DRŽAVNO imSTOvUl
»‘»vtnin« i>liu',;nii> \ j|»i«>viii>i.
l/hai;i 5. ii) 20. vsakega mesi ca.
Č- k. k 1o
Došlo a. v. 1930	-<•
l.eUia naroćnina . . Din 2!' — Pohotna naročnina .	„	I2- —
!	. : r..;’.:. številka	I'50


Str«b»#.•sil list
poItBEits ^-aisiešet
Štev. 9.
V Liubijani, dne o. maja >930.
U leto.
J os. Štukelj:
Maš a pravaa.
V preteklih mesecih je večje število tovarišev (uradnikov in zvaničnikov) prejelo od državnega sveta prepis tožbe glavne kontrole, ki se pritožuje proti temu, da so se ob priliki napredovanja v višje skupine upoštevala tudi vojaška leta. Glavna kontrola je namreč mnenja, da bi se pri računanju rokov, ki jih predpisujeta člena 57 in 58 zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civ. reda!:’ za dosego posameznih skupin (v uradniških kategorijah in pri zvanič-nikih ter služiteljih), ne smela upoštevati tudi vojaška služba,4 temveč samo civilna državna služba. Vojaška služba naj bi bila po mnenju glavne kontrole, kolikor je bila komu priznana, vštevna samo za pokojnino in za odrejanje stopenj osnovne plače.
Vem, da se je vsak tovariš ob prejemu tožbe kolikor toliko razburil in da sedaj v negotovosti čaka pravice od sodnikov državnega sveta. Saj pa tudi ne gre morda za kako malenkostno dobo! Marsikateri državni nameščenec je pred vstopom v državno civilno službo rad ali nerad celo po 8 let »nosil suknjo belo« (3 leta v kadru in nato še s let v svetovni vojni) in naj bi sedaj imel samo nekaj let službe vračunljive za napredovanje!
Kdo ima prav?
Poglejmo najprej, kaj pravi bojevnik iz svetovne vojne, ki ne pozna, kaj določajo o tem zakoni in drugi pisani predpisi, ampak ki govori tako kakor mu narekuje srce in zdrav razum. Saj zakoni vendar niso tvorbe, ki bi ne imele s potrebami individua, z njegovim dejanjem in nehanjem nobene zveze in ki bi obstojale samo kot neke umetne — idejne tvorbe izven realnega sveta. Ne! Zakoni so odraz razuma, pa tudi srca, vsakokratne generacije in se tudi spreminjajo, kakor se spreminjajo zahteve in mišljenje sodobnikov. Zato prav za prav zakonov ne kuje parlament ali vladar itd., temveč narod sam, vidni zakonodajalec pa samo formulira besedilo zakona in kjer se zahteve stanov križajo, tam vidni zakonodajalec tudi samo poišče ta križišča.
Ta načela prevejajo pravo, ta nauk je napisan v vsaki pravni knjigi, posebno pa v poglavjih o tolmačenju zakonov. Zakon ne obsega samo tega, kar ti pleše na papirju pred očmi v obliki črk, ne, poglobiti se moraš tudi v duh zakona, izluščiti moraš tudi njegov povod (occasio legis) in njegov namen (ratio legis). To se v upravni praksi kaj rado pozablja in žonglira se z mrtvimi črkami, namesto, da bi se skozi zakon gledalo v pravo življenje.
Bojevnik pravi:
I.
Domovina je bila v nevarnosti. Vladar je razposlal manifest in poklical svoje sinove na obrambo rodne grude. In pustili smo svoje stariše, sestre, žene in otroke, vzeli puške in se zarili v zemljo. Zemlja je ščitila nas, mi pa njo pred sovragom. Vladar je bil naš najvišji zapovednik in starejšina, bili smo v najvišji in najsvetejši državni službi, saj smo državi služili s krvjo in življenjem.
Ta zakon imenujem običajno kar »pragma-
Pa se najdejo celo med državnimi uslužbenci vitezi žalostne postave, ki so junaško prestali cel tucat naborov, ali pa so bili oproščeni vojaške službe in se borili za domovino vihteč peresnik in prelivajoč črnilo, ki pa sedaj, majhni in nevoščljivi, pravijo, da ima glavna kontrola prav in da bi se vojaška služba ne smela računati za napredovanje.
