SLOVENSKI
I
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Stajer"
Izhaja 5. in ‘20. vsakega meseca na celi poli in velja za celo leto e gbl., za pol leta
1 gld. GO kr.
Oopiso sprejema odbor „llčiteljskcura društva za slovenski Št«jer*‘ v Ljutomeru.
Štev. 6. V Mariboru 20. marca 1875. Letnik III.
Deček in deklica.
Anglist Leban.
„Utii bene distinguit, bene docctM.
i.
Za otroka napoči doba — navadno mej petim in šestim letom, — s katero se je njegova znotraj na in zuuajna moč tako ukrepila, da more prejšno popolno odvisnost od vtisov zunaj-uega sveta nadomestiti prosteje, samodelavno prestrojevauje. Čuti so postali prosti, t. j. oni služe le še volji otrokovi; on je more nameriti, kamor hoče, ž njimi si poišče, kar mu koristi, ž njimi more svojo pozornost na vsak poljuben predmet sterniti. S tem pa, da raste pri otroku nadvladanje nad čuti in zbog tega tudi nadvladanje nad zunajnim svetom, želi on tudi čedalje živahnejše, da bi mogel čez najbližjo ogrado malo polukniti sč svojimi mislimi ter dejstvovati na vso okolico — samodelavno. Duševna moč otrokova se 110 zadovoljuje več s posameznimi nazori: oni so mu dalje in dalje le snov lastnim, prostim po-delovanjem. Otrok loči in združuje, abstraliujc in generalizuje. Moč mišljenja se je začela polastovati predočeb. Domišljija snuje svoje ponovitve določnejše in popolnejše ter se javlja v svojih prostih stvarbah bogatejše in raznoverstnejše. Spomin postaja čišči, gotovejši in večjega obsega. Z vsemi temi razvoji duševne moči je otrokov jezik v neposrednjej vzajemnosti. Izrazi in misli se enakomerno množe v njem. Jezik je vervca, na katerej se predočbe, domiselnosti, abstrakcije, misli in spomini otrokovi naverščajo ter v njem utemeljuje. Radi tega raz-sojujemo duševni napredek vsakega otroka po zunajnem najpreje in najlažje po bogatstvu njegovega jezika in zmožnosti izraziti se; s to zmožnostjo se vjema sorodna zmožnost, jezik drugih razumevati. Stoperv s tem dobiva učljivost otrokova terduo
C
podlago. Z učljivostjo raste tudi veselje do 'učenja. Zunajno se znači nastop te dobe, da postaja život počasu terdnejši v kosteh in jačjih mišic; kaže se tudi neka skladnost v telesnih cmerah, osobito zaznameujujo to dobo pa drugi, stanovitni zobje mestu izpalih mlcčnikov. To je deška doba. Razločuje se v psihičnem obziru od otroške po prostejem delovanji duha, po večjej energiji, hotenja in mišljenja.
II.
Uže jezik, ki zaznamuje to starost za vsak spol s posebnim imenom, opominja odgojitelja na jako važno stvar pri od-goji, da postajajo naj m e od zdaj naprej posebnosti obeh spolov čedalje očitnejše. Sicer sc nahaja ta posebnost kot na pervotnih zmožnostih sloneča uže v otroškej dobi, in ona se navadno ne zatajuje ni v različnej krepkoti mišic, ni v obraznih čertah, ni v nagnjenostih in igrah otrok; a stoperv v deškej dobi začno nameri obeh spolov čedalje odločneje na razen bojevati. Razlika, to se ve, no more izvirati iz razlike duševnih zmožnostij in močij samo na sebi; kajti oba spola pripadata enemu plemenu, in zmožnosti človeške duše so plemenski znaki. Razlika sc more marveč iskati le v različnej zmesi teh pervotnih psihičnih zmožnostij, kar se vjema z različnim telesnim organizmom. Naj Velja za resnico le to, kar Beneke pravi, da „jc pervotna namčr duševnih močij v temeljnih kakovostih krepkote, živosti in občutljivosti, ter da se mogo te temeljne kakovosti pervotno nahajati na različnih stopinjah odobrivši to dobimo ž njim pervotni psihični razloček obeh spolov v tem, da prevlada pri moškem spolu krepko ta, pri ženskem pa život in občutljivost. S tem, da sodeluje s to posebnostjo pervotnih zmožnostij od perve otroške dobe naprej različne društvene in politične razmere, izražena je spolna razlika čedalje določneje in posameznejc. „Tako nahajamo, nadaljuje Beneke, pri moškem spolu pretežneje počase-nejši, a globokcjši razvoj; predočbo prevladajo in mej predoč-bami prevlada bistrenje razuma in vcdrcnje spoznavanja, in sicer prevladuje bolj znotrajne predočbe, opazovanje samega sebe in refleksije o samem sebi; iz tega izvirajo pa često pretirane zamišljenosti (spekulacije, sanjarije, petantnosti). Pri moškem spolu jo dobiti več samostalnosti, ki pa često učini človeka omejenega na samega sebe, okorelega in krivo osornega. Moškemu spolu ueepljenc so jače kali ognjevitih strastij, dalja in obširneja premišljevanja, ki delajo človeka prirednega, da 'more stopiti v svet in delovati mej njem. Moški spol kinča bolj hladnokerva resnoba, ki sc pa večkrat pretvarja v merčnost, večja nevstrašenost in močnejše upiranje, zmožnost bolj samo-stanemu in težjemu vsakoverstnemu delovanju. vl’ri ženskem spolu so javlja v obče hitrejši, a plitkejši razvoj. (Juvstvo nad-
vlada nad predočbami, mej predočbami prevlada spomin, domišljija, dovtip, in sicer prevladujo bolj zunajne predočbe in živenje v drugih. Pri ženski zreš večjo finobo v razumevanji in podtikanji, — toliko, kar se predočeb tiče, kolikor čutij, več gibljivosti, a tudi več premenljivosti, več afektov in manje strasti), manje refleksij o samej sebi, a večjo ročnost v spoznavanji drugih ljudij, več določljivosti, a tudi odjenljivosti, udanosti, žertvovanja za druge. Pregospoduje^ pri nežnem spolu dobra volja, a tudi bojazljivost in terma. Ženski spol krasi tiho in voljno terpenje, pri reakciji včasu presukauost in igranje „za kulisami", večja gibljivost in prijetnost v govorjenji; slednjič večja lelikomiseluost in urnost pri kračjem, a finejšem delovanji."
