Številka 160. Trst, v torek 12. junija 1906. Tečaj XXXI. Izhaja, -"s&kl dan :adi od na detjafe ia pnsiifcli nO 5. ari. ob poaeiieijfrli ob 9. uri zjutraj. Posamične številke se prodajajo po 3 nvč (6 stotink) 7 mnogih tobakarnah v Tr-tu in okolici, Ljubljani, Gorici, KraiijuT J^t. Petru. Sežani. Nabrežini. t?v. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene oglasov ee računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke mml; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ta. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p") ."»O stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20. vsaka na-ialjn« vri-ta K -J. Maii oglasi po 3 st. Heseda. najmanj p» po " 40 stot. — < )glase sprejema inseratni oddelek uprave Eiinost". — Plačuje se izključno le upravi , Jviinnsti". dinost Giasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. tf&rofittina znaša za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 oesece t> K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovsna pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom*. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ..Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. ^cssss^ Poštno-hranilnični račun št. 841.<»r>2. V edinoMti je moči TELEFON štev. 1157. Benjamini avstrijska vlade. Spisal dr. Otokar Rybar. Poti naslovom ..i Beniamini tlel Governo"* je prinesel ..Piccolo" članek, v katerem se bavi 7. mojim govorom o volilni reformi. Najbolj se ga zbodle številke, s katerimi sem dokazal z mat matično natančnostjo, (la so It a-1 i j a n i res najbolj favorizirani n a r o ti v A v stri j i. Proti tej trditvi, proti sumu. da je vlada v volni reformi res favorizirala Lahe, prote-»tuje ..Pircolo" najodločneje, a ta svoj protest podpira z izjavo ministra Gautscha. ki ravno vsebuje očito in nedvoumno priznanje, tla je vlada namenoma' favorizirala narode ki so bili tuili tlo sedaj privilegirani t. j. Nemce in Italijane. ..Piccolo" navaja namreč Gutschevo izjavo, da se je vlada le glede oseb držala enakosti volilne pravice, ne pa glede narodov in tla je odmerila število poslancev, ne v razmerju števila posamičnih narodnosti, temveč z ozirom na njihovo zgodovinsko pozicijo, na veliko razliko njihovega gospodarskega razvitka, njihove davčne moči in njihove važnosti za državo. S tem načelom, ki je ravno n a s p r o t je načelu e 11 a k o s t i, je hotel bar. Gautscb opravičiti privilegirano pozicijo, ki jo je v svoji volilni reformi odkazal Nemcem in — Lahom. To skrajno krivično načelo je naletelo v zbornici na najostrejši odpor s strani vseh slovanskih zastopnikov ter je gotovo značilno, da mora isti ..Piccolo", ki ne le da taji vsako vladno favoriziranje, ampak celo toži o vladnih krivicah na škodo Lahov, klicati na pomoč ono, od njega zasmehovano vlado, da vsaj navidezno opraviči očito preveliko število laških mandatov. Taki so vedno ti laški mogotci ! Najprej javkajo in tožijo, kake krivice se jim gode, kako jih avstrijska vlada zatira, a čim si jim dokazal, tla se jim ne samo ne godi nobena krivica, temveč da vživajo več privilegijev, nego katerisibodi avstrijski narod, takoj se ti zatekajo pod varno okrilje za njih tako lju-beznjive vlade in jo z vzdignjenimi rokami prosijo, naj jim varuje njihove lepe privilegije. brez katerih se ne morejo obraniti hudobnih Slovanov. Kako krivično v vsakem ozira pa je ono Gautschevo načelo, ki se ga Italijani krčevito oprijeinljejo kakor potapljajoči vsake bilke, je jasno za vsacega logično mislečega. Ako namreč zgodovinske pravice (plemstvo). viša omika in veča davčna moč ne da-jajo posamičniku v volilni reformi nikake veče volilne pravice, nego najrevnejšemu pro-letarcu in velja torej na pr. glas najbogatejšega aristokrata, kneza Svareemberka, ravno toliko kakor glas njegovega zadnjega pastirja, - 1» O I) L I S T E K. Prokletstvo. Zgj.iovinaki roman Avgasta Šenoe. — Nadjljevai ia dovršil I. E. Toilllć. Prevel M. C—č. Mej tem, ko so Gričani j>lenili po Kapi-telju 111 zažigali kanoniske in prebendarske hiše. ležal je <• je hkratu nekdo oglasil. — Glej, glej ! Dvor o sit in ovca naj ostane cela. Op. ured.) Tu prehaja ekspoze v karajoč in svareč ton na adreso Turčije, kateri očita, da je korak za korakom delala težave. In trmoglavost v Carigradu je dovela slednjič do nasilnih od-redeb, do demonstracije evropskega brodovja v turških vodah, ki ie imela popoln vspeli. Ekspoze opravičuje tu zahtevo vlasti, da se imenuje mednarodna finančna komisija v Makedoniji. — Ekspoze govori o puntarskih krogih, ki zasledujejo sebične namene, in ki z opazkami o poročilih ptujih bankirjev glede | Slovesno ustoličenje tržaškega ž a-nadaljnega realiziranja zadnjega petodstotL.ega j pana se ho vršilo danes ol> 11. uri pn ruskega posojila iz leta 190G. Niti finančno ministerstvo niti finančni minister nista prejela nikake brzojavke od grofa \Vitteja. Moja vojna uprava ostaja glede tekočih poleg odpornosti Turčije proti vsaki novi odredbi delajo največe težave. Ali tudi v tem pogledu je opažati neko boljšanje. ker je na potrebščin za vzdrževanje vojske in vojne mornarice v mejah lanskega dovoljenja. Za hitrejo in neodložljivo nabavo