Tem in takim »tovarišem« rečem tole: ko bi imel moč in oblast, bi Vas ob priliki nanevrov naše voj ke vtaknil v popolno boj no opremo, vas postavil v zaklone in spustil preko vaših glav par desetin ostrih strelov iz mitraljeze. Ako bi, še vsi tresoči se in jecljajoči, ne priznali, da. je vojna služba najmanj toliko vredna kakor civilna in da le zasluži upoštevanje pri napredovanju v civilni službi, bi vas ponovno poslal v zaklone in vam dal malo okusiti opojne granatne muzike. Uverjen sem, da bi to bilo izdatno zdravilo.
Pa šalo na stran in poglejmo, kako utemeljujejo ti tovariši svoje mnenje. Pravijo, da vojaška in vojna služba nimata s civilno službo oziroma stroko nobene zveze in da zakaj naj bi se potem štela za napredovanje v skupinah. Pravijo, da je vojaška služba dolžnost državljana, ki je zato sposoben. To je davek, ki ga mora odrajtati domovini. Pravijo, da zakaj naj bi imeli nekateri državljani (ki vstopijo pozneje v civilno službo) iz
Dne 21. marca t. 1. je podpisal gospod minister za gradbe »Uredbo o razdelitvi oddelkov ministrstva za gradbe in poštnih ter telegrafskih direkcij na odseke in razdelke«. Ta uredba je prav za prav važna samo glede razdelitve ministrstva in direkcij na odseke, ker ne vsebuje podrobnejše razdelitve oddelkov ministrstva kakor tudi direkcij na razdelke (sekcije), temveč prepušča tako razdelitev event. poznejši uredbi.
Po uredbi z dne 21. marca so razdeljeni (navajamo samo one oddelke, ki prihajajo tudi za p. t. t. stroko v poštev):
1.) obči oddelek na
a)	administrativni odsek,
b)	personalni odsek,
c)	pravni odsek in
č) odsek za ekspropriacijo;
si
bogato zalogo vsakovrstne kuhinjske posode, raznega orodja, strojev in drugega v to stroko spadajočega blaga pri tvrdki
StaiftS«© Florjančič
Ljubljana, Sv. Petra c. 35.
Solidna in točna postrežba 1
vojaške službe neke pravice, ogromna večina (ki se loti svobodnih poklicev) pa nobenih. Tako nekako utemeljujejo »tovariši« svojo nevoščljivost.
Pa ni tako! Oni namreč ne pomislijo, da strokovnjaka v civilni stroki ne napravi samo znanje specifične tvarine dotične stroke, temveč da mora biti mož, ki naj bo v stroki na mestu, doma tudi v raznih drugih panogah in da mora imeti sploh razne sposobnosti, ki prav za prav ne tvorijo stroke. Saj je celo v najbolj kompliciranih strokah mogoče, da si začetnik pri intenzivnem študiju in pestri praksi v 3 — 5 letih prisvoji vso strokovno materijo, pa vendar ne bodo rekli, da je tak uslužbenec že sposoben za vsako mesto v stroki! Zato pa pravi člen 62 pragmatike, da se mora pri popolnjevanju praznih mest gledati poleg letne ocene in strokovne izkušenosti tudi na življensko izkušenost in značaj.
Kje pa sc pridobi večja življenska izkušenost, kje se bolj učvrščajo značaji kakor v vojski in bojnem metežu, kjer moraš biti pripravljen in reagirati na tisoč eventualnosti! Napol dorasel, vihrav mladenič je šel na branik domovine, po par letih se pa vrača cel mož! Tega moža ne moreš in ne smeš v civilni službi zapostavljati za nekdanjim njegovim sošolcem, ki ni bil sposoben za vojaško službo in je mogel takoj vstopiti v civilno službo! Tak uslužbenec brez dvoma nima one izkušenosti in onega izbrušenega značaja kakor njegov sošolec — vojak in bojevnik!	(Nadaljevanje.)
n. t t. fvHlžbe.
2.) računsko-ekonomski oddelek na
a)	odsek	za	računovodstvo	in	blagajno,
b)	odsek	za	nabave in licitacije,
c)	odsek	za	zalaganje in
č)	odsek	za	statistiko;
3.) poštni oddelek na
a)	odsek za poštno službo,
b)	prometni odsek in
c)	odsek za kontrolo poštnih in nakaz-niških računov;
4.) telegrasko-telefonski oddelek na
a)	odsek za telegrafsko in telefonsko službo,
b)	odsek za radijsko službo,
c)	tehnični odsek in
č) elektrostrojni odsek.