Jean Paul Fr. Richter poterjuje večino teh nasprotljajev po svoje. „Moška narava je bolj epična in bolj refleksija, žeuska bolj lirična in bolj občutljiva". — ,.Ženske so poetične, možje filozofične, perve starinske ali gerške, da! orientalske, slednji pa moderne, severne, evropske narave". — „Mož ima dva „jaz", žena le enega ter potrebuje tujega „jaz“, da vidi svojega. Iz tega ženskega nedostatka, kar se samogovorov in podvojenja samega sebe tiče, dado se razlagati vse senčnate in svetle strani ženske narave". — „()ne bolje bero v tujem serci, nego v svojem". — »Njih moči so sploh bolj sprejemajoče, nego snujoče. Kot zvesta zercala spremenljive sedajnosti spremljajo vsako zu-najno spremembo s kako znotrajno". — „Moža tira strast, ženo strasti, moža veletok, ženo vetrovi. Mož katero koli moč za nravno spoznavši da se jej vladati, žena, bolj demokratična, ukazuje, da-st moreda le posredno. Mož je češče resen, žena večinoma le izveličana ali prokleta, vesela ali žalostna". — „Možje ljube bolj reči, n. pr. resnice, dobra, dežele; ženske bolj osobe. Mož ljubi pojem, ženska prikazen, unicurn (curiosum). — „De-klice pozdravljajo češče nego dečki; one pogleduje bolj za ljudmi, dečki moreda raji za kako konjsko pokveko. Deklice poprašujo po prikaznih, dečki po uzrokih, deklice po otrocih, dečki po živalih. — „Podobnost žensk in otrok se kaže v tem istem gledanji in razumevanji sedajnosti, v tej istej hitrosti dovtipa, v ostrem opazovanji, silovitosti in miru, občutljivosti in gibljivosti, hitrem prehodu od znotrajnega do zuuajnega, v posebuej ljubezni do postav (Gestalt) in barv". — ,,Nrav dekličina je navada, ne maksima. Dečka bi poboljšali sč slabim vzgledom pijanih helotov, deklico le z dobrim vzorom". — In Goethe pravi: „Po prostosti koperni mož, žena po nravi".
Da so te razlike možke in ženske narave za odgojo velike važnosti jasno je samo ob sebi; kajti one se vjemajo nataujko z različnim položajem in namenom obeli spolov. Mož je bitstveno javnemu, samostalnemu, krepkemu delovanju proti zunajnemu svetu pozvan; zaradi tega je njemu temeljita, obširna
(j*
razumnost in ter d n a, neodvisna, stanovitna volja potrebna. Omoži se zahteva, daje značaj; ako pa nij, tudi celi mož nej, naj uže zavzema katero koli si bodi častno mesto v človeškem društvu. Zenske poklic je tiho, skrito, čuv-stveno delovanje v družinskem krogu; radi jej tega treba predvsem čuvstva, udane ljubezni, zvestobe, čuti za nrav, red, lepoto. Hartung pravi: „Mož stoji tako rekoč zunaj na pragu pred hišo kot čuvar in varuh, dočim žena v hiši vlada in vzderžuje, in zaradi tega sederžuje".
Na te kreposti naj tedaj odgojitelj osobito obrača svojo pozornost, v teh obzirih naj svoje dejstvovanje na dečka in deklico modificira, ako neče zaman delati tor spačkov vzgojiti. Vsled rečenega treba dečku krepke, resne discipline, kajti krepkeje reagira, bolj temeljitega, globokejšega poduka, kajti mora sc privaditi sterpnosti in premišljevanja, dečka treba priučiti doslednosti in pr os tod uš no s ti, kajti omahljivost ga okrade značaja. Z deklico ravnaj milejše, kajti ona čuti globokejše, vodi jo bolj po nagonu do časti, kajti sramota jej jemlje samočutje in znotrajno vrednost, budi in blaži jej bolj serce, nego um, kajti svoje znanje bode izdatno uporabljala le ali v čuvstveuem živenji ali v družinskem krogu.
Štajersko šolstvo 1874. leta.
(Iz poročila c. kr. naučnega ministerstva za l. 1874.)
