznih izkušenj. Vedeti moramo,
da tudi določanje po ključu ne rešuje vseh problemov. Veliko-
krat boste zašli v slepo ulico in se boste morali vrniti nazaj,
največkrat kar na začetek. Priporočam vam mnogo strpnosti in
pomoč mikološke literature. Kasneje boste s pridobljenimi
izkušnjami z lahkoto določili večino gobanov. In ne le gobanov.
Sistem določanja s ključem nas nauči, da se nove gobe lotimo
dmgače. Ugotovimo, da je na primer barva klobuka skoraj
nepomembna, da pa je zato toliko bolj pomembno ali je klobuk
suh ali ne. Za določanje rodu je tak način pristopa še pomemb-
nejši, kot za določanje vrste, j
Vsi, ki želite o gobah zvedeti še kaj več ali bi radi odgovore na
čisto določena vprašanja, lahko vprašanja pošljete na uredni-
štvo Novega tednika, Trg V. kongresa 3a, 63 000 Celje, s pripi-
som »Gobe«.
Št. 26 - 1. julij 19931
28
št. 26 - 1. julij 1993^
29
Št. 26 - 1. julij 1993
30
Poletna shema Radia Celje
Raillo Celle se skriva, BBC, verske otidale...
v tem tednu smo v progra-
mu Radia Celje že začeli z ne-
katerimi vsebinskimi spre-
membami in s tem tudi s polet-
no programsko shemo, ki bo
v polni meri zaživela čez kak-
šen teden dni. Poleti želimo
naš program narediti lahkot-
nejši, z manj resnimi temema-
mi in veliko prijetne glasbe.
Ena od pomembnih novosti
bo tudi »detektivska« akcija
našega radija z naslovom Ra-
dio Celje se skriva, poiščite
nas. Vsako sredo se bo naša
ekipa odpravila v enega izmed
krajev celjske regije, poslušal-
ci pa bodo morali odkriti,
v katerem kraju se nahaja. Ti-
stega, ki bo prvi uganil, čaka
lepa nagrada. Ob vsakem jav-
ljanju iz skrivalnice vam bodo
novinarji zastavili vprašanje
oziroma dali namig, ki bi vas
lahko približal k pravilnemu
odgovoru. Poleg te akcije bo-
mo obudili priljubljenega in-
špektorja Martinčka, s kate-
rim boste iskali skrite predme-
te." Inšpektor Martinček alias
Camilo Lorenci zdaj vneto po-
izveduje za »zakladi«, skupaj
z njim pa jih boste lahko od-
krivali v torek med 16.20 in
17. uro in v nedeljo med deveto
in deseto uro. Tudi najboljše
pomočnike inšpektorja Mar-
tinčka bodo čakale lepe na-
grade.
Spremembe bodo v infor-
mativnem programu. Poleti ne
bo več Novic ob 15h, še krajše
pa bodo Novice ob 12h, zgolj
t.i.»flash news«. Pač pa bomo
vsak dan od ponedeljka do
petka ob 18.30 predvajali BBC
novice iz Londona, ki jih bo
pripravljala slovenska redak-
cija BBC-ja. Nekoliko kasneje
pa bomo - ob 16.15, od pone-
deljka do petka predvajali tu-
di Deutche Welle novice, ki jih
bo pripravljalo slovensko
uredništvo v Kolnu.
V nedeljo bomo začeli tudi
z verskimi oddajami, ki smo
jih naslovili Luč v temi. Na
sporedu bodo ob 8.30 in bodo
trajale približno 10-15 minut.
ROBERT GORJANC
Zadetek v polno -
Rajmond Debevec
Sredozemske igre so mimo,
za naše tekmovalce v glavnem
uspešno. Seveda pa je kot ved-
no zopet blestel naš najboljši
strelec Rajmond Debevec, ki
bo tudi gost sobotne oddaje
Glasba je življenje.
Rajmond pravi, da v življe-
nju še ni pomeril na najmanj-
šega ptiča, kar pomeni, da je
popoln pacifist. Zelo rad ima
glasbo in na orgljice zna zai-
grati tudi nekaj melodij. Pred
nastopi Rajmond zelo rad po-
sluša glasbo, trenutno ga nav-
dušuje filmska, z italijanskim
melosom.
Rajmond je zelo veliko v tu-
jini, kjer na tekmovanjih orga-
nizatorji večkrat poskrbijo za
glasbena doživetja. Na olim-
pijskih igrah v Los Angelesu,
so bili znani glasbeniki gostje
v olimpijski vasi; najbolj mu je
ostal v spominu ansambel We-
ather report. Izjemno pa je tu-
di v Mehiki, v Mexico city-u,
kjer na trgu Garibaldi igrajo
mehiški glasbeniki po željah.
V tokratni nagradni igri so-
deluje Pivovarna Union s svo-
jim novim proizvodom, to je
Sola, nova brezalkoholna pija-
ča. Sodelujte z nami!
O super zvezdništvu v Slo-
veniji ne moremo govoriti in,
ko zasledimo podatke, ki pri-
hajajo iz tujine, se nam včasih
kar zavrti v glavi. Eden naj-
večjih uspehov v zgodovini
pop glasbe: kar 15 mUijonkrat
je šla velika plošča skupine
The Beatles, z naslovom Ab-
bey Road čez prodajni pult,
skupina Fleetwood Mac, pa je
prodala kar 25 milijonov plošč
z naslovom Rumours.
The Beatles so torej naju-
spešnejša skupina vseh časov.
Upajmo, da bo tudi naša od-
daja najuspešnejša oddaja
vseh časov... Ker je geslo naše
oddaje Smeh dela dobro kri,
bomo poskrbeli tudi za to in
vam zavrteli skeč in Mopped
show naftalina. Važno je, da
skečev ne bodo načeli molji.
Na slišanje v soboto!
SIMONA H2O
VROČI CE
Miss Celja '03
Kvalifikacije za letošnji iz-
bor najlepše v mestu tem se
bodo pričele že v jutrijšnji od-
daji Vročega CE. In trajale cel
julij. Tja do velikega finala,
13. avgusta, na katerem bo na-
stopilo deset finalistk, je - na
prvi pogled - še precej časa.
Kar je zelo relativno. Namreč,
prej ko se prijaviš, večje so
možnosti in tisto mencanje na
koncu je lahko prav zoprno.
Ker pač ni popravnih rokov.
Ni nobene teorije, je samo lo-
terija. Torej, če mi zaupate,
v jutrijšnjem Vročem CE bom
sprejel največ deset prijav. Po
telefonu, se razvune. Potem pa
bodo vse prijavljene gospodič-
ne izpolnile prijavnico (najde-
te jo na tej strani) in jo v pone-
deljek dopoldne prinesle na
uredništvo Novega Tednika.