Ta razdelitev ministrstva je bila uveljavljena s 16. aprilom t. 1.
Poštne direkcije pa je razdelila uredba na:
1.	) obči odsek,
2.	) poštni odsek,
3.	) telegrafsko-telefonski odsek,
4.	) račun s ko-ckon omni odsek in
5.	) kontrolni odsek. *
Novost je potemtakem v razdelitvi bivšega računsko kontrolnega odseka, čigar velik del se je združil z ekonomnim odsekom. V pristojnost računsko ekonomnega odseka spadajo sedaj tudi statistični posli, ki se izločijo iz občega odseka.
Razdelitev direkcij na odseke je po zakonu z dne 16. januarja t. 1. dne 18. aprila
tika«.
t. 1. žc stopila v veljavo, niso pa še imeno,-vani šefi odsekov.
Uredba je važna še zaradi tega, ker najdemo v njej (čl. 18) zopet določilo, po katerem se za zunanjo poštno telegrafsko službo odreja število osobja po načelu, da se za vsakih 2500 mesečnih delovnih enot pri p. t. t. uradih z omejeno dnevno službo odreja po en uslužbenec (mišljeno je bržkone uradniški uslužbenec), pri ustanovah s popolno dnevno in polnočno službo poleg tega po en uradnik več za vsak oddelek, kjer se vrši taka služba, pri ustanovah s popolno nočno službo pa toliko uslužbencev več, kolikor jih opravlja nočno službo. Bilo pa naj bi to res samo načelo, ker pri marsikateri pošti, ki ima recimo močan brzojavni, telefonski ali blagajniški promet, bo to število delovnih enot preveč za eno uradniško moč. Enota se pač razlikuje od enot<^, Manjka pa tudi naredba, kaj in kako se šteje za delovno enoto. Vsaj za državne pošte še ni takih določil. Pri nas si pomagamo tako, da delamo po starih tradicijah.
Uredba našteva nadalje tudi število posameznih vrst uslužbencev, ki so zaposleni v zunanji p. t. t. službi (to je pri poštnih direkcijah ter pri poštah, telegrafih in telefonih). To naštevanje uslužbencev pa prav za prav ni važno, ker glede števila osobja, ki sme biti v službi, odloča samo vsakokratni proračun.
Sicer je pa pošta, telegraf in telefon ustanova, ki se ne da utesniti v nobeno predpisano število uslužbencev, temveč ki ji nasprotno promet sam predpisuje, koliko naj bo uslužbencev te ali one vrste. Promet ni nekaj konstantnega, marveč on raste, pada, fluktuira, danes je tak, jutri drugačen. Odvisen je pač od različnih gospodarskih in krajevnih okoliščin. Zato bi pa moralo neposredni nadzorni in upravni oblasti biti dano, da lahko reagira na vsako naraščanje prometa in da takoj lahko pomnoži število osobja za čas, dokler je to potrebno. Posebno drastično se vidi ta potreba pri naših sezonskih poštah. V poletnem času bi morale imeti di-
rekcije večje število osobja na razpolago ne samo zaradi sezonskih pošt, temveč tudi za redne dopuste. Dopust je vendar zato, da se morem naužiti zraka in solnca. To pa je mogoče samo poleti. Kaj mi pomaga dopust, če ga dobim v hladnih in deževnih mesecih in ga moram prebiti med štirimi stenami.
P. t. t. stroka potrebuje v raznih letih različno število osobja. Zato pa bi bilo potrebno, da organizacije, pa tudi direkcije delajo na to, da dobimo za p. t. t. stroko posebno pragmatike, ki bo na popolnoma drugačni osnovi kakor sedanji splošni uradniški zakon. Kadar bomo imeli zopet sorodne uslužbence, kakor so bili poštni aspiranti in pomožni sluge, takrat se ne bo več dogajalo, da bi poštni uslužbenci pri vsej zaposlenosti in težkem delu ne bili celo po več let na rednem dopustu.
Res je, da bi bili pri takem sistemu uslužbenci v prvih letih službe nekaj mesecev na brezplačnem dopustu in da bi se jim čas, ko niso bili v službi, tudi ne mogel šteti za pokojnino in napredovanje, toda to bi bilo neprimerno manjše zlo, kakor ga pa trpijo pri sedanjem za promet neprikladnem sistemu občinstvo in p. t. t. uslužbenci. Da bi se pa pri sedanjem sistemu stalež osobja zvišal za toliko, da bi mogli poleti zadostno dotirati sezonske pošte in da bi povrh tega mogla iti večina uslužbencev na redni odmor, pa naj nikdo ne upa, ker je kar na dlani, da bi pozimi imeli potein »brezposelne« uslužbence. Da takega stanja nadzorna oblast, zlasti pa finančni minister, ne bo trpel, je razumljivo.