orožja in vojnega materijala, potem za hitreje izve-denje gradnje ladij in oboroženje istih se zahtevajo delni zneski primerno programu. Stalni napredek v okupacijskih deželah ni prenehal tudi v minolem letu. Važne reforme na vseh poljih uprave ali se že vrše, ali se pripravljajo. Pojavljajo pa se tudi mnogokatere težave modernega razvoja, kakor je bil ii. pr. ravnokar dovršeni čez mnoga industrijska območja raztezajoči se delavski štrajk. Železniška črta. ki spaja Serajevo s srbsko in turško mejo na jugovzhodu, je dovršena in bo dne 1. julija izročena obratu. Priporočevaje došle vam predloge vaši patrijotični gorečnosti in vaši izskušeni razsodnosti. kličem vam prisrčen ,.dobro došli". Iz ekspoze-ja ministra za vnanje stvari grofa Goluchowskega. V včerajšnji seji odseka za vnanje stvari v avstrijski delegaciji je podal grof (toIu-cho\vski svoj običajni ekspoze. Ta spis je tako razsežen. da se moramo mi omejiti le na n. katere momente, bolj zanimive za naše občinstvo. V obče bi rekli, da je ta ekspoze Domače vesti. Odbor pol. društva „Edinost41 bo imel v četrtek zvečer ob 7. uri in pol svojo sejo. Gg. odborniki in njihovi namestniki so naprošeni, da se gotovo udeleže te seje. Povrnil se je! Pod tem naslovom priobčuje italijansko radikalno glasilo „L" In- eni strani Turčija začela energičneje zasledo-1 dipendente" notico — dobrodošlico povrniv- šemu se namestniku princu Hohenlohe. Na način, ki ni posebno dostojen lista, ki hoče veljati za resnega — in to hoče ravno ,.In-dipendente"* — zliva na princa Hohenlohe Ing svoje... dovtipnosti radi dejstva, da se je princ Hohenlohe povrnil v Trst. Nas seveda ne briga to dalje čisto nič in smo hoteli le konstatirati dejstvo, ki je zelo karakteristično za to italijansko gospodo in njihovo taktiko. Ta taktika sestoji vedno v tem, da so v svoji žurnalistiki vedno v opoziciji proti vsakemu namestniku, če tudi ga na skrivaj prosijo in — prejemljejo podpore od njega. Po- namestnika vati rbande~, a na drugi strani se prebivalstvo samo, naveličano večnih bojev, začenja odtezati terorizmu revolucijonarnih komitejev. Ali da se radikalno odpravijo vsi ti nevarni pojavi, v to treba lojalnega ' sodelovanja sosednjih dežel. Tu naslovlja ekspoze svoje besede na adreso Beligrada in Sofije. (Zvršetek pride). Proračunski odsek. Proračunski odsek je izvolil sledeče poročevalce : marki Bacquehem za zunanje zadeve, Barnreither za mornarico, grof Merveldt za vojno, Kozlo\vski za izredne potrebščine, glejmo si le na pr. bivšega dr. Šusteršič za okupacijski kredit, Dulemba barona Rinaldinija prežalostnega spomina. Ta za finančno ministerstvo in Oppenheimer za je bil vendar na strani Italijanov ves, kakor zaključne račune. Prihodnja seja bo v sredo, vladni tunkcijonar in kakor — človek. Bil je 13. t. m., ter se začne razpravljati o prora- na strani Italijanov ne le zato, ker je dunaj-čunu ministerstva zunanjih zadev. ski vladni zistem tako Pogovori cesarja z delegati. i ampak tudi zato, ker * . . . . , i glas last nega srca! Saj je bila tedaj, Po prestolnem govoru je imel cesar cercle.!& . ° J » , i —+—x— —----- ———> of.ro,. da so dogodkom — sosebno pred volitvami — gg. Bar- zahteval od njega, mu je tako veleval , , . - , - - notoncna, vsemu svetu znana stvar, na katerem se je razgovarjal s posamičnimi; - . . . . „ , * ,r - » i__„„„ ! se pred vsakim vaznejim političnim delegati. Delegata Morpurgo je vprašal cesar 1 1 o razvoju trgovine v Trstu. Delegat je izrekel nado, da se po otvoritvi nove železnice gostobesedna, v podrobnosti spuščajoča se! razmere zboljšajo, na kar je pripomnil cesar, parafraza prestolnega govora, ki ga priobču- d a s e n 0 v a železnica odpre v m e- jemo. Vodilna misel tega ekspozeja je: mi- s e c u juliju. jVIorpurgo je izrazil željo, rovna politika monarhije sloni na t r o z v e z i da bi se pristaniščna dela pri sv. Andreju povspešila. Ta dela so močno zaostala, ker sedanje pristanišče ne zadostuje niti zahtevam sedanje jedine železniške črte. Poslanca Bartolija je vprašal cesar, kolikokrat je bil že izvoljen v delegacijo in je poizvedoval o razmerah v Istri, izlasti na deželi. S posL Deluganom je govoril o razmerah v Trentinu. Jako pomembnih besed je izrekel cesar v pogovoru s češkim delegatom dr.oin Kramarem, rekel je namreč : „'Volilna reforma se mora izvesti. Nove volitve se ne bodo vršile več na podlagi sedaj veljavnega volilnega zakona. i n na prijateljskem o d 11 o š a j u do Rusije, Čitatelji naj pazijo, in videli bodo, da ekspoze rabi prav iste fraze — sosebno glede sporaz u mijenja z Rusijo — kakor jih rabi prestolni govor. O dobi, ki je minola od zadnjega zasedanja delegacij, pravi minister, da je zapustila za seboj globoke sledi. Politični horizont je opetovano potemnel ter je vzbujal mnoge skrbi, t e pa vendar more monarhija z mirno za lpnostjo gledati v bodočnost, je to pripisati na eni strani trajnemu in marljivemu gojenju prijateljskih odnošajev do vseh vna-njiii držav, na drugi strani pa zaupanju, ki je je povsodi vzbujala odkrita, lojalna 111 odi iskrenega miroljubja vodjena politika. V tesni j zvezi z zavezniki, oprti na i n t i 111 n o r a z- Trozveza. Časopisi iz rajha se