Plus fotografijo (portret, ne pa
kakšno otipljivo podobico
« predlanskega dopusta). V na-
slednji številki tega časopisa
bodo objavljene vse kandidat-
ke in v prvi naslednji oddaji
bodo poslušalci odločili, kateri
dve sta najlepši. In v tej oddaji
bom zopet zbiral prijave in
kandidatke bodo izpoljene
prijavnice (s fotko) v ponede-
ljek prinesle... Skratka, po-
stopek je enak. In preprost.
Druga pot je naslednja: če
doma ni telefona ali pa organ-
sko ne prenesete oddaje oz. ste
jo zamudile, najkasneje do pr-
vega naslednjega petka (ali pa
tistega čez en teden... toda
pazite, da ne sfalite zadnjega
v tej verigi - 23.2julija) pošljite
dopisnico s prijavnico. Po-
membno je, da tisti petek od-
dajo poslušate, saj ste med
kandidatkami. Skupaj s tisti-
mi, ki se bodo prijavili v sami
oddaji. Teden kasneje pa bo
šlo zares.
Na prvi pogled resda malce
zapleteno, toda vsem, ki jih
vsa stvar mika, bo sproti jas-
no. Bistvena razlika v primer-
javi z lanskim izborom Miss
Celja je ta, da se v eni sami
oddaji ne prijavljajo in hkrati
izbirajo finaliste, ampak je to
razdeljeno med dve oddaji,
vmes pa izide Novi tednik, ki
predstavlja kanidatke za dolo-
čen krog kvalifikacij. Če po-
enostavim: poslušalci, prijate-
lji, znanci in ljubimci bodo vse
kandidatke najprej videli, šele
potem pa za njih glasovali. In
to v štirih predtekmovalnih
krogih. Na ta način bomo do-
bili osem finalistk. In še dve.
Kako? Tako, da za vsako mla-
denko (pač po želji) izpolnete
kuponček (na tej strani) oziro-
ma glasovnico za tisto kandi-
datko, ki ni imela sreče na ra-
dijskem glasovanju. Ki je torej
izpadla. Tisti dve, ki bosta na
ta način zbrali največ glasov,
se prav tako uvrstita v finale.
Prvo bom določil v predzadnji,
drugo v zadnji oddaji.
In še nekaj: glasovnica ima
trojni učinek. Najprej lahko
z njo glasujete za mladenko, ki
se je prijavila v eni od oddaj.
Število kupončkov, ki jih do-
bim do prve naslednje oddaje,
gre v skupno število glasov do-
ločene kandidatke za lepo na-
grado. Ja, prav zanimive na-
grade pa čakajo vse finalistke,
še posebej pa bodo preseneče-
ne najlepše izbora za Miss Ce-
lja 93'. BOJAN KRAJNC
REVIZIJA RUMENEGA CE
Dve leti potem...
Užaljeni arhitekti osamo-
svojitve so vrnili najvišja odli-
kovanja. Kot da bi šlo za kakš-
ne značke Planinske zveze ali
pa priponke »fuck off«. Lojze
Peterle, eden od podpisnikov
znamenitega pisma predsedni-
ku republike, se je na pred-
praznični tiskovni konferenci
pohvalil, da odlikovanja sploh
ni vzel. Toda, ko ga je nek tuj
dopisnik vprašal, če to priza-
nje enači z veličino tistega, ki
ga je izročal, ali pa ga - ne
glede na to - jemlje kot najvišje
odlikovanje v tej državi, mu
zunanji minister ni znal odgo-
voriti. Ker ni razumel vpra-
šanja.
Podobno velja za vse ostale:
medalje jim je izročil predsed-
nik v imenu takratnega pred-
sedstva. Prejeli pa jih niso od
Kučana, temveč od države
Slovenije. In zdaj so jih vrnili
predsedniku republike, ki je
bil slavnostni podeljevalec in
si kot takšen, recimo, ni mogel
(sam sebi) izročiti kolajne, ki
si jo je prav tako zaslužil.
Skratka, frajerji so s tem deja-
njem potrdili, kako ozko gle-
dajo, in zakaj vsaka medalja
zbledi, če jo sončiš za dnevno
politične potrebe.
Projekt osamosvojitve, vsaj
tako razumem, je bil nekaj
trajnega in dokončnega. Nekaj
zgodovinskega, pravzaprav, in
v ta kontekst sodijo vsa priz-
nanja, odličja, plakete in ta-
krat »dovoljenje sanje«. Očit-
no pa je, da vsi osamosvojitve-
ni protagonisti niso zadovoljni
s plenom. Od tod tista klasična
- na pol upokojensko revoluci-
onarna - ugotovitev: zakaj smo
se borili?
Na nek način jih razumem.
Kapital samostojnosti vnovču-
jejo tisti, pred katerimi so
svojčas skrivali projekt. Z ra-
zlogom in iz ljubosumja. In
danes operirajo z nevarno tezo
o nekakšni novi jugovini, češ
da so na oblasti bivši kolabo-
racionisti in zapriseženi jugo-
slavanarji. Nekdanji golobi,
torej, plašni dečki s skeptično
dušo in oportuno hrbtenico.
Probalkanski koruzniki, de-
nimo.
Razmislimo: ali gre za poce-
ni demagogijo ali za objektiv-
no nevarnost. Kakšna tretja
Yuga neki?! Kdo so tisti peto-
kolonaši, neformalna društva
izgubljenih duš bivše skupno-
sti in soldati s penzijami, koc-
karji z dolgim gobcem ali
skrivnostni estradniki s če-
buljnih polj? Dragi moji pod-
pisniki, povejte imena, akterje
in botre! Ali bolje, ukrepajte
zoper njih, če jih poznate in
jim vse to lahko dokažete. Ne
pa da patetiko stresate na pa-
pir in skrivnostno mežikate ob
konkretnih vprašanjih na te-
mo, ki je za Slovence mnogo
bolj občutljiva kot vsi Hiti, Vi-
si in Udbomafija skupaj.
Ali pa je namen s tem že
dosežen: zadnja faza destabi-
lizacije z zaključkom v parla-
mentu. Konstruktivna neza-
upnica, padec vlade, koalicije
in formiranje šibke desno-sre-
dinske ekspoziture nekdanje-
ga Demosa. Kandidati za no-
vega predsednika vlade se bo-
do tik pred tem medijsko ek-
sponirali, sadili rož'ce in se,
recimo, pisali: Janša, Bavčar'
ali Kacin. Prav slednji, ki viso-
ko kotira na javnomnenjskih
raziskavah, četudi se že pol le-
ta utaplja v gospodarskem
naftalinu, je po zadnjih nasto-
pih v stari formi. To daje slu-
titi...
Dve leti kasneje, torej: bitka
za osamosvojitveno dediščino
in afere kot neskončno strelivo
v boju za prvo vrsto, govorni-
ški oder in svetlobne efekte. Ni
namreč vseeno, v kakšni luči
se svetijo, kje počivajo in kdo
jim masira grde misli. Predla-
gam, da jih spravimo v rezer-
vat. Brez tople vode in televi-
zije.