V zakonu o ureditvi našega ministrstva in v uredbi pogrešam končno določila, da bi ne smel dobiti nikdo nobenega položaja v ministrstvu, ako ni neki čas, najmanj 10 let, služil pri p. t. direkcijah. Da je to potrebno, vemo predvsem mi, ki služimo v srednji instanci. Do takega določila mora prej ali slej priti, ako naj stroka napreduje.
To je nekaj misli, ki so mi pri čitanju naših organizatornih določil spolzele po peresu na papir.	Jos. Št.
/7. .* F. S F BERNE, LJUB!JENE
V i>M
Zapušča nas naš drug Dragoslav Stanojevič, ki odhaja na svoje novo mesto k direkciji pošte in telegrafa v Splitu. Vprašajte kogarkoli hočete med nami, kaj čuti ob tem slovesu in prav gotovo Vam bo odgovoril, da mu je težko, ker se mu zdi, kakor bi se poslavljal od brata, ki ga pred leti še ni poznal, ki ga pa je v tem kratkem času, odkar ga pozna, srčno vzljubil.
Živel je med nami komaj par mesece V, pa je žc začel govoriti v našem jeziku in ko se je vrnil iz Kranja, kjer je prebil svojo prakso, smo se čudili. Nihče veČ ga ni ogovarjal v njegovem jeziku, aj mu je že gladko tekla slovenska beseda. V teh kratkih letih se je med nami zares udomačil. Večkrat sem ga vprašal, ali mu ne škodi ljubljanska megla in ali si želi stran, kadar sc skrije pri nas solnce
za cele mesece. Pa se je nasmehnil in odgovoril, da pozna tudi našo pomlad, naše zelene gozdove, naše zelene trate, naša polja in naše gore in naše planine in naše solnce in naše ljudi in njih dobro voljo in njih smeh.
Tak človek nas je gotovo ljubil in zato zasluži vso našo ljubezen, vse simpatije, prijateljstvo vseh nas, ki ga bomo ohranili v najVpŠem spominu in ki mu prav iskreno podajamo bratsko roko ob razstanku.
Vojaška služba. Ministrstvo je obvestilo direkcijo, da glavna kontrola zopet vlaga tožbe na državni svet proti priznanju vojaške službe, ne oziraje se na odločbo obče seje državnega sveta z dne 21. in 22. decembra 1925. Ministrstvo sporoča, da do odločitve državnega sveta ne bo več priznavalo voja-
ške službe, pač pa da bo imelo prošnje v evidenci. Kdor se pa hoče pritožiti na državni svet, lahko kljub temu takoj dobi od ministrstva negativno rešenje.
Opozorilo. Ministrstvo je v zadnjih dneh odredilo odpust iz službe dveh mlajših uslužbencev, ker sta ponovno prosila za bolniški dopust. Opozarjamo vse uslužbence, naj v lastnem interesu ne predlagajo prošenj za bolniške dopuste in naj ne izostajajo iz službe, dokler jo res le še kako lahko opravljajo. Mlajše uslužbence pa svarimo pred vsakim daljšim izostankom.
Nove poštne direkcije. Po zakonu o ureditvi našega ministrstva bi morale z iS. aprilom t. 1. začeti poslovati na sedežih vseh banskih uprav in v Beogradu p. t. direkcije. Zaradi tehničnih zaprek pa ie ministrstvo odredilo, da se za enkrat poleg direkcij v Ljubljani (za dravsko banovino), v Zagrebu (za savsko banovino), v Novem Sadu (za dunavsko banovino), v Sarajevu (za drinsko in zetsko banovino) in v Skoplju (za vardarsko in moravsko banovino) organizirata še novi direkciji v Splitu (za primorsko in vrbaško banovino) in v Beogradu (za področje uprave mesta Beograda).
Direkciji v Splitu in Beogradu pričneta v administrativnem pogledu poslovati dne 15. maja, v računskem pa dne 1. junija t. 1.