nikakor ne čutijo po- ^ .. ...... , 1 vsem zadovoljni z brzojavnim odgovorom ita- merje z Rusijo, vzivajoci simpatije vseli: * . , * ' J , , "hjanskega kralja na tozadevno brzojavko so- druzili vlasti, smo mogli neprestano zasledovati cilje svoje politike ter varovanje svojih interesov obdajati s tistimi garancijami, ki! morejo zagotoviti nekaljen napredek na poti, ki smo jo nastopili. V znamenju zaupnega soglasja so prej 1 ko slej naši odnošaji do Nemčije. Ta že če-trtstoletja obstoječi politični zistem ni le v našem interesu, ampak je tudi za ves evropski kontinent eminentno poroštvo miru. Istotako zadovoljivo je naše razmerje do Italije. Je sicer neodgovornih krogov, ki bi hoteli kaliti to razmerje in sejati nemir. Ali ti poskusi se razbijajo ob obojestranskem poštenem prizadevanju, tla se navstala nesporazuinljenja hitro odpravljajo. Ekspoze hvali lojalno vedenje kraljevske itali-lijanskc vlade. K temu trdnemu podzidju se prikloplja sporazumljenje z Rusijo glede postopanja z vprašanji v bližnjem Orijentu, sporazumljenje, kije do neslo že mnogo dobrih sadov in ki obljubuje — po dosedanjih iz skušnjah —, da bo dobro služilo splošnim mirovnim interesom. Na podlagi tega sporaz u mijenja uvedena reformna akcija v Turčiji je v polnem razvoju in dopušča nado, da dovede do vidnih vspehov vzlic t e n d e 11-cijoznim prizadevanjem zavidnih k r i t i k o v. Ko smo nastopili to pot, nas je vodilo prepričanje, da ie ni boljše poti, da se preprečijo resne nevarnosti, ki žugajo iz položaja v turških pokrajinah. Meje našemu delovanju so določene v miirzsteškem programu, ki predstavlja minimum tega, kar je neizogibno potrebno, da se doseže zadovoljiv vspeli. Rečeni program pa upošteva vestno tudi suverenitetne pravice sultana in se izogiblje vsemu, kar bi dajalo potulio des- zaveznikov. ki sta se sešla pred kratkim na Dunaju. Menijo namreč, da iz brzojavke kralja Viktorja Emanuela se nekako posnema, da ni pri volji navajati Italijo, naj vstraja v trozvezi. V sedanjih odnošajih da bi bilo umestneje, da bi bil zaveznik, ki je mlajši 111 manj mogočen, pozdravil ostala dva zaveznika. Mesto tega sta se dva cesarja približala kralju, a zadnji je opustil v svojem odgovoru se imenovati zaveznika dveh cesarjev. Mi smo tudi mnenja, da brzojavka kralja Viktorja ni imela ničesar v sebi, kar bi dalo sklepati na zavezništvo ali na željo, naj zavezništvo še nadalje obstaja. Italijanski kralj mora pač tudi računati z javnim menenjem svojih pod-ložnikov, ki se ne strinja — to opažamo — z željami gotovih činiteljev. In kralj Viktor !je lahko zadovoljen, ker javno menenje v Italiji se strinja z njegovo brzojavko. Nekdaj so se sklepale v imenu držav zveze med državami, ne da bi v tem vedeli državljani; danes gre to malce drugače in upamo da, se prvotna praksa sčasoma popolnoma predrugači. toli, Bennati, Rizzi in — drugi miljenei dunajskih vlad, zatekali k Rinaldiniju kakor k dobremu svetovalcu in zaščitniku. Mi smo bili za časa Rinaldinija zadobili absolutno gotovost, da so italijanski voditelji v sporazumi jen j u s c. kr. namestnikom določali tisto znano infamno in nemoralno takiiko, s katero so n. pr. vrgli v Trstu Nabergoja in dosezali volilne vspehe v Istri, t»> je nadomeščali z grdimi mahinacijanii, kar jim je manjkalo na na številu glasov ! ! Vse nasilje, ki se je vršilo tedaj na v o 1 j i slovenskega na~ 1* o d a, se je vršilo ob moralni in dejanski sopoinoči namestnika Rinaldinija! In lahko rečemo z mirno vestjo, da je Rinaldini vsaj toliko storil za utrjenje politične pozicije Italijanov v teh krajih, kakor vsi Rizziji, Bartoliji, Bennatiji, Lenassiji e tutti nudil nastop Sokola" in vrlega rSvetoivan-skega tamburaškega zbora*4, se bomo pogovarjali 111 ukrepali, kako bomo v bližnji pri-hodnjosti delovali skupno v bratski slo^i po*' vzvišenim praporom sokolskim. Še enkrat: do svidenja ! Rimsko grobišče odkrito v Ljubljani Na Dunajski cesti v Ljubljani so na>! zopet zanimive izkopnine. Poleg prejšnjih grobišč so odkrili novo. ki pohaja najbrže IV. stoletja po Kristu. Našli so v grol»ei nože z bronastim ročem, koščene igle za la>i steklenice bisere, dva priprosta zlata uhai in več srebrnih, ogledal. Naj veča zanimivo-" pa je mala lončena posoda polna okraskov, kakoršne še niso našli med izkopinami n Kranjskem. Nevaren ptiček. Predsinočnjim ob i. uri po polunoči je bil aretovan v ulici del Pane li)-letni težak Hermenegild 31., stanujoči v ulici del Molino a vento. Aretovan je bil pa zato. ker je spal na tleh v omenjeni ulici, dasiravno se nahaja po posebnim policijskim nadzorstvom in mora biti ob določeni uri doma. v svojem prijavljenem stanovanju. A ko ga je redar vzbudil in ga proglasil stu. Vspričo tega nepobitnega dejstva je res j aretovanim, se 11111 je Hermenegild uprl. Vrgel Dogodki na Ruskem. Govorice o novem ruskem posojilu. Včeraj predpoludne smo prejeli nastopno brzojavko : Petrograjska brzojavna agentura javlja : Govorice, ki jih je posnelo več ruskih listov, češ, da ruska vlada namer uje najeti novo vnanje posojilo, so popolnoma neosnovane. Istotako so izmišljene vesti v listu „Dvajseto stoletje*1, katere vesti govore o nekem namišljenem zaupnem