V izpeljavo nove reforme narodnega šolstva na Štajerskem se je zopet storil precejšnji napredek. Pregledovanje šolskih občin (Schulsprengel) se je marljivo nadaljevalo in skoro dokončalo. Vsled tega se ustanovljenje 82 samostojnih narodnih šol in 14 poddružnic zaukazalo in 47 šol se je za eden ali dva razreda razširilo, liazen teh se je v Gradci razširjenje 3 šol in v Mariboru več paralelnih razredov dovolilo. 5. razred dekliške šole v znotranjem graškem mestu se je v narodno in meščansko šolo razširila, in v Voitsbcrgu se je ustanovila meščanska šola, ki je uže osma na Štajerskem.
1. maja 1874 je bilo na Štajerskem 1343 uČiluih mest, od teh je bilo, žali bog! veliko praznih in sicer radi tega, ker več novih šol nej še odpertih in ker je začelo vsled razširjenja šol učiteljev primanjkovati.
Število za šolo ugodnih otrok znaša 134.959, od katerih se je 6271 privatno in 434 v tovarniških šolah podučevalo. 108.574 bilo je šolo obiskajočih in 2194 telesno pokvarjenih.
Privatnih otroških vertov je bilo 9, in sicer 5 v Gradci. Z enim je bil tudi tečaj za poduk o otroških vertih združen.
Otroške v a r o v a 111 i c e so bile v Gradci iu Mariboru. To so privatni zavodi in bodo se reorganizirali, ker ne zadostuje minister, določbam od 23. jun. 1872.
Vspehi po d u če vanj a so bili različni, kakor je pokazalo nadzorovanje deželnega šolskega nadzornika v 26 okrajih. Po šolah, koder delujo neizprašani, malo izobraženi učitelji, ali kjer so razredi prenapolnjeni, bili so vspehi srednji ali celo slabi, po drugih šolali z uredjeuimi razmerami so bili povoljni in tudi prav dobri.
Z zadovoljnostjo se more omenjati, da je bilo več učiteljev na poduk v kmetijstvu posebno pozornih in da so posebno razveselivni resultati videti, posebno v ltadgoni v Negovi in pri sv. Petru pri Kadgoni, pri sv. Juriju v Slov. goricah in drugod.
Da bi se poduk v ženskih ročnih delih tudi po spodnjem Štajerskem pospeševal, ustanovil se je v Mariboru tečaj za izobraževanje učiteljic za taka dela, ki je v zvezi z ondašnjo dekliško šolo.
Za nadaljno izobraževanje učiteljev se je tako skerbelo, kakor prejšnja leta.
Vsled dovoljenja kmetijskega ministerstva jc bil v Gradci v velikih počitnicah kmetijski nadaljevalni tečaj. Udeleževalo se ga je 30 učiteljev sč Štajerskega in G s Kranjskega. Poduk sc je tako razdelil, da so se v minolih počitnicah učitelji učili lizike, kemije, prirodopisa in klimatologije — to jo teoretični del, a v bodočih počitnicah se bodo isti učitelji pravega kmetijstvenega nauka učili. Ta razdelitev se je radi tega upeljala, da nejso poslušalci preobloženi niti z učnimi urami niti z učnim gradivom. Ta tečaj je bil najboljšega vspeha iu so radi tega, ker so bili najinteligentnejši učitelji pozvani.
23., 24., 25. in 26. je bila v glavnem mestu perva štajerska deželna učiteljska skupščina, katero so se vsi (76) odposlauci učiteljski in 15 okrajnih šolskih nadzornikov nadzorovali.
Učiteljske bukvarnice so uže po vseh okrajih in se tudi pridno uporabljajo, nasproti pa menjka po mnogih šolah še šolarskih bukvarnic, katerih število se tudi uže pomnožuje. To tudi velja o učnih pomočkih, katerih šole z nakupovanjem in tudi po darovanji dobivajo. (Poročilo o učiteljiščih si dovoljujemo izpustiti, prihodnjič pa prinesemo posnetek poročila izostalih slovenskih pokrajinah. Ur.)
Katera metoda je v pisanji najbolja?
(Govor nadučitelja Mart. Zarnika pri okrajnem učiteljskem zboru v Postojni 2. julija 1874.)
Za nauk v lepopisji imamo več vodil ali metod. Naj omenjam
nekatere. V prejšnjem času se je podučevalo v lepopisji tako, da so se otrokom predlagali lepopisni listki. To vodilo nej zahtč-valo od otroka druzega nego to, da je zvesto posnemal obliko in zaderžaj Cerk, ki jih je imel na predlogi.
Toda pri tem lepopisnem vodilu je bil. prepuščen učenec preveč sam sebi, ter se je lahko zanemaril v lepopisji. Ta mehanična lepopisna metoda nej kaj prida, torej tudi ne posnemanja vredna.
Druga metoda, in od perve veliko boljša, je pa ta, da piše učitelj učencem na tablo čerke, besede iu cele stavke. Tako otroci lahko vide, kako da se izobrazujč posamezne čerke in kako se taiste zvezujo v besede. Pa tudi mikalno je za otroke, ko vide, kako da se pišo čerke, ki tako rekoč rasto pred njih očmi, in jih potem tudi prav lahko posnemajo. Vendar ima tudi ta metoda še veliko nedostatka, tudi tukaj otroci le mehanično posnemajo, kar jim učitelj na tablo spišejo.
Boljša lepopisna učava (metoda) se sme imenovati ta, da učitelj otroku vsaki posamezni del čerke natanko kaže iu razlaga njegovo podobo, visokost, dolgost in oddaljonost eden od druzega.