Quousque tandem ... Na članek gospoda Čampe bom odgovoril v kaki poznejši številki. Počakati hočem vsaj še na en ali dva njegova članka. Želel pa bi, da se oglasi k besedi tudi ta ali oni maturant in pa kdo iz organizacije nižjih p. t. uslužbencev. — Jos. Štukelj.
Izprememba v vodstvu občega odseka. Višji pristav g. dr. Kirigin Metod, šef občega odseka naše direkcije, je premeščen k novi direkciji v Split. Vodstvo občega odseka je začasno prevzel g. višji pristav Štukelj Josip.
Nova sistemizacija osobja. Ministrstvo je nanovo sistemiziralo osobje pri poštah, telegrafih in telefonih. Službenih mest pri direkciji in pri terenskih t. t. tehničnih sekcijah še ni določilo. V novi sistemizaciji je sicer nekoliko zvišalo stalež nekaterih pošt, na drugi strani je pa znižalo rezervo za odmore in bolniške dopuste. Do izvršitve sistemizacije pri direkciji in sekcijah ne moremo izpregovoriti o tej stvari.
Osrednje društvo nižjih p. t. usl.. skupina Maribor, prosi vse tovariše, naj naročajo pogrebe ob takih urah, da se jih bodo tovariši pismonoše lahko udeležili. Odbor.
ZAHVALA!
Osrednje društvo nižjih p. t. uslužbencev, skupina Maribor, se prav lepo zahvaljuje gg. upravnikoma Maribor r in Maribor 2, gosp. Šefom posameznih oddelkov, kakor tudi vsem ostalim ccnj. uradnikom, ki so izkazali zadnjo čast umrlemu tovarišu Tomažu Pernat-u.	Odbor.
ZAHVALA!
Za premnoge dokaze sočutja ob smrti srčno ljubljenega soproga Rudolfa Lukežiča, poštnega služitelja na pošti Maribor 2, se najtopleje zahvaljujem osrednjemu društvu nižjih pt. uslužbencev, skupini Maribor, kakor tudi gosp. starešini Ant. Klemenčiču in vsem gosp. p. t. uradnikom, ki so mi prišli z denarno podporo na pomoč. Bog plačaj vsem.
Antonija Lukežič.
Požt	: » -Vj
Poštni strokovni tedni na Nemškem. Na 13. poštnem in brzojavnem tednu so bila naslednja predavanja:	Dr. Andersch:
Središča energije nemške pošte v velikih mestih. Min. svetnik Krause: Obrat ambulanč-nih pošt in njegov pomen za poštno odpra-
vo. Min. svetnik dr. Neugebauer: Vprašanja iz razglaševalnega prava. Min. svetnik dr. Schneider: Načelo prevoznega prava. Min. svetnik Hopfner: Naloge in delo Mednarodnega svetovalnega odbora za daljni telefonski promet (CCI). Višji poštni stavbni svetnik Duffner: Novodobna poštna palača in novi slog. Prof. miinsterske univerze dr. D. Schtreiber:	Etika v uradniškem, poklicu.
Prof. berlinske univerze dr. Pctters: Poglavitno pravilo državne uprave. Prof. tehnike v Charlottenburgu dr. Lcithauser: Razglas obličja in gledanje v daljavo. Po dovršenem predavanju je bil poučen izprehod po poštnem muzeju, v glavni brzojavni urad, v poštni urad Berlin NW. 7, Berlin SW. 11, Berlin SW. 77, v radio postajo Nauen in Konigs-wusterhausen, na centralno letišče Berlin-Eempelhof itd. K udeležbi poštnega in brzojavnega tedna so povabljeni gospodje in gospe, kateri imajo potrebno praktično znanje, da bi lahko in z uspehom sledili predavanju. Pri izbiranju' uradnikov (po smernicah, ki jih je izdalo poštno ministrstvo), se imajo pripustiti k predavanjem v prvi vrsti tisti, ki so pripravljeni o vsem, kar so v tednu pridobili, predavati širšemu krogu poštnih uslužbencev po deželi. Potem pa tudi tisti, kateri imajo zasluženje za kakršnokoli izboljšanje službe s podanimi izboljševalnimi predlogi. Ob koncu tečaja dobijo slušatelji potrdila. Obiskovalci poštnega in brzojavnega tedna dobijo: 1. osemdnevni dopust, ki se jim ne šteje v redni dopust; 2. gotov denar za vožnjo v tretjem razredu osebnih vlakov, če je razdalja več ko 200 km, tudi za brzo-vlak; 3. stalni prispevek za stanovanje brez razločka skupine ali kategorije v znesku 80 nemških mark (1 marka = 13.50 Din), da krijejo izdatke za začasno bivanje v Berlinu. Znižanje stanarine izposluje direktno poštno ministrstvo. Udeležencev 13. poštnega te-
una je bilo vsega vkup 350.