Piše Bojan Kranjc
RADIJSKI SPORED
od 1. do 7. julija
RADIO CELJE
Četrtek, 1.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKO Celje,6.30
Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Minute za
zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center pred-
stavlja, 11.45 Sredozemske igre, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00
Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek
sporeda.
Petek, 2.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15
Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 12.10
Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Šport ob
koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE (Bojan Krajnc),
18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 3.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice,
12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack
Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 16.00 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Lestvici zabavnih melodij - LZM, 19.30 Večerni program - o ženski
urejenosti, koktajl želja, časovni stroj, 22.00 Zrcalo dneva (prenos
RaS), 23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 4.7.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30
Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov
(Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 5.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes,
9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 športno dopoldne, 12.00
Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00
Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Domača glasba (Tone Vrabl), 18.30 BBC novice,
19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 6.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Marilx)r, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 12.00
Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00
Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.10 Inšpektor
Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Zimzelene melodije,
18.30 BBC Novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 7.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maritx)r, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Radio Celje se
skriva, poiščite nas, 9.15 S knjižnega trga, 10.00 Novice, 10.30
Pokličite in vprašajte, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00
Brane Rončel na Radiu Celje, BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka,
ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno
17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja
Podjed, Janez Vedenik, Tone Vrabl
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje.
Telefon 29-431. Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 26 - 1. julij 1993i
31
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celle
■ potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti, Dolgem polju,
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Tmovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dolini.
Škof j i vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13.ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11. ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah od 7.30 do 15.ure
odprte samopostrežne trgovi-
ne: Center, Rio, Otok, Voglaj-
na, Logarska, Sedmica, Soli-
darnost in Ložnica. Nakupni
center Lava je odprt od 7. do
15. ure. Samopostrežna trgovi-
na Savica je odprta od 7.30 do
17. ure. Ob nedeljah pa je de-
lovni čas Centrovih prodajaln
naslednji: od 7. do 11. ure je
odprta samopostrežna trgovi-
na Ložnica, Solidarnost od
7.30 do 11. in Otok od 8. do
11.30 ure.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 7. do 11. ure
vam je na voljo celjska tržnica.
Poleg celjske tržnice v Rim-
IjanM na Savinovi 3 je vsako
soboto od 6. do 13. ure in nede-
ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe-
kama in Mesnica Prekoršek iz
Vojnika. V Vojniku pa je nji-
hova Mesnica odprta od 7. do
12.ure. Vsak dan je od 7.3do
23. ure odprta trgovina Drag-
stor na Mariborski 119, mini
market Gaj v Ozki ulici vsak
dan od 8.30 do 22. ure, ob ne-
deljah in praznikih od 8. do
22.urie, trgovina Plemič Te-
harje - sobote od 7. do 14. ure,
nedelje od 8. do 11. vu-e, trgovi-
na Figec Štore - sobote od 7.30
do 20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11. ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21 . ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22. ure, odprta pa je tudi trgo-
vina Nadi v Šmarjeti pri Celju
in sicer vsak dan od 8. do
20. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob
sobotah odprta tudi Mercator-
jeva trgovina na Hudinji, ku-
pujete pa lahko tudi v trgov-
skem podjetju Ponudba na
Dobojski cesti v Celju in sicer
ob sobotah od 7. do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debm in Market
Živila v Rimskih TopUcah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure,
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7.do 12. ure ter prodajalna
Ježek  ob  sobotah  od  7.do
16. in ob nedeljah od  8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu pa
trgovina Deželak ob sobotah
od 8.30 do 12. ure, ob nedeljah
pa od 9.doli.ure.
Šentiur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanj šek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjiuju v so-
boto od 8. do 17.ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska dnižba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7. do 22. ure, market
Eni ob sobotah od 8. do 17., ob
nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marehca v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela
v uUci Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tm v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife
Kmetijske zadmge Petrovče.
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14.ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v tem mesecu je odprta tr-
govina Era - Nežka na Cankar-
jevi 2 in sicer ob sobotah od
7. do 19. ure. Ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Odprta je tudi
samopostrežna trgovina KK
Ptuj na velenjski tržnici, ki je
ob sobotah odprta od 7. do 14.,
ob nedeljah pa od 8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Mencov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žume naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. V Rogaški Slatini je
vsako nedeljo od 8. do 11. ure
izmenično odprt Market Ra-
tanska vas ali Prehrana, prav
tako pa so odprti gostinski
obrati Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
LEKARN    ,.
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi ulici
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13. ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7. ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežiirstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lekame je od 7. do 18. ure,
ob sobotah pa od 7.do 13.ure.
LAŠKO: Lekama je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18.ure, ob sobotah od
8. do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekama odprta od
7. do 12. ure.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekama odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enoumo pre-
kinitvijo od 12. do 13. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
je od 7.30 do 18.30 ure, ob so-
botah od 7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekama dežuma od 8. do
11. ure.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežuma ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoh, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primem življenjske ogro-
ženosti khčite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ah 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gomji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. lu-e zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežimia
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežuma služba
tudi v Bistrici ob Soth, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldahskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr- ,
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE       KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živah je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežuma služba za nujne primere organizirama
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15.do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primem odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
4. julija bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410, od
5. julija dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7.ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, l.juhja dežura dr.vet. med. Franci Zapušek,
telefon 741-935. Od petka, 2. juhja do četrtka, 8. juUja bo dežu-
ral dr. vet. med. Marjan Drešček, telefon 741-660.

Velenje
Poročili so se: .
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se: Damir ŽU-
RIČ in Bojana JUG iz Gostin-
ce, Peter JANKOVIČ iz Roga-
ške Slatine in Sandra MIKLA-
UŽIČ iz Huma na Soth.
Šentjur pri Celju
PoročUa sta se: Jurij ŠKOR-
JANC in Sonja GOBEC iz
Šentjurja, zlato poročenca pa
sta Anton in Marija KOŠIR iz
Ponikve.
Velenje
Poročili so se: Andrej SLE-
MENŠEK iz Šoštanja in An-
dreja KOLAR iz Velikega vr-
ha, Bojan APATIČ in Vesna
SZABO iz Šoštanja, Andrej
KODRUN in Vlasta PAČNIK
oba iz Šoštanja, Uroš STER-
NAD iz Šoštanja in Silva
TROGAR iz Ravn.
mm
Šentjur pri Celju
UmrU so: Josip HODE J, 69
let iz Kostrivnice in Marija ŽI-
BRET, 55 let iz Celja.