nalogu grofa Witteja, da bi se s pomočjo bivšega ministra Durnovo najelo novo vnanje posojilo. Slednjič je neosnovana vest, da je tinančno minister-agregaciji turške države. (Po pravilu torej : stvo prejelo od grofa \Vitteja nalog-brzojavko skrajno in odurno hinavstvo — da ne rečemo j kaj liujega —, ako trdi „Indipendente", da je princ Hohenlohe še le kakor minister snel krinko z obraza in pokazal svoje Italijanom sovražno lice. Ti conosco, 111 klic od italijanske strani na se je vznak na tla in brca! v redarja, da mu ta ni mogel blizu. Slednjič je prišel prvemu na pomoč drugi redar, in oba skupaj sta potem vendar aseheretta! —ta i ukrotila besnega Hermenegilda ter ga tirala adreso princa na ponočni policijski urad, ki je v ulici Hohenlohe je pač popolnoma deplaciran, ka- | Tigor. kor te rekriminacije in obtožbe pričajo le daj V ulici Tigor pa ni hotel Hermenegild so maškere in komedije na — italijanski j nikakor pred službujočega policijskega urad-strani. Italijani naj le molijo Boga, da bi nika, vsled česar so ga zaprli, ne da bi g:, jim avstrijski vladni možje vedno kazali tako prej zaslišali. Včeraj v jutro, so ga pa tirali lice, kakoršnje jim je pokazal ministerski na policijo, kjer so ga zaslišali in potem sta predsednik princ Hohenlohe se svojimi pred- vili poti ključ. logi glede reforme! Italijanski ptiček, ki žali domačine In zapomnijo naj si naši Italijani: s 36-letni Alojzij F., doma nekje iz Italije, ki je svojo dosedanjo taktiko zabavljanja proti vladi uslužben tukaj v Trstu kakor uradnik nek-ne bodo več mamili nikogar in ne bodo več gradbene tvrdke v Skednju, je bil predsinoč-prikrivali dejstva, da so bili doslej od vsake njim, to je v nedeljo po noči pijan, avstrijske vlade le — favorizirani ! Tu treba opaziti, da z onim denarjem. Princ Hohenlohe pa ima dovolj gradiva ki ga je on tu prislužil in se potem ž njim za razmišljanje in bi mogel potem postopa- vpijanil, z onim denarjem bi bil lahko kak nju proti njemu samemu na jasno, kako malo revni domačin nasitil svojo lačno družino. resnicoljubja in morale je v vsem boju itali- ' Pijani Lah se je okolo polunoči nahajal janske gospodovalne stranke proti vsaki pra- na trgu poleg rudečega mosta in tam jo rici za nas Slovane ! i« nadlegoval vse mimoidoče. Prišel je je žalil tam V torek, dne 12. junija 11)06 »EDINOST« štev. IGO. s t -un n r mimo tiuli mizar Josip Fajt. in Lah je tudi tega vstavil in ga začel psovati. Fajt se pa ni hotel ž njim spuščati v prepir, marveč je raje pozval redarja in dal preobjestnega Laha aretovati. No. na policiji so ga pridržali le tako dolgo, da se je streznil, a potem so ga izpustili. Koledar 1e vreme. Danes : Janez Fak; Hr-voje; Dragu^ka. — Jutri: Ant"n Padovanski, 7A-tomir; Zorien Temperatura včeraj : ob 2. uri pop. -I- 22." Celaius. — Vreme včeraj: lep d Društuene vesti in zabave. Iz pevskega društva ..Kolo". Popolu- -danska vaja rtamburaškega odseka", ki je odpadla minolo nedeljo, bo v četrtek od 2. do 4. ure popoludne. Ustanovni občni zbor ..Narodne čitalnice" v Rojanu bo v nedeljo dne 17. t. m. v prostorih otroškega vrtca družbe sv. Cirila in Metodija v Rojanu ob 3.- uri popoludne. Na dnevnem redu bodo : 1) Pozdrav t. č. predsednika. 2) Prečkanje pravil. 3) Volitev predsednika. 4) Volitev odbora, o) Razni predlogi in določbe. 6) Vpisovanje novih udov. Koncert pevskega društva ..Zvonimir" se ni vršil minolo nedeljo radi slabega vremena, vrši se pa prihodnjo nedeljo, dogovorno z bratskim svetoivanskim pevskim društvom ..Mladina". Zaradi tega preloži ..Mladina" svojo slavnost od 17, t. ni. na 29. junija t. 1. Toliko na znanje braiskim društvom. Čitalnica pri sv. Jakobu priredi 8. julija veliko vrtno veselico. Na vsporedu bodo : petje igra, šaljiva pošta in ples. Toliko na znanje drugim bratskim društvom. Gospodarstvo. Izvoz kraljevine Srbije. V minolem letu je Srbija izvozila za okroglo 72 milijonov dinarjev blaga. Pred 10 leti je izvoz iznašal le 43 miljonov. Brzojavne vesti. Ogrske delegacije. DUNAJ 11. (Ogrski delegacijski odsek za zunanje stvari). Po sporočilu ekspozeja zahteva delegat Rakovzskv naj se predloži spise, ki se nanašajo na srbski in bolgarski spor in tudi naj se zopet uvede rudečo knjigo, ki je bila izdana pod grofom Andrassvjem. Delegat Nagv želi istotako predloženje spisov nanašajočih se na avstrijsko-srbski spor in nadalje natančne posameznosti o demonstraciji Hote in o maroškem vprašanju. Listine da se morejo priobčiti pod vsemi varnostmi, ki jih nudi diskuzija. Zunaj ni minister grof GoluchoAvski izjavlja, da je grof Andrassv sam opustil institucijo rudeče knjige. On da nima v principu ničesar ugovarjati proti pred-loženju rudeče knjige, to pa da se ne more zgoditi v sedanjem zasedanju. Pripravljen pa da je natančno razpravljati o vprašanjih. Predloženje uralnih listin, posebno onih o mednarodnih vprašanjih, ki so še višeče, da ne odgovarja navadi in da torej ne more predložiti listin. Ministerski predsednik dr. \Vekerle izjavlja, da ima odbor brez dvoma pravico zahtevati najobsežneja pojasnila o vsakem vprašanju. Ker minister zunanjih stvari obljublja, da v prihodnje predloži rudečo knjigo, naj se odsek zadovolji z