Ka^o s s rnciiib •! ? j p sm •*.
Kako se izgubljajo pisma. Nemški strokovni list z dne 15. marca t. 1. piše: 2e več časa sem se izgubljajo pisma, ki naj bi bila oddana na nekem poštnem uradu v Stettinu. V nekaterih dneh je prešlo neznano kam kar pet, šest in celo osem pisem istega pošiljatelja. Izgube so takoj jenjale, ko so se pisma opazila na sprejemni pošti. In končno je prišlo na dan, da je pošiljateljeva uslužbenka denar za poštnino po navadi stisnila v žep, pisma pa uničila. Navsezadnje je pa nezvesta uslužbenka še poneverila gospodarju večjo vsoto gotovine in — izginila. Tako se je naposled dognalo, da veliko pisem sploh ni bilo oddanih, a pošiljatelj je sumil vseh neredno-sti poštne uslužbence, dasi po krivici, kakor se je pozneje ugotovilo. V tem pogledu se tudj našim poštnim nameščencem delajo večkrat velike krivice, kar je pač velika neprijetnost v poštni uslužbi.
V
Ce se drž. ur /*d^Pc “> eme?.K
Če se državna uradnica omoži s tujim državljanom, izgubi državno pripadnost in službo. Najvišje državno sodišče na Češkoslovaškem je razsodilo glede pritožbe poštne uradnice proti odloku poštnega ministrstva, s katerim ji je bilo ustavljeno nadaljnje plačevanje pokojnine ter izdalo odlok, s katerim je neutemeljeno pritožbo zavrnilo. Uradnica je bila sprejeta v državno službo dne 28. oktobra 1918. L. 1922 je vzela za moža avstrijskega državljana, ki je pozneje optiral za češkoslovaško pripadnost, a njegova prošnja ni bila uslišana. In tako je ostal v občanski zvezi avstrijske republike. Leta 1925 je bila uradnica upokojena in ji je bila odmerjena pokojnina. Šele kesneje je bilo poštno ministrstvo opozorjeno, da je uradnica prav za
prav tuja državljanka in da potemtakem ne more biti češkoslovaška državna uradnica. In iz tega razloga ji je bilo ustavljeno izplačevanje pokojnine. Uradnica se je pritožila na ministrstvo in ko ji je bila pritožba zavrnjena, se je pritožila na upravno sodišče, ki je pa pritožbo odbilo, in sicer iz naslednjih razlogov: Sodišče je pretresalo vprašanje, ali je tožiteljica češkoslovaška državljanka ali ni, in je prišlo do nazora, da ni. Tožiteljica je sicer poudarjala, da je bila ob prevratu sprejeta v državno službo in s tem dobila češkoslovaško državno pripadnost, ki jo je ne glede na možitev obdržala. Ali ta nje ugo-
I vor ni obveljal, ker se je sodišče postavilo na stališče, da žena tujega državljana ne more j biti češkoslovaška državljanka.
Člane društva »Dobrota« obveščamo, da je dne 11. aprila 1930 umrl Pišek Franc, član i skupine A in B. — Odbor.
Vse člane zadruge opozarjamo na današnji oglas tvrdke Anton Schuster, ki je v poslovni zvezi z našo zadrugo. Tvrdko toplo priporočamo.
Našrfra n	Blune
za i^o^os^aciFiIe m ada^.acle	i
59
rmušk", Ljubljana,
Me&tai trg 2511.
Telefon 25- 80.
Osebne es i.
Postavljeni: za služitelja v 2. skupini Štefanija Pozderec v Beltincih; za pogodbene poštarje: Anica Staut v Sv. Petru v Sav. dolini, Anton Petrič v Kotljah, Marica Jeraj v Sv. Janezu ob Boh. jezeru, Mara Rovšnik v Trojanah, Marija Bauman v Blanci in Manja Miklavc v Petrovčah.
Premeščeni: pb. ur. II 4 Amalija Ponde-lak z Maribora 2 na Maribor 1, Leoni ja Lampič iz Celja na Ljubljano 1 in Vida Kušar z Ljubljane 1 v Radovljico; zvan. 3. skup. Vinko Erste z Ljubljane 1 v Žužemberk; služitelj 2. skup. Ignac Kravcar iz Žužemberka na Ljubljano 1 in pogodb, pošt. Zora Benkovič iz Trojan v Slivnico pri Celju.