To pa so mora ponavljati toliko časa, da si otrok dobro v spomin vtisne vsaki del čerke, ter je zmožen vse to na drobno razlagati. Po tem vodilu si vtisne učenci čerke po vseh posameznih delih dobro v spomin, ter jih potem lahko in zanesljivo piš6.
Ta metoda pa se sme imenovati veliko bolja od pervili dveh, zato, ker tukaj učenec ne prepisuje mehanično, ampak ima stalna vodila, po katerih se pri pisanji ravna. Iu če otrok kaj prav ne zapiše, lahko ga učitelj po gori omenjenem vodilu pripelje na pravo pot, in otrok si ve prav kmalu pomagati.
Pri tej metodi si podajati učenje in vaja roko, tor sc po skerbnem navodu učiteljevem otrokom nauk zelo zlajša.
Se popolnejša metoda utegne biti taktovalna, to je pisanje po časnej meri. Ta učava ustvarja skupno mišljenje in delavnost vso šole iu enakost v potegi. Kar eden vleče, to tudi vsi drugi, kar učitelj napoveduje, to dela vsa šola. Učenci so lepo mirni iu pazni, učitelj pa ostro čuje, da se povelje strogo spolnuje. Po tej učavi pisanja vaditi se, učence zelo veseli, kar tudi neumrljive k delavnosti spodbuja. Po tej metodi podučevanja, se navadijo učenci pri pisanji lepo sedeti. Sploh budi ta metoda duh otroški ter mu dela pisavo prijetno in mikalno. Vendar pa ta metoda, če tudi dobra, za učitelja pri kmetih, ki po navadi več oddelkov ob enem podučuje, nej kaj pripravna. Dočiui učenci nižjega oddolka čitajo, učenci višjega oddelka pišo, iu nasprotno.
Podučevanjc po taktovauji motilo bi učence različnega oddelka.
Kjer pa učitelj enoverstne učenec podučujc, utegne ta metoda dobro služiti.
Katera bi bila torej najboljša metoda v pisanji? Gotovo tista, ki roko in oko ob enem najbolje izobražuje. To pa bi se utegnilo najbolje doseči, ako skuša učitelj vse imenovane metode lepo v eno združiti. Kar je pri katerej dobrega zapazil, naj ob-derži, slabo naj odstrani. Učitelj lepopisja naj si vedno misli: „Naj pomaga, kar more."
Najboljša metoda pri vsakem nauku pa je učiteljeva spretnost, nauk prav umljivo razlagati.
Poročilo
delegata g. Franca Jamšeka o zborovanji ,,Štajerskega lehrerbunda“ 21. i 22. septembra 1874 v Ljubnem pri zboru učiteljskem ll.febr.
v Rajhenburgu.
V družbi gg.	Ferk-a, Bauer-ja, Sernc-a in drugih učiteljev
20. sept. v Ljubno	pripeljavši	se, sprejel nas je krajni odbor na
kolodvoru ter vsakemu listnico za stanovanje izročil. Stanoval sem prav prijetno in brezplačno v hiši trakarja g. Dietricka. —
Drugo jutro	so se ulice	marljivo pometale in razvesilo se
je	iz	nadstropnih	in strešnih	oken mnogo mnogo tudi po več
sežnjev dolgih zastav raznobojnih, zlasti belo-zelenih in černo-žoltili. Mesto je imelo popolno praznično lice.
Ljubno, ki šteje kacili 4500 stanovalcev in je glavno mesto Gorenje-Štajerskega, sem ta dopoldan pazljivo ogledal.
Ulice so ravne in snažne, javna poslopja: kakor je akademija rudarska, mestna hiša, gimnazij, sodnija, cerkve, narodne učilnice itd. so lepa; pa tudi druge hiše so sploh okusno sezidane. Mestno premoženje je ogromno in tamošnji učitelj g. Savec, rojen Slovenec, mi je pripovedoval, da dobi kakor posestnik Ljubeuski vsako leto 11° lepili derv in 40 centov premoga za kurjavo na račun mestne blagajnice iz mestnih gozdov in jam za premog. Mesto ima prav lepo lego na Murnem polotoku in jo obdajajo silno visoke planine, po katerih so rudniki. Ljudje imajo po večjem teško bojo; butcev sem videl nenavadno veliko; noša starejših nej kaj okusna in ženske sč širokimi klobuki so mi tudi malo dopadale. Da sc mestjaui od drugih mestjanov malo razločuje, to se ve. Ob 12. uri je bil na kolodvoru slovesen sprejem došlih gostov, katerih je bilo gotovo čez 200. Obedovalo se je pri nZaraorcU. Po obedu pa smo se razšli, ker so bila predavanja na dveh krajih napovedana.