Velenje
Umrh so: Pavla KOŠAR, 75
let iz Šoštanja, Helena TURI-
NEK, 86 let iz Skomega pri
Šoštanju, Franc HERMAN, 72
let iz Šešč pri Preboldu, Justi-
na DOLINSEK, 81 let iz Vran-
skega, Alojzija OBLIŠAR, 50
let iz Velenja, Marija PLA-
SKAN, 81 let iz Lokovice, Raj-
ko Rajmund PIRC, 54 let iz
Velenja, Marija STAKNE, 74
let iz Skomega, Kristina
TAMŠE, 60 let iz Hrastovca,
Terezija KURNIK, 77 let iz
Skomega pri Šoštanju, Slava
MALECKAR, 67 let iz Tepanj-
skega vrha.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Anton MALGAJ,
83 let iz Sela, Angela OGRI-
ZEK, 82 let iz Sp. Sečova, Fer-
dinand KAMPUŠ, 47 let iz Ro-
gaške Slatine in Berta BA-
LON, 82 let iz Bistrice ob
Soth.
BORZA DELA
Vsebuje informacijo o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republišl<em zavodu za zaposlovanje, območni
enoti Celje, dne 28. 6. 1993.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah oziroma delodajalcih.
OSNOVNA ŠOLA
PLANINA PRI SEVNICI
63225 PLANINA PRI SEVNICI
tel./faks: 783-120
OBJAVUA PROSTI DELOVNI MESTI:
- učitelja matematike,
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
- učitelja glasbene vzgoje,
za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom
Začetek dela je 1.9. 1993
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10.
dneh po objavi razpisa na naslov šole.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 10 dneh po
končanem zbiranju prijav.
Št. 26 - 1. julij 1993;
32
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Zadnjo soboto v juniju je za-
radi obilice zanimivih dogodkov,
ki smo jih spremljali tudi na Ra-
diu Celje, v radijskem sporedu
zmanjkalo časa za Modni klepet.
No, nič hudega - na modo namreč
ne bomo pozabili, klepet z Vlasto
Cah-Žero\Tiik pa pride na vrsto
že pojutrišnjem, 3. julija.
V Modnem klepetu Novega
tednika pa naša modna svetov^-
ka Vlasta Cah-Žerovnik nada-
ljuje z zapisi o modi za vroče
poletne dni, primerni za na pla-
žo, bazen, rečno obrežje,...
O tem, kakšni modeh kopalk so
letos najbolj v modni milosti,
smo nekaj malega že izvedeli.
Danes je zato na vrsti nekaj
drobnih skrivnosti, kako z izbo-
rom primernih kopalk skriti po-
manjkljivosti na postavi.
Res je, da se napak na postavi
in odvečnih kilogramov v celoti
ne da prikriti, a prav tako je tudi
res, da se s primernimi oblačili
in modnimi dodatki lahko skrije
veliko tistega, kar bi radi pri-
krili.
Le nekaj znanja, izkušenj, ali
pa dobrih nasvetov je potrebnih,
pa boste z rezultati, vidnimi
v ogledalu, več kot zadovoljni.
Poskusiti velja, kajne!
Uredništvo
Umetnost čaranja s kopalkami
Kopalna moda je brez dvo-
ma najbolj »spolzki« teren na
oblačilnem področju. Večkrat
je res že prava umetnost biti
prikupen tudi na soncu in ob
vodi, ko pa kopalke tako zlob-
no razkrivajo »koščene neobli-
ne« oziroma celulitne blazini-
ce, ki izključujejo sleherno go-
ljufanje s kilogrami...
Ali tudi vi ob izbiri novih
kopalk po navadi že kar na
začetku obupate? Nikar! Upo-
števajte tale osnovna vizuelna
pravila in odločitev bo mnogo
lažja.
1. Če vaše prsi niso vaš naj-
večji ponos, jih optično pove-
čajte s kopalno obleko, katere
zgornji del je bogato drapiran.
Ker predstavlja močan kon-
trast temnejšemu in enobarv-
nemu spodnjemu delu, isto-
časno tudi preusmeri pozor-
nost od morebiti preširokih
bokov;
2. Če vas jezi vaša postava.
ki je »kot deska,« ji bo tale
romantično drapirana kopal-
na obleka v stilu Marlyn Mon-
roe pričarala naravnost senzu-
alne obline...
3.-Pa še ena rešitev za široke
boke - cvetlični vzorec se od
prsi navzdol »izgublja,« zato je
spodnji del optično ožji. Hlač-
ni izrez naj ne bo previsok!
4. Za visoka, morda celo
preveč vitka dekleta - hlačke
so podaljšane v shorts, zgornji
del v majčko. Nikar ne pozabi-
te, da se veliki, živopisani cve-
tovi počutijo odlično le na su-
hicah!
5. No, tale model v stilu
30. let, ki se zaključuje s krat-
kim krilcem, pa je kot ustvar-
jen za vse, ki jih bremeni zaje-
ten višek kilogramov...
6. Pa še rešitev za prekratke
noge in preširok pas - kon-
trastne obrobe noge podaljša-
jo, pas pa zožijo. Preprosto,
kajne?
VLASTA
Anketno nagradno vprašanje meseca julija: i
KAKŠNE KOPALKE BOSTE TO POLETJE NAJRAJE NO-
SILE?
a) bikinke,
b) dvodelne v stilu 50. let,
c) enodelne
KMETIJSKI NASVET
Kaj bomo delali v juliju?
Na vrtu sejemo prve dni še
črno redkev, korenček, nizek
fižol. Sejemo tudi kitajski ka-
pus, peteršilj, repo, endivijo,
rumeno kolerabo, radič, ko-
marček. Priporočljivo je, da
sejemo kitajski kapus, endivi-
jo, radič v tedenskih presled-
kih. Radiča in solate posejemo
vsakikrat le pol vrstice na gre-
di. Toliko rabimo za presa-
janje.
Semenarna ima letos na vo-
ljo radič, ki prezimi na pro-
stem. Sorti se imenujeta ani-
vip - rdeča in monivip - zelena.
Kdor seje komarček, mora ve-
deti, da je to rastlina kratkega
dne. Zato ga sejemo od sredine
julija dalje. Le nekaj rastlin bo
naredilo lepe, čebulam podob-
ne tvorbe, ostale bodo ušle
v cvet. Kitajski kapus sejemo
primemo redko. Rastline puli-
mo tako, kakor dozorevajo. Ko
spuhmo eno, dobi druga pro-
stor, da se razvije.
Želi bomo žito. Žanjemo do-
bro zrelo žito. Zrelo je tedaj,
ko zrna ne moremo več z lah-
koto pregristi. Zrnje skladišči-
mo na zračnem prostoru. Na-
sujemo ga le 20 cm na debelo
in vsak dan večkrat premeče-
mo z lopato. Zrnje se mora
osušiti na 14 odstotkov vlage.
To pomeni, da mora biti zelo
suho.