najavljenimi natančnimi razjasnili. Delegat Rakowskv je za tem umaknil svoj predlog glede takojšnjega predloženja rudeče knjige, na kar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo dne 18. t. m., na katere dnevnem redu bo meritorna razprava proračuna ministerstva zunanjih stvari. Dunajska demonstracija in madjarski listi. BUDIMPEŠTA 11. Vsi listi govore z ogorčenostjo o včerajšnji demonstraciji, prirejeni na Dunaju proti ogrski delegaciji ter izjavljajo nado, tla bo dano popolne« zadoščenje. jubilej načelnika generalnega štaba, grofa Becka. SARAJEVO 11. Načelnik generalnega štaba grof l»eck je dospel včeraj semkaj iz Jajca. SARAJEVO 11. Danes v jutro je polkovnik Marterer prinesel načelniku generalnega štaba FZM. grofu Recku, v tukajšnji hotel Evropa, cesarsko ročno pismo. Na to je pod vodstvom FML. Potioreka prišel čestitati grofu Becku generalni štab. FML. Potiorek je v imenu generalnega >taba nagovoril grofa Becka in mu izročil umetniški izdelano kolajno. Na gratulacijskem vsprejemu v vojaškem klubu je poveljnik okupiranih dežel FZM baron Albori. ki je prišel se zastopniki posadke in vsemi častniki generalnega štaba, nagovoril grofa Becka omenivši njegovih zaslug za organizacijo vojske in njegovih dejanj na bojnem polju. FZM grof Beck je odgovoril, izjavivši se srečnega, da more slaviti ta praznik daleč od svetnega hrupa v glavnem mestu okupiranega ozemlja, katerega provspeh je dokaz moči monarhije. Presenečen da je. videči kulturni napredek okupiranega ozemlja, ter izvrstno stanje cest in železnic tega ozemlja. Deputaciji uradnikov, ki mu je prišla čestitat pod vodstvom civilnega adlatusa barona Benka. se je grof Beck izjavil popolnoma zadovoljnega glede uprave. FZM Albori je naglasil, da mej civilnimi in vojaškimi oblastnijami vlada najbolje sporazumljenje. Svečeniška deputacija, ki je prišla pod vodstvom nadškofa dra. Stadlerja, je naglašala vdanost katoliškega hrvatskega prebivalstva, ki da se čuti srečnim, da sme služiti v vojski. Tudi mestni zastop je odposlal deputacijo. Dospelo je mnogo brzojavnih čestitk. Mesto je vse okinčano se zastavami. Nesreča z avtomobilom. STERZING (Tirolska) 11. Neki gasilec, ki je služboval kakor paznik javnega reda, je bil podrt in povožen od avtomobila. -Ko ga je avtomobil podrl, je bil gasilec ostal brez zavesti na tleh, vendar se je pozneje konsta-tovalo. da ni bil težko ranjen. Vljudnost angležkega kralja Edvarda nasproti nemškim časnikarjem. LONDON 11. Kralj Edvard je komiteju angleško-nemškega prijateljstva izrazil željo, da bi vsprejel na zajutrek v gradu \Vindsor zastopnike nemškega časopisja, ki imajo v kratkem obiskati London. Avstrijske obrtne zbornice. REICHENBERG 11. Avstrijske trgovinske zbornice so se sestale in izvolile presidenta Reichenberške trgovske zbornice svojim predsednikom. Predsednik pozdravlja zbrane in opozarja na važnost dnevnega reda. Zboro-valcem je predložen pred vsem nujni predlog zbornice v Brnu, Pragi, Reichenburgu in na Dunaju tičoč se gospodarskega razmerja z Ogrsko. Kritični odnošaji v razmerju z Ogrsko so stopili v aktuelen stadij vsled predložitve carinske tarife v ogrski državni zbornici. Pred vsem treba je rešiti ogrsko vprašanje. Zastopnik vlade, sekcijski načelnik Stibral, pozdravlja zbornico v imenu vlade in jo zagotavlja najživejega zanimanja vlade. Požar. BARCELONA 11. Sinoči je pogorelo gledišče umetnosti. 21 ognjegascev je bilo o reševanju ranjenih. Nemci v Afriki. BERO LIN 11. Major Freihold je dne 3. t. m. postavil Hotentote zapadno ob Gaobi in je dne 4. t. m. pregnal sovražnika iz njegovih pozicij. Dne 5. t. m. je prišel na bojno polje nadporočnik Estortf z oddelkom Siegliert, ter je nadaljeval preganjanje sovražnika. V tej bitk je bilo umorjenih 10 mož, namreč dva častnika in 8 konjenikov. Trije konjeniki so bili težko, a sedem konjenikov je bilo lahko ranjenih. Razne vesti. * Atentati na vladarje v zadnjih 50 letih. Atentat, ki je bil dne 31. maja izvršen proti mladi španski dvojici, je dal Francoskemu listu rGil lilas-u" povod, da je sestavil listo o atentatih, izvršenih v zadnjih 50 letih proti kraljem, krtljicam in predsednikom. Le na kratko je omeniti razne dvorne revolucije in upore, tako dvorno revolucijo proti turškemu sultanu Abdul Azizu (1876.) uoor proti generalu Venanciju Flores, predsedniku urug-v.ij, skeniu (1803 ), punt proti polkovniku Balta-predsedniku peruanskemu (1872.), u>t.»ja proti dr. Garciji Morena, predsedniku ekvadorskemu in iz najnovejeefa ćasa dvorna revolucija proti srbskemu kralju Aleksandru in kraljici Dragi. U m o r j e 11 i so bili v zadnjih 50 letih : Karol III. vojvoda parmski, umorjen leta 1854 od sedlarja Antona Carza. Crnogorskeg-a kneza Danila je umoril eden njegovih podanikov, imenom Kadić, ker je bil pregnan iz Cr-nogore (1860); predsednika ameriških j Združenih držav Lincolna je leta 1866. umoril igralec Booth. Leta 1868. je bil umorjen v Topčideru srbski knez Mihael : leta 1881. ruski car Aleksander II.; istega leta je Garfielda. predsednika Združenih držav umoril Guiteau ; Itta 1894. je Ca-serio umoril predsednika Francoske republike Carnota; leta 1896 pa mohame-danski fanatik Molah Rezah perzijskega šaha Nasr ed Dina. Leta 1897. je bil umor- jen Iriarte Borda predsednik uragvnjski leta 1898. je Luccheni v Ženevi uru«.ril avstrijsko cesarico Elizabeto; leta 1S99 Caceres predsednika dominikanske republike v Ameriki ; leta 1901. je Brrsct v Monzi umoril italijanskega kralja Huni-berta, istcjja leta Czol^ocz predsednika Združenih držav Mac Kinleya. Izpodleteli so nastopni atentati: leta 1852. atentat Morenosa proti španski kraljici Izabeli II.; 1855 atentat Piannris.