Otroške vertnarice nejsem šel poslušat, pač pa me je mikalo spoznati člane naravoznanstvenega odseka in slišati njih nazore o tem za ljudsko šolo silno važnem predmetu. Posveto-
vanje, katero je bilo v realnem gimnaziji, se je udeležilo kaoili 40 oseb. Po stenah so visele velike papirnate table sč slikami in suhimi rastlinami od učitelja Fellner-ja iz Gradca. Papir za to je kupil na vatle pri trgovci Jamnik u v Gradci. Takemu papirju se pravi „ogljijeni papir11. Za posušene rastline in zelišča (herbarije) se rabi „procejalni papierw Fellner je imel razobešeno tudi namalano trihino samca in samico glistne velikosti, po tem idcalični zemeljui prerez in več slikanih cvetov, zna se, da vse zelo povečano za ne vajeno otročje oko. Fellner nam je gorko priporočal knjigo: Der naturgcschichtliche Untcrricht vou E. A. ltossmassler, Leipzig bei Friedrich Brandstetter, in je obljubil k bodočemu zborovanji še več tacili tablic seboj prinesti in o tem nadaljevati. Še mladi Fellner je gotovo izmej najmarljivejših graških učiteljev.
Za prirodoznanstvo bo v prihoduo v „Piidag. Zeitschrift“ posebeu predalček.
Šoper iz Radgone je razstavil mnogo lastnoročno napravljenih lizikaličnih učil. Pripovedoval je, kako se napraviti dajo z malimi stroški. Njegov čertež „ Radgona11 lepo narisan sc je vsem dopadel.
Prirodoznanski odsek, katerega član je tudi ravnatelj Stopar iz Radgone, bil je res delaven.
Na večer smo se zbrali v „ Moli rovi11 gostilnici, kjer je bilo dosta zabave. Godba in govori so nas kratkočasili. Oglasil sc je tudi baš imenovani Stopar ter obžaloval, da ob enem tudi slovensko učiteljstvo v Mariboru zboruje. Njegov predlog, da naj se jutri tovariši v Mariboru telegrafično pozdrave, kci^si oni tako ne *) bodo upali nas pozdravljati, je bil sprejet. — Še le pozno zvečer sva se z g. Lesjakom podala spat.
Dne 22. je bilo glavno zborovanje v dvorani mestnega sveta. Savec je zbor pozdravil v imenu krajnega odbora. Za tem načelnik „Lehrerbunda“ z imenom Pec, in konečno sta nas dobro došle imenovala tudi mestni župan Marek in okr. glavar Kohlmeyer.
Pervi je prednašal dr. lloffer iz Gradca (veri Slovence) o darvinizmu res mikalno. Začetnik descendenc-teorije jo prav za prav Francoz Lamarck, kateri se je 1. 1744 o tem oglasil, a ženijalni Angličan Charles Darvin, roj. 1808 je to teorijo v svojem glasovitem delu „o začetku plemen po naravnej plodncj volitvi itd.“ London 1859 izpeljal. Ponemčil je to knjigo Bronu; 4. natis je od 1. 1870. Dr. Loffer nam je goreče priporočal knjigo „Die natilrliche Schbpfungsgeschichte von Ernst lliickel in Jena.11
*) Zakaj pa ne? Sicor pa smo baš mi v Ljubno poslali telegram, nemški učitelji pa ga nam nojso vornoli.	Ured.
Ta Hofferjev govor jc bil, rekel bi, izleček njegovih prednašanj v graškem učiteljskem društvu, katere jc letos prinašalo glasilo stajersk. »Lelirerbunda". Za tern stopi na oder Kaltenegger iz Gradca, kateri govori o uzrokih pomanjkljive discipline v narod-nej šoli, ter navaja sredstva, katera naj bi se proti temu rabila. On stavi končno sledeči predlog: »Direktoriju štaj. Lelirerbunda se naroča, naj v eni resoluciji na slavni deržavni zbor in sl. ministerstvo za uk in bogočastje potrebo ustanovitve doma v poboljšanje razuzdane in zapuščene mladeži dokaže", kar se ve da zbor enoglasno sprejme.
Tretji je bil Prull iz gornjega Štajerja, koji je govoril o penziji starejših učiteljev, ter predlaga resolucijo, naj se tudi starejšim učiteljem vsa službena leta popolnoma štejo, zna se da tudi tista, ko so kot podučitelji brez spričevala sposobnosti (lehrbefahigungszeugniss) delovali. (Sprejelo). Dalje je bil sprejet važni predlog, da naj bo ljudsko učiteljstvo tudi v deželnem šolskem svčtu po dveh od deželne konferencije izvoljenih strokov-uikov (eden za nemški, drugi za slovenski del Štajerske) zastopano. Referent je bil zopet Kaltenegger.
Dalje je Geltuer iz Gradca prečital poročilo o delovanji „Lelirerbunda" kateri stoje sedaj 21) društev. Geltner predlaga: 1. Naj se voli odbor, kateri bo pretresal elaborat o nemškem pravopisu „Lehrerbundu“ poslan od društva „notranje-avstrijska srednja šola", in da ob času o tem poroča. Ta odbor voliti naj se prepusti direktoriju. (Sprej.) 2. Naj direktorij (to so graški odborniki) sl. ministerstvo poprosi, da se bo pri novej izdaji, naj si bo nemških ali slovenskih šolskih knjig i tabel, gledalo na najnovejšo obliko pisnih čerk. Predsednik Pec, značajen mož, sklene potem zbor v lepem, gladkem govoru, v katerem se poslovi od gorenje-, dolenje- in sreduje-štajerskih učiteljev.
Zfto/' ilelegator
je imel zdaj še volitev novega odbora za leto 1875. Po društvenih pravilih se je volilo 5 odbornikov iz Gradca in sicer: Nadučitelj Pec predsednik; ravnatelj Lochbihler, predsednikov namestnik; učitelja Kaltenegger in Geltner, zapisnikarja; učitelj VVeber, blagajnik- (to je direktor); odborniki so: Savec in Grili za Gorenje-, Stopar in Gruber za Srednje-, in Jamšek in Bobizut za Spoduje-Stajersko. Prihodnji zbor bo v Mariboru ali pa v Celji.