Sejali bomo strniščne po-
sevke. Za prehrano družine se-
jemo ajdo, repo, kavlo (tej pra-
vimo rumena koleraba). Ajda
je zelo občutljiva za plevel in
mraz. Zato jo sejemo na čiste
njive in v zavetne lege, kjer ne
pade slana prej kot v začetku
novembra. Za prehrano živali
sejemo koruzo. Tudi koruza je
za mraz zelo občutljiva. Ob-
vezno jo moramo pospraviti
pred prvo slano. Boljše od ko-
ruze so tele rastline: mnogo-
cvetna ljuljka, krmna ogrščica
perko, knnna repica starška,
detelja, ki ima temno rdeč cvet
in ji pravimo inkamatka, ter
razne sorte grašice.
Na travnikih moramo trositi
KAN po vsaki košnji, a ne več
kakor 200 kilogramov na hek-
tar. Kdor pa ima gnojevko, jo
naj razredčeno navozi nekaj
dni po košnji, ko trava že malo
poraste. Redčiti jo je treba ta-
ko, da damo v sod en del gno-
jevke in en del vode. Skupaj
smemo dati na en hektar le 15
kubičnih metrov nerazredčene
gnojevke (ali 30 kubičnih me-
trov rcizredčene!).
Vinograde, sadovnjake in
krompir škropimo po napove-
dih svetovalne službe. Poslu-
šamo radio, beremo časopis.
Povsod je objavljena napoved
za škropljenje. Kdor ima tele-
fon, naj zavrti številko 98-23,
pa bo slišal nasvet za škroplje-
nje. Vinograde kosimo in mul-
čimo ter odstranjujemo zalist-
nike v mladih nasadih.
Sadovnjake škorpimo zoper
bolezni in škodljivce, kosimo,
mulčimo in odstanjujemo po-
ganjke, ki so zrasli letos. Lah-
ko pa te poganjke tudi upog-
nemo, da bodo prihodnje leto
na njih zrasli plodovi.
Kdor je zgodaj spomladi na
novo posejal travnik, lahko
travo dovoli prvič popasti šele,
ko bo visoka okrog trideset
centimetrov. Za novi travnik
je dobro, da ga živina popase,
le prehitro se to ne sme zgodi-
ti, da ne pokvarimo ruše.
IDA TEPEJ
Šifra: Umetnik ali popotnik
v življenju me zanimata le
dve stvari: umetnost in spoz-
navanje novih ljudi in pokra-
jin. Žal pa mi življenjski tem-
po ne dopušča, da bi bil toliko
na poti in odkrival nove ljudi
in pokrajine, kolikor bi si sam
želel. Prav tako me zanima,
kako bo z mojo glasbeno kari-
ero: ali se ji naj še najprej po-
svečam ali naj se lotim česa
drugega. Rojen sem v zname-
nju Tehtnice, vendar pa ne
vem kje imam Ascendent ter
ostale planete. Kaj mi kaže
moj horoskop v prihodnjih le-
tih? Pa moje čustveno življe-
nje? Ali so vidni kakšni fi-
nančni prilivi, ki bi mi omogo-
čili potovanja in kdaj? Hvala
za odgovore in lep pozdrav!
rVANA: V tvojem življenju
igrajo pomembno vlogo ljudje,
ki so povezani z javnostjo, na-
stopi in podobnim, saj v to-
vrstnih srečanjih pridejo tudi
druge možnosti kmalu na dan.
Vsekakor si nadarjen in se ti
priporoča nadaljevati z nasto-
pi in podobnim. Kar se tiče
potovanj, pa žal ni tako kot bi
si želel, večji premiki so vidni
šele v naslednjem letu, do ta-
krat pa ti kaže še nekaj zasto-
jev, nemira ali manjših motenj
v družinskih odnosih. Te stva-
ri poskusi urediti do novem-
bra, saj so ti takrat planeti
najbolj naklonjeni. Potovanje
je še najbolj verjetno v drugem
delu naslednjega leta. Prav ta-
ko ti kaže spremembe v zvezi
partnerstev v naslednjih treh
letih. Ne odločaj se prehitro,
saj rad podležeš začetnemu
navdušenju in prvem vtisu. Za
globok odnos pa je potrebno
biti dolgo skupaj in na enem
mestu, nekaj povsem drugega
so potovanja in skupno življe-
nje na poti, popolnoma pa se
utegnejo odnosi obrniti, kadar
živiš normalno življenje na
enem mestu. V življenju ta ča-
ka morda zaradi nemira še
kakšna ločitev ali manjše ra-
zočaranje. Vsekakor pa boš na
starost umirjen. Živel boš v tu-
jini, ležijo ti visokogorski kra-
ji. Ascendent imaš v Strelcu,
Mesec pa se nahaja
v Dvojčkih.
Šifra: La vie
Po horoskopu sem Lev. Šola
mi ne dela težav, zanima pa
me, kako bo na področju lju-
bezni. Fant, ki mi je všeč, je že
4 leta moj prijatelj. Zanima
me, kaj pravi astrologija na
najino zvezo, pa tudi s kateri-
mi znamenji se najbolje uje-
mam na področju prijateljstev
in s katerimi na področju lju-
bezni. Imam težave z zdravjem
in vas prosim, da pogledate
ugoden termin za operacijo.
Zanima me tudi, kateri šport
bi mi najbolj ustrezal?
IVANA: Kar se tiče operaci-
je je zanjo boljši poletni in je-
senski čas. Izogibaj se novem-
bru, decembru ter januarju in
februarju, saj si takrat običaj-
no občutljivejša, zato velja, da
moraš nasploh bolj paziti pri
zdravju. Si zelo dinamična
oseba, čeprav včasih deluješ
navzven kot zadržana in neko-
liko distancirana ter hladna.
Počasi se odpiraš v čustvih,
v prijateljstvih pa si hitra in
komimikativna. Lepa prija-
teljstva bodo z dvojčki, tehtni-
cami ali vodnarji, čeprav te
utegnejo kakšni vodnarji tudi
nekoliko presenetiti v življe-
nju. Pazi tudi v kontaktih z le-
vi, v manjši meri velja tudi za
škorpijone. Letošnja jesen bo
zate dobra in nekoliko odločil-
na za tvoje čustveno življenje,
počutila se boš odlično, nave-
zala nove stike in poglobila
dosedanja prijateljstva. Kar se
tiče športa boš najbolj uspešna
pri kakem dinamičnem športu,
ki pa ne bo zahteval pretirane-
ga trošenja energije, pa tudi
dolgočasiti te ne sme prekma-
lu. Torej, hoja po hribih, svež
zrak, trekingi po tujini, vsak
šport ki je povezan s skupin-
skim udejstvovanjem, kjer
lahko pridejo do izraza tvoje
sposobnosti za kontakte v re-
lacijah, dobro bi ti delo tudi
kolesarjenje. Zapomni si da si
izrazito poletno bitje, ki se
mora bolj negovati in paziti
pozimi.