Prestanek službe: služitelju 2 skup. Ludviku Meznariču v Hrastniku je prestala služba.
Izpit za vodstvo pogodbene pošte je napravila Milka Bračun.
Postavljeni: zazvaničnike v 3. skupini Josip Pintarič v Murski Soboti; za sl užit el j e v 2. skupini: Josip Kadilnik v Breznem, Anton Kmet v Trbovljah 1, Vojin Miloševič v Čakovcu, Maksimiljan Ježek, Anton Škoda, Josip Jazbinšek in Josip Jamšek na Ljubljani 1, Josip Medved v Št. Vidu nad Ljubljano, Franc Petrič in Josip Kranjc na Ljubljani 2, Alojzij Perovšek v Grosupljem, Josip Hembr v Črni pri Prevaljah, Janez Pisanec na Mariboru 1, Leopold Ham v Bohinjski Bistrici in Linda Marinko v Celju; za pogodbeno poštarico Josipina Tomec v Moravčah.
Napredovali: direktor 1 3 Alojzij Gregorič v I 3a; za z v a n 1 č rti k e v 3. s k u -pini sledeči služitelji: Emilija Gross v Murski Soboti, Vojin Miloševič v Čakovcu, Alojzij Šajn pri direkciji, Rudolf Paljavic in Mihael Snoj na Ljubljani 2, Anton Kramar na Mariboru 2, Maks'Jereb na Ljubljani 2, [osip Mahcrl pri 10. ter. t. t. tehn. sekc. v Mariboru, Aleksander Lazarevič v Murski Soboti, Ivan Fašun v Celju, Frančiška Zupanc v Brežicah, Zora Triglav v Dolnjem Logatcu, Marija Korbar na Ljubljani 4, Katica Habjan na Mariboru t, Albina Sotelšek na Ljubljani 1 in Štefanija Šantck v Čakovcu.
Premeščeni: pb. ur. II 3 Vendelin Šimenc z Ljubljane 1 na Beograd 2, in Cvetko Kolbe Z7 Beograda 2 v Litijo; pb. ur. II 4 Marija Zor iz Domžal na Ljubljano 1 in Amalija Kalan z Ljubljane 1 na Ljubljano 2; pb. ur. HI 3 Karla Mišek iz Trbovlja 2 v Zagorje; priprav. III 4 Apolonija Žagar z Ljubljane 1 v Sevnico in Lavra Bras z Ljubljane 1 v Škofjo Loko; zvan. 1. skup. Ivan Podgoršek iz Črnomlja v Kranj; zvan. 2. skup. Josip Šparovec z Ljubljane 2 na Ljubljano 1 in Slavko Frančič z Ljubljane 1 v Čakovec; zvan. 3. skup. Boris Sirnik z Ljubljane 1 na Ljubljano
2, Olga Zupančič iz Slovenske Bistrice v Črno pri Prevaljah, Pavla Mozetič iž Črne pri Prevaljah na Ljubljano 4 in-Stanislav Gerl od 31. ter. t. t. tehn. sekcije v Ljubljani v Metliko, služ. i. skup. Josip Berložnik iz Kranja v Črnomelj; služ. 2. skup. Anton Zupančič z Ljubljane 1 na Ljubljano 2, Alojzij Bivic iz Št. Vida nad Ljubljano na Ljubljano 1 in Stanko Marn z Ljubljane 1 na Ljubljano 2.
Upokojeni: pb. ur. II 2 Karla Modic in Lavoslav Kampjut na direkciji, Regina Stupar v Dolenjem Logatcu in I.ovro Petovar v Ljutomeru; zvan. 1. skup. Peter Kompare na Mariboru 1, Martin Gruden, Franc Šuštar in Franc Puc na Ljubljani 1, Josip Perovšek v Grosupljem, Ernest Zupin na Ljubljani 2 in Franc Strojnik v Brežicah.
Poroke: pb. ur. II 4 Valerija Štukelj v Žužemberku s knjigovodjo Martinom Gozdnikom, pb. ur. II 2 Franc Deržaj na Ljubljani i z Elizabeto Širca in služ. 2. skup. Stanko Mancini na Ljubljani 1 z Jerico Lotrič.
Umrli: zvan. t. skup. Ivan Jelen v Krškem.