Kmalu po sklepu jc bil slovesni obed pri „Zamorci“ katerega se je udeležilo mnogo učiteljev in tudi okr. glavar in mestni župan. Mnogo se je govorilo in napivalo. Mej obedom dojde telegram od v Mariboru zbranih slovenskih učiteljev! Po obedu smo se eni podali v Doua\vitz tamošuje fužine pogledat. Z. dr. Hofferjcm sva sc mnogo pogovarjala v domačem jeziku.
Drugi dan pa sem se zjutraj odpeljal v Gradec k deželnej kouferenciji.
Nestrokovnijaške opazke o stari in
novi Šoli.	Iz Maribora.
(Konec)
Eden izmed največjih ciljev vsega občnonaroduega šolstva je bil in ostane: gojenje značajno s ti. Iz mladine naj postane kreposten, blag, vrl naraščaj. Vč se, da brez znanja nej zna-čajnosti, kakor tudi brez značajnosti vse znanje nič ne velja. Nova sola naj tedaj te zadače ne prezrč: po sadu značajnosti bode svet sodil veljavnost nove šole. — Glede poduka in odgoje zagovarjal bi ja/, tedaj ta-le načela: „Podučuj se v občuonaroduej šoli kolikor mogoče prosto in jeduostavno.“ — „lzogiblji se preobširnosti in premnogih igrač. “ — „Priduo se ponavljaj predavano.1* — „Uči so dosti na pamet.“ — „Vodi se mladina k dobremu; vzrejajo naj se značaji.“ — „Uči so tudi, kar bode v občnem praktičnem življenji neobhodno potrebno; drugega se izogiblji.1* — Sploh: „več vaje in dela, nego pa razlaganja!1* —
Iz tega sledi glede učiteljev mnogo posledic. Pervič mora učitelj najbolj in pred vsem v tem podučen in zmožen biti, kar se ima v občnouarodnej šoli predavati. Občnonarodncj šoli treba bolj „šolmastrov*‘ nego »profesorjev1*. Učitelj govori v šoli v jeziku, kakor pametni ljudje sploh govorč, ne kakor učenjaki iz kateder ali glumači na odru. Lovljenje šaljivk nej pripravljanje mladine k ozbiljenemu uku. Ne razlagaj vsako stvari prenadrobuo; mladina je bolj bistroumna, nego starejši ljudje. Hodi naravnost k tolmačenju predmeta, no plazi se okoli njega, kakor bi detca preneumna bila, sproti kaj razumeti. Kar si enkrat razložil mladini, pogostoma ponavljaj, daj to tudi na pamet učiti. Hodi strog v vseh dejanjih mladine: kar je zlo, pokaraj in razvad ne prizanašaj ; kaži mladini vzgledov domoljubnih, požertvovalnih, značajnih in neustrašljivili primerov iz zgodovine. To jo bode najbolj k posnemanju podbadalo. Se vč da: ravnaj tudi ti sam tako; drugače si hinavec, in mladina bode dobro vedela, kakošen si v besedah in kakošen v dejanji.
Glede učiteljskih pripravniščnic pak iz gore povodanoga sledč ta-le načela: Učiteljski pripravniki ne smejo biti mučeni s premnogimi predmeti.. Delati je na to, da potrebne nauke dobro prebavijo; da se pogostoma vadijo v predavanji in razla-gauji. Dandanašnji načert, kolikor ga jaz poznam, preoblaga mlade učitelje, ne dajč jim časa in prebave tega, kar so učč; praktične vaje mnogo škodo trpe.
Iu glede šolskih oblastij in šolskega zakonodavstva velja to-le: Dajte učiteljem toliko svobode, da jim ne bode treba na neznačajna pota izgubljati se gledč moške prepričanosti in političnih pravic. Mladina naj je naravska iu dom ljubeča, to je gotovo načelo vseh stoletij bilo, a učitelj ne bodi politični hinavec in sužuik! To dvoje se ne ujema!
Končno pa naj izpovedani svoje misli gledč dveh stvarij. Ako hoče učitelj dobro mladino vzgojiti, mora on z učiteljem veronauka složno postopati lepo porazumevati iu vzajemno spoštovati se. Kajti učitelj in katehet sta mladini prva predo-čitelja deželske gospodske, a mladiua mora se vaditi, gospodsko sploh poštovati. Drugo pa velja vzdržiteljem občno-naroduih šol, srcnjčanom iu Občinarjem. Ti naj bodo prepričani, da je ves vzboljšek kmetijstva, gospodarstva, državnega reda in narodnega blagostanja v prvej iu najimenitnejšej vrsti odvisen od občnonarodnih šol iu učiteljev. Posebno velja to za nas zanemarjene Slovence. Zastonj se oziraj po sredstvih, kako bi vzboljšal naše sedanje žalostuo narodno stanje; samo eua lučica rešitve sveti nam nasproti: dobra, praktična, pobožna občuonarodua šola. Zato jo vsi in vsaki po vsej moči podpirajmo ! — S tem končujem svoje nemerodavne, nestrokovnjaške uiisli o občuonarodnem šolstvu.
Dopisi.