Šifra:
Zvezde
Sem 17- letno dekle, ki jo
najbolj zanima pravilen izbor
študija po srednji šoli, pa seve-
da tudi kaj se bo dogajalo na
področju ljubezni v mojem bo-
dočem življenju. Prav tako bi
rada vedela, s katerimi zname-
nji se najbolje ujemam in s ka-
terimi manj? IVANA: Si člo-
vek ki ima izrazito izražena
dva elementa, zračni in vodni.
Včasih si hitra in dinamična
ter presenetljiva in nepredvid-
ljiva za druge, drugič pa spet
počasi tehtaš in razmišljaš gle-
de kakšne odločitve. V življe-
nju boš uspešna pri delu, naj-
bolje se boš počutila na poto-
vanjih, v intenzivnem komuni-
ciranju z ljudmi in pri zelo
spremenljivem ter dinamič-
nem delu. Nadarjena si za jezi-
ke, za samostojno in razisko-
valno delo, lahko tudi tehnič-
ne narave ali v taki stroki,
prav tako pa bi bila uspešna
pri poučevanju. Seveda pa po-
trebuješ obdobje mirovanja,
pazi vsako leto od julija do
15.septembra, da se v tem ča-
su ne naprezaš preveč, ne na-
lagaj si preveč dela, pa tudi
dodatki vitaminov ti bodo ko-
ristih. Pač pa lahko izredno
veliko narediš, če startaš vsa-
kič po novem letu in boš do
poletja zelo uspešna. Dobro se
razvuneš z drugimi zračnimi
znamenji, dvojčki in tehtnica-
mi, pa tudi s škorpijoni. Izogi-
baj se device, pa tudi izrazitih
rakov, ti ljudje imajo namreč
povsem drugačno energijo od
tebe. Večje spremembe na bo-
lje te čakajo v letih po letoš-
njem novem letu, takrat se bo
zate začel vzpon. Zelo dobro
pa bo tudi letošnje jesensko
dogajanje, lahko da se boš za-
ljubila, vsekakor pa ti kaže
pomembne premike v nasled-
njem letu. Po noverh letu uteg-
neš srečati nekoga, ki bo teme-
ljito preokrenil tvoje življenje
— na boljše! Partner bo znana
osebnost in ti bo veliko poma-
gal tudi v tvojem uveljavljanju
v življenju.
IGM »GRADNJA« ŽALEC
objavlja
prodajo počitniške hišice v izgradnji
na Golteh z zbiranjem pisnih
ponudb.
Izklicna cena je 4,500.0(X),00 SIT.
Prometni davek, vse druge dajatve in prispevke v zvezi
s sklenitvijo pogodbe plača kupec.
Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici na naslov:
IGM »GRADNJA« Žalec, z oznako »ne odpiraj - nakup
hiše« v 10 dneh po objavi. Komisijsko odpiranje ponudb
bo 5 dni po objavi ob 8. uri na sedežu podjetja v Latkovi
vasi.
Najugodnejši ponudnik - kupec mora skleniti pisno p>o-
godtx) v treh dneh po odpiranju ponudb in v nadaljnih
osmih dneh plačati kupnino, sicer plača povzročeno
škodo.
Podrobnejše infonnacije glede nakupa lahko dobite po
telefonu (063)701-011.«
Št. 26 - 1. julij 1993.
33
Cimos in
načrti
Koprski Cimos je v letošnjih
petih mesecih prodal 2538 av-
tomobilov in seveda ne more
reči, da je prodaja citroenov
na slovenskem trgu izjemno
slaba. Več težav utegne imeti
koprski izdelovalec sestavnih
delov za citroene zaradi dol-
gih, skoraj predolgih čakalnih
rokov, ki so se pri nekaterih
avtomobilih raztegnili kar na
nekaj mesecev. Če zaradi tega
v Kopru pravijo, da je njihova
nova zaveza povsem resna vse-
binska zadeva, potem jim je
pač treba verjeti. V tem pogle-
du je še toUko bolj zavezujoča
obljuba, da bodo že v kratkem
večino citroenov dobavljali
sproti, kar naj bi pomenilo, da
so našli ustreznejši poslovni
jezik s Citroenom kot najpo-
membnejšim kooperacijskim
partnerjem. Ko gre za franco-
sko avtomobilsko tovarno, pa
je za Koprčane — tako pravijo
tudi sami - pomembno vsaj
dvoje: da postaja Cimos v raz-
vojnem pogledu sestavni del
razvoja v Citroenu in da po
novem ne bodo dobavi j ah se-
stavnih delov le za Citroen,
pač pa za vso francosko gru-
pacijo PSA (Citroen in Peuge-
ot). Čeprav se sliši morda ne-
koliko prevzetno, je povsem
res, da francoska tovarna ne
more izdelati avtomobila brez
pomoči Cimosa, saj le-ta za
posamezne citroene dobavlja
od 30 do 40 sestavnih delov.
Dosežek, ki ima v sedanjih go-
spodarskih razmerah svojo
vrednost.
Ob tem so Koprčani že zače-
h prodajati letošnjo Citroeno-
vo novost, to je srednjerazred-
no xantio. Na njihovem ceniku
so vse tri motorne različice, pri
čemer bodo prve avtomobile
kupci dobili sredi juhja. Po se-
danjih podatkih, ki prihajajo
iz Citroena, je evropska pro-
daja xantie več kot zadovolji-
va. Letos naj bi izdelali pri-
bližno 180.000 avtomobilov,
kar bo v tržnih okoliščinah
vsekakor dober rezultat. Ma-
loprodajne cene vseh treh iz-
vedenk pa so: xantia l,8iSX
1.902.400 tolarjev, xantia
2.0iVSX 2.567.260 tolarjev,
xantia 16V 2.863.680 tolarjev.
Na sliki: citroen xantia.
Evropa: prodaja avtov vse slabša
v letošnjih petih mesecih so
na 17 evropskih avtomobilskih
trgih prodaU 5.146.000 novih
osebnii avtomobilov oziroma
za 17,3 odstotka manj kot
v enakem obdobju lani. Števil-
ke oziroma odstotki niso pre-
senetljivi, kajti upadajoče pro-
dajne krivulje so letošnja trž-
na stvarnost. Veliko večje
vprašanje je - in treba je priz-
nati, da še nihče ne pozna pra-
vega odgovora nanj - kdaj naj
bi se sedanja recesija končala.