Prestanek službe: pb. ur. II 5 Ciril Ki-ferle v Čakovcu, zvan. 3". skup. Viden Stojanovič v Murski Soboti in Rudolf Mehora v Boh. Bistrici so podali ostavke; služ. 2. skup. Rudolfu Lukežiču na Mariboru 2, Josipu Rožancu v Črni pri Prevaljah in Alojziju Pe-rovšku v Grosupljem je prestala služba.
I Manufakturno blago
za moška in ženska obiacia,
angleško slične*, tirolski lotihsn,
svilo itd,
priporoča znana tvrLka
ANTON SCHUSTER
2 1 („Pri Tončku")
Ljubljana, Mestni trg 25
THE mx ۩.
UIIBUmill, GBftPlStE 10. - UGRfll,
Telef. 268intt rurb. Ustanovljeno 1905.
Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in razno vrstnih pisarniških potrebščin
12-4 Pisalni stvoil na obroue.
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
UUBUANA, Stritarjeva uiica 5.
Priporoča se pri nabavi blaqa za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cone zmerno! IN>Mtrežba točna
in količin**!	24—7
Ljubljana Poljanska c. 60
M. Zupančič
splošno modno krojaštvo
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela po najnovejšem kroju in najnižjih cenah. — Krasna izbira najnovejših vzorcev angleškega in češkega blaga.	Drž. nameščenci na
obroke.	24—16
Eksportna hiša Lima
MARIBOR, Aleksandrova cesta 19.
Lastni izdelek pletenin i. t. d.
Damske in otroške-obleke, jopice, puloverji, vse vrste nogavic, razen tega vse galanterijsko in kratko blago po najnižjih cenah. Poštni in sploh vsi državni nastavljene! b% popusta
24—14
POMLADKE NOROSTI
za obleke, površnike itd. Vam nudi najugodneje tvrdka
DuikQo/mwm
IJUBBJ&MA, DVOSŽNI T$š<5 3
Elegantne obleke, površniki, treuchcoat plošči lastnega izdelka, angleško in češko blago, perilo etc. po najnižjih cenah.
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev
A. Kos, Ljubija na.
Mestni Irg 25
naspreti magistrata 10 — 4
VELETBGOViNA	12-10
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko 'blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. — Raznovrstno rudninsko vodo.
tun
Izdelovanje damske in moške konfekcije
tsza
Prodaja damske, moške in deške
konfekcije
na debelo in drobno
Prvovrstno
izvrševanje
pomeri.
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Schneider & Veroušek
Trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo kakor tudi bogata izbera vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v — železninarsko stroko spadajočega blaga. -	—
Za dame m gospode!
Modni vzorci na izbiro. Izdeluje točno in po meri
Tvornica dežnikov
L. mmi
Uubijana, Mestni trs 15
Lju&Siana, Ourtalstea cesta 16
Laneno olie, firnei, emaiSne m ostale lake, ošišate ba^va
in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
ME01Ć-Z3NKL,
d. z o i. touvne olja, firnežd, lho in lirv
Ljubi jana-Medv&dc:, lastnik Franjo Nedič.
24-8	Podružnica Maribor - Novi Sad.
Kolesarji pozor!
0?
t •
1



Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, katera so tudi letos na prvem mestu
Odlikujejo se po precizni izdelavi, trpežnosti in iahkem teku. — Radi nizkih cen brezkonkurenčna. — Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago. — Glavno zastopstvo:
Viktor Bohinec, Dunajska cesta 21, izubijana
priporoča svojo bogato za-i o g o dežnikov in sprehajalnih palic. 24—8
Veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske v zadnjih novostih ima vedno na zalogi po solidnih in konkurenčnih cenah tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU", LJUBLJANA
LINGARJEVA-MEDARSKA-UUCA IN PRED ŠLOFUO ŠT. 3
R. Willinann
strojno podjetje
Ljubljana, Slomškova 3
Izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa, prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav ter izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno,
3-2	solidno in po možnosti najhitreje.
in solidni ceni.
Se priporoča	6—3
Krajec Pred Prulami 1
Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Uraden v Ljubljani. Ček. konto 11.631	— Urejuje Tilen Epich v Ljubljani — Rokopise je
pošiljati uredništvu lista „Poštar" v Ljubljani; reklamacije, oglase itd pa na upravo lista v Ljubljani. Sv Jakoba trg 2. - Tiskarna .Slovenija" v
Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61.