Iz Ptuja.*) (Ptujsko okr. učiteljsko društvo) je imelo 4. svečana t. 1. svoj redni zbor, kateri pa zbog promajhnoga števila udov »ej bil posebne važnosti. Govori, za ta dan odločeni, so iz tega uzroka izostati morali. Kakor so jo po zboru izvedlo, čakati jo moralo namreč več učiteljev blizo do poldne pri c. kr. davkarskem uradu svojo plače, torej Ji>u noj bilo mogočo zbora udeležiti so. Da so temu v bodočnosti v okom prijde, obljubil je c. kr. okr. šolski nadzornik, gosp. Ferk to olajšati s tem, da izroči pobotnice in plačilne polo učiteljev, ako mu jih ti nekatero (lnevo pred zborom pošljejo uže poprejšnji dan c. kr. davkarskenm uradu, tor tam izprosi, da so postavne zaznambo (sedaj tako obširne. Pis.) v Plačnih polah pred pripravč. Tako bi bilo mogoče, da rnogč učitelji do-hčni dan svojo plačo hitreje dobiti.
Tokom zbora jo bil sprojot izmej predlogov tudi ta, da pristopi Ptujsko okr. učiteljsko društvo od t. 1. počenši kot podporni ud privatnemu Pcnzijskemu zavodu za udovo in siroto štajerskih učiteljev, tor da mu Plača po 5 gld. na leto. Objavilo so je pričujočim udom po tajniku gosp. Bobiči tudi več dopisov, po končanem zboru pa se je uže dolgo pričakovani imenik ali šematizem štajerskih učiteljev in šol razdelil. Na dnev-Uem redu zbora 4. marca t. 1. je bilo takrat mej drugim tudi govor c. kr. °kr. š. nadz. gosp. Ferka in sicer: o podučevanji v slovenskem in nora-
*) Radi pomanjkanja prostora zakasnjeno.	Ur.
škcm jeziku po narodnih šolah. Kor je nauk v maternem joziku najvažnejši predmet narodne šole, želeti jo torej, da so zopet udeleži več č. udov tega zbora, da se more s tira večjim vspehom pretresovati, ter edinost v tem podučevanji vsaj nekoliko pospeševati. Kakor jo slišati, namerava potem gosp. Ferk, kot c. kr. okr. š. nadzornik, po baš taistem načinu, kakor ga bo zbor odobril, podučevanje v slovenskem in nemškem jeziku po narodnih šolah tega okraja zahtevati.
Ako čas dovoli, razkladal bode verh tega šo gosp. Sorneo „todon-sko knjigo“ *) v narodnej šoli.
Iz ormužkega okraja. (Poročilo delovanja ormužkega uči-toljskega društva v lotu 1874.) — Za preteklo drugo društveno loto je okrajno učiteljsko društvo ormužko v svojem zborovanji 8. janvarja 1874. bilo sledeči odbor si izvolilo: Jožo Schmiedinger, nadučitelj v Veliki nedelji, predsednik, Ford. Kauschl, nadučitelj v Ormuži, tajnik, Ivan Jurša, učitelj v Ormuži, donarničar, Stef. Kovačič, nadučitelj in Simon Strenkolj, učitelj, oba v Središči, odbornika. — Šteje društvo 31 udov in sicer: častnega uda 1, rodnih udov 16 in podpornih 14 j gotovo znamonjc, da je društvo med izobraženim ljudstvom v okraji priljubljeno. — Društvo jo imelo preteklo loto 49 gold. 42 kr. dohodkov in 38 gold. 13 kr. stroškov.
— Da bi društvo svoj namen doseglo, fmolo je 11 rednih shodov, v katerih so je pogovarjalo o važnih podagogičnih in drugih znanstvenih stvareh in sicer je govoril g. ltauschl: „Naloga šolo v smislu nove šolsko postavo"; g. Strenkelj: „Lcpopisjo v ljudski šoli"; g. Kovačič: „I)omačaod-goja otrok pred šolskim podukom"; g. prof. Končnik: „Zgodovina Štir-Rke"; g. Sijanec: „Kemija"; g. Jurša: Poročilo o VI. občnem avstrijskem učiteljskem zboru v Beči in g. Schmiodingor o zborovanji deželno učiteljske skupščino v Gradci. — Društvo jo imelo tudi več pedagogičnih listov.
— Društvo je vložilo prošnjo na okrajno šolsko svotovalstvo, da bi se krajnim šolsk. svčtoin ukazalo, da svojo dolžnosti natanko izpolnujč glede šolskih zamud, na kar so jo tudi oziralo.
Iz tega kratkega poročila se razvidi, da je društvo po svojih močeh si prizadevalo, svojo nalogo rešiti in želeti io, da ono tudi še za prihod-njost s voj namen vestno zasledujo in da se po marljivem skupnem delovanji udov odlikuje in ne zaostaja za drugimi društvi.
Strenkolj, tajnik.
Iz ormužkega okraja. Ormužko učiteljsko društvo je zborovalo 4. febr. v Ormuži v sobi 2. razreda. Porvosednik (Sijanoc) so v kratkem zahvali za skazano mu zaupanje, povdarja namen društva, podbuja učitelje h krepkemu delovanju na polji omiko itd. Potem jo bila volitev poslanca v štajerski „Lohrerbund.“ Voljen jo g. Kovačič. O tretji točki: „Nazorni nauk v narodni šoli" govori g. Šinko. Navaja več učnih pripomočkov k temu uku, tor več predmetov praktično obravnava. Končno s ta vij a g. Kovačič predlog naj bi si društvo „Učitolja“ naročilo. G. Jurša
*) V tej seji je stavil g. Možina, kakor boremo v „P. Z." hvalevreden predlog, naj bi so v ptujskem okraji vpeljali slovenski for-muiari za šolska znanila. Sklepalo so jo v seji 4. marca o tem predlogu.