Napovedi so silno različne in
se zato z njimi vsaj nekaj res-
nejši analitiki sploh ne ukvar-
jajo več. Dejstvo je namreč, da
je še naprej nemški avtomobil-
ski prostor v globoki krizi. Ko
se bodo pojavila prva zname-
nja tržnega okrevanja na nem-
škem trgu, bo možno nepove-
dati kaj bolj točnega. Ob tem
je razumljivo, da je kriza vse
hujša tudi v Italiji (minus 21,1
odstotka) in Franciji (za 18,5
odstotka manj kot lani), med-
tem ko je španski avtomobil-
ski trg v tem pogledu sploh
rekorder, kajti kupcev je bilo
za 31,2 odstotka manj. Plus pa
imajo v Veliki Britaniji, kjer je
bil posel z novimi osebnimi
avtomobili boljši za 8,9 od-
stotka. Seveda je stanje še na-
prej kritično pri avtomobil-
skih tovarnah, znova je izjema
le britansko-japonski Rover
(plus 8,2 odstotka), medtem ko
so vsi drugi izdelovalci avto-
mobilov skoraj pod vodo. Med
negativnimi »prvaki« so, deni-
mo, nemški Volkswagen, kjer
je bilo letos za 20,1 odstotka
kupcev manj, pa francoski Pe-
ugeot z 18,7-odstotnim pad-
cem prodaje ter stuttgartski
Mercedes Benz, kjer je bil ob-
seg kupčije z avtomobili manj-
ši za (znova) katastrofalnih
29,5 odstotka. Časi so torej ne-
ugodni, obzorje pa bolj temno
kot svetlo.
Drugačna oblelca za vw passat
Največja evropska avtomo-
bilska tovarna in hkrati četrti
na lestvici svetovnih izdelo-
valcev vozil, woLfsburški
Volkswagen, pripravlja za le-
tošnjo jesen tudi karoserijsko
pomladitev srednjerazrednega
passata. Robovi bodo nekoliko
bolj obrušeni, tako da bo po-
doba bolj modema, hkrati pa
bodo opravili še nekaj dmgih,
bistveno manjših sprememb.
Pod motornim pokrovom se
bodo kljub temu kozmetične-
mu posegu vrteh enaki motorji
kot doslej, znano pa je, da se
Volkswagen pripravlja na te-
meljitejšo spremembo oziroma
obnovitev passata. Na sliki:
karoserijsko modernizirani
passat.
Tudi golf III zgoraj brez
čeprav nemškemu Volks-
wagnu letos ne gre prav pose-
bej dobro, poskuša tržno krizo
zmanjšati s predstavljanjem
novih avtomobilov oziroma
različic. Tako je sedaj že jasno,
da bo na septembrskem avto-
mobilskem salonu v Frankfur-
tu predstavil golfa III v kabri-
oletski izvedenki. Avtomobil
bo navzven povzel osnovne
karoserijske linije limuzinsko-
kombijevske različice, bistve-
no pa bo med dmgim tudi to,
da bo golf III kabriolet oprem-
ljen z vamostnim lokom. Pre-
cej opreme bo na voljo za do-
plačilo, med dmgim tudi elek-
trična streha. Motorji naj bi
bili za sedaj trije: dva 1,8-litr-
ska štirivaljnika z močjo 75 in
90 KM ter 2,0-litrski agregat
z močjo 115 KM. Po sedanjih
napovedih naj bi prodaja golfa
III kabriolet stekla oktobra ali
novembra, s cenami pa se ta
hip ukvarjajo bolj za zabavo
kot pa povsem resno. Vendarle
bolj ali manj drži donmeva, po
kateri naj bi bila osnovna iz-
vedenka naprodaj za 38.000
mark.
Prenova tudi za hvundal sonato
Južnokorejska avtomobil-
ska tovama je pripravila po-
vsem novo sonato, avtomobil
zgomjega srednjega razreda.
Spogledovanje z nekaj manjšo
lantro je bolj ali manj očitno,
kar med dmgim pomeni, da so
zunanjo obliko prilagodili se-
danjemu avtomobilskemu
okusu. Značilna je maska
z razpotegnjenimi lučmi, med-
tem ko je zadek obel in rahlo
privzdignjen. Medosno razda-
ljo so povečali za dobrih pet
centimetrov in s tem povečali
notranjo prostomost. Za tržni
uspeh nove sonate bo gotovo
pomembno tudi to, da bo serij-
sko opremljena z zračno var-
nostno blazino za voznika in
zavornim sistemom ABS. Mo-
torja bosta dva, in sicer: 2,0-
htra in 137 KM ter 3,0-litra in
150 KM, menjalnik pa petsto-
penjski ali avtomatski. Zelo
zanimivi bosta nedvomno ce-
ni, kajti motomo šibkejša iz-
vedenka naj bi bila naprodaj
za 33, zmogljivejša pa za
40.000 mark. Hy\mdai bo ob-
novljeno sonato vsaj v Evropi
pokazal že v letošnjem avto-
mobilskem Frankfurtu, pro-
dajati pa jo bo začel mesec ah
dva kasneje.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
ponovno presegel vsa pričakovanja. Na prodaj je bilo kar 970 vozil,
od tega jih je 126 zamenjalo lastnika - in kot je že v navadi, so se tudi
tokrat najbolje prodajali avtomobili srednjega razreda. Za popestritev
so poskrbeli še organizatorji, ki obiskovalcem nudijo vožnjo z go-
cardom (carting).
Št. 26 - 1. julij 19931
34
Št. 26 - 1. julij 1993
35
Št. 26 - 1. julij 19931
36
št. 26 - 1. julij 1993 j
37
Št. 26 - 1. julij 1993 i
38
št. 26 - 1. julij 1993
39
št. 26 - 1. julij 1993?
40
Vstopnico In kompas
»Dragi Celjani in okoličani, dragi Slovenci, spošto-
vani Evropejci! Letošnji MOS bo tako velik, da boste
ob vstopu na to naše velesejemsko razstavišče potrebo-
vali ob vstopnici tudi kompas, da se ne boste izgubili,«
je bil Franc Pangerl ves navdušen, ko je predstavil
»zemljevid« letošnjega sejmišča pod Golovcem.
Suženjstvo na
Celjskem
Tisti, ki so prepričani, da
je Celje vse manj belo, nima-
jo prav. Če nič drugega, je
vzcvetela trgovina z belim
blagom. Saj, Kozjanci plača-
jo za telefonski priključek
več kot pa stane komad bele
sužnje. Quo vadiš, Celeia?
Štajerski
val
Naši voditelji imajo za
Kozjance čas le med predvo-
lilno kampanjo, so javno
ugotovili na petkovi veliki
slovesnosti šmarskega Šta-
jerskega vala. Za 40-letnico
prve slovenske lokalne radij-
ske postaje ter hkratno ob-
činsko praznovanje državne-
ga praznika se ni nikomur
zdelo vredno pozdraviti
zbrano množico, pa čeprav
so posebej povabili najvišje
predstavnike države. Niti
njihovih namestnikov ni bilo
tokrat blizu...
Balkanska
Švica
Ni vse tako črno, kot se
črni. Za dan državnosti smo
sramežljivo ugotavljali, da je
mlada Slovenija, po narod-
nem dohodku na prebivalca,
vendar le nekje med 25. in
30. mestom. Med dvesto dr-
žavami in to kljub vsemu.
Statistiki pa niso mogli
prišteti slovenskega kapita-
la, ki je v tujih bankah,
sicer...