-« proti Napoleonu III.. 1S56. atentat Mela-nosa proti Ferdinandu II., kralju obeh Si-cilij; 1858. atentat z bombami Orsini ja proti Napoleonu III.; 1867. atentat, l:i ya je hotel v Parizu izvršiti Poljak Berezov-ski proti ruskemu carju Aleksandru II. ; 187S. atentata Hoiela n Nobilincfa proti nemškemu cesarju Viljemu I.: 1878. atentat Moncarisa proti Alfonzu XII. 18S2. atentat MT Leapfhra proti anedežki kraljici Viktoriji ; 1882. atentat Oherdanka proti cesarju Fran Josipu I.; 1898. atentat Kardizisa proti grškemu kralju Jurju ; 1905. atentat izvršen v Parizu proti španskemu kralju Alfonzu XIII. in predsedniku Loubetu. Trg-o^ina. Tujci v hotelu „BALKAN". N= novo so došli dne 11. junija: Fortinjr. trirovec. BEROLIN; Lipner, tin. svet. KASCHAU; Domaiuhr. trg., CELOVEC: Toinb-k'. trgovec. OPATIJA ; Posič. mlv., VOLOSKO : Koh:i trtr., PRAGa ; Biro, trg., REKA; Muller, c ki\ major GRADEC; Dr. Hausako\skv. PRAGA: Hartnv.n zaseb. OPATIJA; Gheorphin. carinik. GALAT/f; Franki, lesni trg.. KLAUSENBURG ; S >areči<5. jmr. MOČĆENICE; Maurić č, pot, VOLOSKO; Mnttcr pot., DUNAJ ; Paravan, z. mojster. REKA ; .S^erk. monteur, NABREŽINA ; Šeheur. trgovec, DUNAJ. Dvojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence vešči uradnik se sprejme pri podpisani zadrugi. Plača po dogovoru. — Lastnoročno pisano prošnjo s prepisi spričeval in znanilom dosedanje porabnosti vložiti je do -O. t. "m. na Ljudsko posojilnico v Ljubljani. 1666.— J 668.— 671 76 670 75 Borzua jti-mfita dne 11. jucija. T. borza. Napoleoni K 19.12—1H.15, Hngležlte lire K —.- do —.—, Loii fcratek termin K "240 1">--240.40. Francija K iio.lii—95.6'J, Italija K £5.50—95.7(1. italiianski b' likovni K —.— —.—, Nemčija K 117.221,- —117 40, utir.škri bankovci K —.—■■— — avstrijska e notna renta K 99.65 - 99.95, ogrska kronska renta K 05,5 ) —9 .^5, itaiijanska renta K —.— —.—, kreditne akcijo K 671.— — 673.—. državne železnice K 6 0.5;.» - 6S2 50 — Lumbardi K 150--152— Llojdove akcije K 766 — 776 — Srečke T:sa K 331.75—:335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bo'icnkredit 13S0 K 302. :U0.—. Bo-denkredit 18-S9 K 302.— 310.—. Turške K 150 50 do l 2 50 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. oop. včfraj danes Držav i dolg v papirju 100. 5 100.60 „ Hreoru 100.65 100.60 Avairijska renta v ziatu 118.i5 118.25 v tromih 99.85 99.85 Avstr. investicijska ren.a 89.9«» 89.90 Ogrsfca renta v zlatu llt.05 11-105 kronah 4% 95.65 95.55 r 3 V« • 85.85 85 85 Akcije nacijona ne banke Kreditna akciie London, 10 Lstr. 240.22 240.7 5 10O državnih mari: 117.3 J 117 25 21» mark 23.45 2H.4T 1U frankov 19.11 19.11 HO ital. hr 95.40 95.50 Ctsarnki c>kini 11.33 1133 Parižka in londonska borza. P a r i z : (Sklep.) — Fraucozka renta 9S.22, italijanska renta 105.40, Španski esterieur i6J>5, akcije otoman^te banke 676 . Menjice na London 251.65. Pariz: (?klep) Avstrijske državne železnice 736 — Louibarde J.61.— unibcirana turšfca renia96.5 J avstrijska zlata renta 9J.95, ogrska 4°/0 zlata renta —.—, Liinderbank —.—, turške srečke 147.25, pa-rižka bauka 15 98, ilaliianske meridijonalne akcije 808.07, akcije Rio Tinto 16.96 Mlačaa London: (Sklep) Konsolidiran dolg 89. srebro 30.'/., Lombardi 5 *j4, Španska renta 95.* „ ita-lijansta renta lOi.— tržni diskont 3'/s, meajice na Duna u —.—. Trdna. Tržna poročila 11. junija. Budi m p e § t a. Pšenica za okt. K 15.74 do K 15-7t>, i ž za okt K 13 04 do 13'Of*., oves /a okt. od Iv 13*30 do 13-32, koruzsi za julij 12-61 do K 12-66 — Pšenua: ponudbe in povyra5av»*u| srednje, tendenca vzdržana. i rodila: J.">.000 met. stot, nespremenjeno. — Druga žita nespremenjeuo. Vreme : yreti dež. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average /.a tekoči meaec 41.25, za sept. 45.--. Mirno. London. Sladkor i i repe surov Sl/i8 ^b ; Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15/25, za julij 15.50, za julij-avgu t 15.65, sept.-dec. 15.90 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.90. za julij 23.75, za ! julij-avgust 23.30, za aeptember-dec. 22.3 J (stalno), i Moka za tekoči mesce 30.15, za julij 30.30, za j ti 1 i j avgust 30.40, za september-dec. 29.-i0 (mirno). — Bepično olje za tekoči mesec 59.50, za jubj 59.75, za julij-avgu-t 60. —. za j-eptember-dec. 61.— (mlačno) — Špirit za tekoči mesc 41.75, za julij 4i.—. za julij-avgust 4J.—, za september-dec. 3^.— (mirni) — Sladkor surov 83" uso uov 2l.a ,— 22.V; (stalno), bel za tekoči mesec 24.7 z.i julii 25.—. za julii-a\-gust 25.'H, zu oktober-januvar 26.' (trdno), rnti-niran 5'.