Kolo
Slovenci so se za dan dr-
žavnosti za srečni konec
vendar smeli naproslaviti in
naplesati polke, valčka in
ročk and rolla. No, sicer bi
bili na slabšem kot Celjani
srbske narodnosti, ki so za
svoj Vidovdan, le dan prej,
pripravili slavje v hali Go-
lovec.
Če že ni dovolj kruha, naj
bo piva, iger in igric.
Kacinova
konkurenca
Celjanom sta na petkovi
slovesnosti na Tomšičevem
trgu govorila župan Anton
Roječ ter Jelko Kacin. Kaci-
nove govorniške sposobnosti
so znane, z izjemo nažokane-
ga neznanca, ki je prišel
h govorniku ter mu hotel po-
magati. Šele po nekaj minu-
tah se je naveličal ter odšel
-pa ne Kacin. Varnostniki pa
nič.
Takrat sem Jim bil
pa dober...
No, taisti nažokani nezna-
nec, ki je hotel skočiti v be-
sedo govorcu Kacinu, je po-
tem točil grenke solze razo-
čaranja. Ko se je začela voj-
na, so mu v roko porinili
šmajser, potem pa je ves čas
muke mučil, ko je v uniformi
služil svoji novorojeni domo-
vini. »Takrat sem bil dober,
ko so me rabili, zdaj pa me
dol mečejo, ko sem hotel jav-
no povedat, da hočejo celj-
skim klošarjem porušit stre-
ho nad glavo. Demokracija
pa taka!« se je jezil.
Pike
in pikice
Mozirski izvršnik Alfred
Božič bo lahko kmalu nado-
mestil koga od sedme sile,
saj je zadnje čase opazen
skoraj na čisto vseh večjih
ali manjših prireditvah. Pa
ne da nabira pike?
Demanti
Sploh ni res, da v slovenski politiki ni
pripadnic nežnega spola, samo pomislite
na velike, debele, gole, grde in kosmate
laži!
Enačba
VIS - HIT = VI, SHIT!
JOŽE PETELIN
PREBLISKI
Imam predlog, kdo bi rešil kmečko vprašanje.
Prebudil se je na Celjskem gradu - Herman
Celjski.
Njemu kmetje nikoli niso blokirali cest.
Imam predlog, kdo bi uredil južno mejo.
Pomagal bi nam Herman Celjski.
On je risal meje z mečem!
Imam predlog, kdo bi nas rešil centralizacije.
Tudi tu pomaga Herman Celjski.
Njega čase se je s Celjskega gradu videlo daleč
v Evropo.
Proti Ljubljanskem barju, kjer so močvirniki lovili
žabe, ni nihče gledal.
JANKO KOŠTOMAJ
mJ„MUZlKANTI. POVEDO
IVli ne bomo plati!! - m! bomo pikal!
»Zate so vile, ne pa harmo-
nika,« je rekel stari Zeličev iz
Laziš pri Dobju pred mnogimi
leti, ko se je sin spogledoval
z instrumentom. In res je ostal
le pri vilah in želji, da bi vsaj
sin lahko kdaj zagrabil za ča-
robni instrument.
Želja se mu je izpolnila, ko
je dobil »jerbijo« - junca, ki ga
je takoj naslednji dan prodal
in kupil nadarjenemu Franciju
harmoniko. Pa kako je bil po-
nosen, ko je takrat, še v petde-
setih letih, sin prvič zaigral na
oddaji Pokaži kaj znaš v Šent-
jurju. Ana Pusar-Jerič, mlada
pevka je dobila prvo nagrado
- harmonikar Franci Zelič pa
tolažilno. In od takrat naprej
so bile ohceti redni avditorij,
kjer se je pojavljal skoraj vsak
konec tedna. Do 400 jih je še
štel, potem ne več.
»Mislim, da sem jih dal sko-
zi 600 - brž kakšno več. Po vsej
Sloveniji. Eno sem si še poseb-
no zapomnil, saj je bila visoko
v Halozah. Cest pa nobenih.
Ko smo prišli po nevesto, sem
iz domače hiše proti dolini
ugledal vse polno šrangarjev.
Svatje so rekli: >Mi ne bomo
platili, mi bomo pikali<. In so
potegnili izza srajce takšne
nože, da mi je kar slabo posta-
lo. Velik krog smo morali na-
rediti, da se je procesija 60
svatov izognila šrangarjem.
Spomnim se, da smo tisti dan
hodili polnih 9 ur, pa še mrzlo
je bilo, da smo imeli instru-
mente čisto razglašene. Svatje
so za srečo in darilo nosili lepo
pleteno pogače, ki so bile zlo-
žene skoraj do stropa, kot
klaftre drv. Vsak je dal iz srca.
Hišni starešina pa je imel tak-
šen govor, da se je >župa< dva-
krat ohladila, predno je kon-
čal. Ne boste verjeli - v četrtek
naslednjega tedna sem bil >že<
doma.
Spomnem se tudi vabljenja
na Resevni, ko smo kar nekaj
časa godli, ko je prišla ženica
na >gank< in nam sporočila, da
smo se verjetno zmotili za
kakšno hišo. Rekli smo ji: >Ja,
tjeta. Za pjačo boste pa vseeno
dal.<
>Bum, bum. Ko ste pa taku
fajn zašpilal.<
Na ohcetih smo se večkrat
v kakšno babco obleki. Jaz
sem bil nosečnica in kdo drug
kot ženin naj bi imel prste
vmes. Za trebuh sem običajno
imel >vedro<, pod katerim je bi-
la kakšna žival, kura, zaje ali
mačka. Boh ne daj mačka. En-
krat me je tako popraskala, da
sem mislil, da bom čreva spu-
stil. No in potem operacija.
Porod v živo. In glej hec. En-
krat je potem, ko je dohtar od-
prl trebuh, zajec skočil na mi-
zo naravnost pred ženina in
nevesto. Sicer pa, kaj vam bi
pravil. Najbolje, da vam to
v živo pokažem na srečanju
šaljivcev in muzikantov v ne-
deljo v Kalobju. Pa vam še tam
kaj več povem.«
EDI MASNEC
Ena Iz Franclovega rokava
Vaški fantje so se v gostil-
ni pogovarjali, kako slaba
kvaliteta proizvodov je zad-
nje čase. Da kondomi nič ne
veljajo, da puščajo, da se ta-
koj izrabijo, ipd. V pogovor
se je hotel vključiti tudi star-
ček v kotu, pa mu pjebi niso
>dali<. Še naprej so tarnali.
da se naj vse neha, da bodo
dali reklamacijo v tovarno.
In ko je >fotr< trmasto segal
v pogovor, so mu le pustili do
besede.
»Pjebi, če boste pisali v fa-
brko, pa napišite tudi, da dol
lezejo.«
Št. 26 - 1. julij 19931