--5t>.'s. — Vreme: lepo. ^ Gospodična izobražeini, v vseli kontoarskih strokuli izkušena knjigovoditeljica, ki je na podlagi spričevala 7 let pri veliki tvrdki kot knjigovoditeljica nastavljeniL žel: dobiti v Trstu primerno službo v kaki slovenski pisarni. — Pisati je pod Št. 1906 na „Inseratni oddelek Edinosti" kateri daje tudi pojasnila. j - I —nJ e-r'. I i? O I 1 O I' O i 8 C- ST4T 1 rylrz i t- ui:« Teia šiv?. 52 (lastna hiša). ' j - n ZALOGA: J j pmzzn R0SF:f?-0 poslopje) I? ' Ceno. da s? n; i>ati r. -z.. • r; konlcurenoc. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po 5COCCCCOOCO: posebnih načrtih. ocxccscccj Sutrom co&ii: la f^aato » O 11 O i i O n O 11 O n O i t O 1 • O 110 n O.iOt -—-- Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Duna] Wipplinger-strasse 25. --— — — \ Sprejemajo me vsakovrstna dela in po Sj ---posebnih načrtih. — ---- c»r umm cenu ares?iaJso in tnaio. Tovarna pohištva — RAFAEL ITRLIR = Veiikansko skladišče in razstava poMštva in =TRST — ulica Malcanton štev. 1 po melo nimkih cenah. rnSSSammhMmmmm • ■miiMili-jl Serravallo-vo železnato kina vino" za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje telodeo in ojadnje organizem. Priporoeeno od najslovećih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. 0J h kovano s 16 koltjnaml na raznih raztavah Ia z aad 3000 zdravaiikiml spričevali. L SERRAVALLO -CrsL = TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. t Stran IV. 5 EDINOST c št. IGO. V torek, dne 12. junija II' Odhaianie in prihaianie vlakov Mladenič -{iSp^a vajen, ^bo. i J V.olnit nn-C T«SD.Iir i . 1 ,11 .i I Odhod s podaje južne žeieznice v Trstu*.) 5-55 PrerlP 0.2 5 „ 7-55 « 8.=5 „ - 3-55 » 9-55 11.50 „ 1.— popol. 4.25 » 500 » 6.— <>-35 » 8.30 „ 905 11.30 B via Cervinjan v Benetke, Rim, Milan, Videnr., Pontebo, Čedad O do Gorice, preko Nabrežine, se zvezo na Ajdovščino. B ua Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. B v Korrain, Videm, Milan, Rim. O v „ Benetke, zveza na Cervin jan. O na l)un:ij. Budimpešto, Zagreb. O preko Cervinjana v Videm, Čedad, Benetke, Milan, Ala. O v Iv.ormin in via Cervinjan v Videm in Benetke. O v kalijo preko Kormina, zveza na A ;«l<>vičino. B via Ćervinj. n v Benetke, Milan, Rim in Videm. O na D-jnaj, Reko in Budimpešto. B na Dun ti, O-tende, Reko. B na Dunaj, Budimpešto, Reko. B do Kormina se zvezo Cervinjan. O na D unij, Budimpešto. Prihod r.a postajo južne železnice v Trstu. 6.30 predp. 7--0 -40 Op— IO.25 10.28 „ Ho« 4.15 popol. 5-35 )? 715 » 7-4g .1 8,35 8-55 » «0 45 O z Dunaja, Ostende in Londona. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Kormina preko Bivia. B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, R-;ke. O z Dunaja in Reke. B iz Italije preko Cervignjana. O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino. O iz Kormina in Cervinjana pr. NabreZine, zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Cervinjan. B iz Italije preko Kormina, XabreZine, zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormina, sveza z Aj-duščino pr. NabreZini B z Dunaja, Budimpešte in Reke. B iz Italije, preko Cervinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina. Odhod s postaje državne železnice pri sv Andreju v Trstu. 5 10 predp, O v Koper, Buje, Poreč (Istra). O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj. B (samo v četrtek) v Herpelje, Pazin, Pulo O v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulo. 3 50 popol. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). 4.— ,, O v Herpelje, Divačo, Dunaj, Rovinj, Pulo 7.30 „ O v Koper, Buje (Istra). 7-40 B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. Ob nedeljah in praznikih: 2.26 popol. O v Divačo, Herpelje in vmes ležeče postaje Prihod na postajo državne železnice pri sv. Andreju v Trstu. 7.45 predp. O iz Buj in Kopra (Istra) 8.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja. 9-4^ „ iz Pule. «1.05 „ O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja. 12.05 popol. O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja. 6.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. 10.25 >» B iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. JO-45 »> O iz Poreča, Buj, Kopra. Ob nedeljah in praznikih: 9.2S pcpol. O iz Divače, Herpelj in vmes letečih postaj krčmarskega in proda- j vajen, išče službo. Naslov po.e . Inserat.ii oddelek Edinosti'»02 j stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. Ponudbe na ,,Inseraini urad Edinosti" pml (750) Malo Versalovič. Sobarico mar^'vo s zunanj°st* Hotel Balkan. 663 Bicikelj jako v dobrem stanu ie na prodaj. Informacije v Tiskarni Edinost. 661 Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri = narodni zalogi olja = Tr^ Barriera štev. 3. ivan Miiiomg, lastnik . U. Dr. Ant. Zahorsky Ulica del Boschetto št. 10 nov zavod za nikelovanje, bakrovanje, lakiranje z ognjem, navijanje akumulatorjev in uvedbo električnih zvosicev in strelovodov. Prodajalnica in zaloga ulica dei Gelsi štev. 1. E1 ek tro m elian ic- n a delavnica MARCO MAJONIOA. < < < < i < < < i ulica Torre Biunea štev. S Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. \ Telefon štv. 1384. OOOOOOO OCOOOO 3 Najboljša reklama za trgovne obrtnike, rokodelco in zasGbnike splc i so „MALI OGLASI" v „Edinosti" i OOOOOOO OOOOOOO 53-3 7.20 8. ;o *) Opazka. B = brzovlak. O = običajni vlak r OGLASI. "T Vsled likvidacije se bodo od danes pa prodajala do 24. avgusta t. 1. 1 ki po tovarniških cenah vsa fina obuvala —- se nahajajo v trgovini obuva: M A D R I Z uL S- Antonio 2 (Palača Treves) Izdelovalnica obuval gori rečene trgo.ino, ki se nahaja v ulici sv. Katarine št 6, bo nadaljevala svojo delavnost kakor doslej, ter bo vsprejemala naročila obuval po meri. O priliki birme se je oglasiti edino le v novi trgovini g, Xehiayan T UST, Corso stv. *J:5. Velika izbera ur verižic, prstanov, priveskov, tih nov 2 demanti in brez istih it IVeilim'ti so zaznamovani / 11:1.. £tipjinii cenami. Najpopolnejše jamstvo z»i vsak prodano a i popravljeno uro. Kupuje in menjava. P C o > o (D © (D O > o o k O priliki birme! Ogromna izbera oblek za dečke in za otroke, moških oblek in površnikov. 0!ago za obleke na mero. ALL' UNIVERSO - trg Carlo Glodosii štev. I ~ I Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. . 1 __Plača se takoj. - L Kdor izven Trsta pismeno naroči kak „MALI OGLAS", naf pošlje denar v naprej, ker drugače ne toa njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi tista. Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" in vsakdo lahko preračuni, koliko mu je plačati s tem, da prešteje besede. Oglase treba nasloviti na „INSERATM1 ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK", nformaoije edino le. če bo pismu priložena znamka za odgovor. ___^^^^^»PMB 1 I I M mm MIIM .. c/jže s.*edstvo l " -j vrrl* d fino ru-~ c ali čl'r ^obuvalo sjb ilj se r riporoča c-sop!:'., , Oscaria vnevreauz in lakirane čevlje. D U NAJ, XIII A £jKdcr išče službo ali kakoršno-koli slenje : kdor išče uradnike ali službeno ?i j kdor iuiu za oddati sobe, stanovanja, dvorec kdor ima za prodati lii>c. polja, dvorec: k", želi posojila^ vknjižbe itd., prodati ali I.up premičnine ali sploh rabljene predmete itd. naj se posloži MALIH OGLASOV „Edinosti", ki so uajceiieji, največ čil ii in najbolj pripravni v dosego namena. s Mehanična delalnica Alarik Lantschna zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12 I t. Ekskluzivno ;astopni»tvo i i , zaloga svetovnoznane tovarn koles (bicikljev in motocikle ;yria tvrdke Jocii. Puch & C o v Gradeu, kakor tudi , tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo priti k lin j % Zaloga in vpeljava električnih zvoncev tf Sprejme kaKoišao si todi popravo v svoii siic C Svršeni pravnik sa sudstvenim ispitom Hrvat, podpuno vješt hrvatskom i njemačkom, te talijanskom jeziku ; ruzu-mije francuski, želi nastupiti mjesto perovodje u kojoj odvjetničkoj pisarui ili namje^tenje u ko^em slaven- j skom novčanom zavodu. Adresa se nalazi u „Inserat- : nom oddelku Edinosti'* pod br. 57 Odda s@ v najem z velikim hlevom ležeča ob glavni eesti v veliki va?i oddaljeni 2. in pol uri od Trsta, pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poiv.ve pri vInse-ratuem uradu Edinosti'*. H00 krasen, ua najlepšem in najzdravejem griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen Dvorec lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vpra 3ati, v .Inseratnem uradu Edinosti-'. tibO sestoječa iz moža, žene in otroka, išče za poletje meblirano sobo v Miljah ali pri sv. Roku, in sicer s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako možno zmalim vrtom, bodisi tudi pri kmečki družini. Ustmene ponudbe ali pismene pod „Kopeli" ..Inseratni urad Edinost'-. Družina Blagajna v dobrem stanu se išče. .Naslov pri .,E linosti"'. v najem i hinf^'vžerr jrok hodnik z razgledom na vrt, voda in K <;oo ; 4 sobe. sobica, kopalnica, kuhinja, vođa, pit«, krasen razgled K SOO ; 4 sobe, sobica, kopal-niča in kuhinjah voda. plin K t>00 : 5 sob, sobica,' £opaln;ca in kuhinja, voda. plin K II s0. — Vsa ia j stanovanja so v bližini poste r» najlepšem kraju v središču mesta, tastov daje: Inseratni oddelek Edi- ! 651 j sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 3s/4°/0 Ieto- z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Xa ta način se ves dolg poplača v <>2 in pol leta. Ako. pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto (i°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. g.-.'«.¥»» 'iE.« Ur. Fran Korsano specilalist za sifilitične kožne bolezni itd sa je povrnil in prevzel i svoJ ambuHtorij. Sprejema od 12. do 1. in ^d 4. do .'j. pop TRST — alica danita Si. 2. I a. — TRST Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, mal^ in v obče kakor^no koli vrsto oglasov sprejv:: y• Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galalti (Narodni dom) polunadstropje, levo. 1'ra: yč* odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do S. : Po noči se sprejema v „Tiskarni K.linos; nostr Pionict star' j*1^0 zmo^en' se Pouuja društvom j r idlllo L in zasebnikom za koncerte ter poučuje i ▼ igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za na- I slov je prasati pri „Inseratnem uradu Edinosti'' (7C0 Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija! parkete Kremo Exelsior za ćevije ste Ju že poskušali? ^leprekosljivo! -----Dobiti je povsod. —-- Tovarna voska za svetliti Eschep S Da! Se-^25 I TRST — ulica Giulia 76 — TRST