Ured.
misli, da jo vsakateri (?) učitelj nanj naročen — torej za društvo nej ne-ebhodno potreben (?) — bolje jo, naj so društvo „Piidag. Zeitscbrift“ in *Gesotzblatt“ naroči, kar so jo sprojolo. Potem so Bcja sklene.
Iz Ptuja. Zbora okr. učiteljskega društva ptujskega dnč 4. sušca L I. se jo udeležilo 20 udov in gosp. Mtillner, stalni podučitelj v Slivnici je bil kot gost navzoč. Zbor se jo začol o '/j H- 'n končal o '/s 1 ute. Po rešitvi navadnih zborovih posel govoril jo gosp. Ferk, c. kr. okr. šolsk. nadzornik o podučevanji v nemškem in slovenskem jeziku, ali prav za prav o razkladanji slovničnih in nekaterih pravopisnih pravil v narodni soli. Priporočal je za ta poduk analitično pot. Kako da so po ti poti podtičevati more, pokazal je praktično, ter razvil k temu namenu potem, ko jo omenil, kako da bi se znal učencem 3. oziramo 4. šolskega leta primerni pojem o stavku in njegovih glavnih delih prilastiti, razna slovnična •n pravopisna pravila, in sicer: vso na podlagi stavkove stavbo in po praktičnih izdolih. Dospel jo bil do prilastkov in navadnih ločnic (?) v raznih prostih stavkih. Nadaljevanje o dopolnikih itd., obljubil je za prihodnji zbor meseca aprila. Govor je bil radostno sprejet, in predsednik se g. govorniku v imenu društva serčno zahvaljuje in za nadaljevanje pri bodočem zboru prosi. Potem poprimo besedo gosp. Sernec in sicer: 1) o namenu tedenske knjige in 2) o začasni uredbi te knjige do tje, da se nam ojavijo po slavnem deželnem šolskom svetu občno veljavna, natančna pravila (katerih še nam ta čas manjka), s primernim, novim Učnim načertom zadostujočim obrazci vred. Konečno je še temu pristavil, da se takih obrazcev in pravil o bližnji dobi nadjati imamo, in berž ko no na podlagi sklepa deželnega učiteljskega zbora.
S tem govorom je bil zbor končan potem ko še predsednik naznani, da bo pri bodočih zborih meseca aprila in maja tudi gosp. Robič, stalni poduč. na Ptuji govoril in sicer: 1) o šolski kroniki, 2) kako in kaj se bi imelo razkladati učencem narodnih šol ptujskega okraja pri zemljepisnem nauku o domačem okraji. (Govora utegneta prav mična biti. Pia.) Po končanem zboru je še priporočal nazoči gost. gosp. Mtillner svoj lastnoročno načertan (kojega utegne slav. dežel, šolski svet priporočiti. — Pis.) špecijalni zemljevid za okraje: Maribor, Ptuj in Ljutomer, ler je tudi nekatere iztise nazočim udom pokazal. Več udov je željno segalo po njih, in jih tudi kupovalo. (Škoda, škoda, da imena posameznih občin in krajov v slovenskem jeziku niso zaznamvane. Pis.)
Slovstvo.
(Zemljevid) poknežene grofijo goriške in gradiškansko s teržaško okolico je narisal naš verli rojak g. Vodopivoc Fr., gl. učitelj na učiteljskem izobražcvališči v Gorici. To jako potrebno učilo je pa izdal gor. dež. odbor. Širok je 5 črevljev in so nahaja v 4 kosih. Cona mu je ^ fior. Goriške šole in občino ga dobivajo brezplačno.
Ljubljanski renegati! sto ga užo vi narisali za Kranjsko?
(Pisanke s slovenskimi napisi) vsled nagovarjanja od strani odbora ^Učiteljskega društva za slovenski Štajer" izda Karol
Winiker v Bernu, ki ima skoro po vsom Avstrijskem znano zalogo dobrih pisank. Več o njili, kedar pridejo na svitlo.
(Novih šolskih postav) bi bilo treba prav zol6 tudi v slovenskem jeziku in to v posebnem zvezku. Zelje so so v tej zadovi tudi pri deželni skupščini v Gradci čule in živo potrebo čuti vsak učitelj, nekoliko za svojo osebo, največ pa za slovenske' šolske svetovalce. Itadi tega se je predsednik „Učiteljskega društva za slov. Štajor" obernil na c. kr. založbo šolskih knjig, da bi ona te postavo za slovenske dežele v slovenskem jeziku izdala. Odgovorilo se jo prosilcu, da se jo prošnja slavnemu c. kr. ministerstvu predložila.
(Naučno ministerstvo) je izdalo poročilo o šolstvu v 74. letu. To je precej obširna knjiga, iz katero smo tudi mi nokoliko posneli o šolstvu po slovenskih pokrajinah.
(Za hervatske) narodno škole je napisal zagrebški učitelj Modec (urednik „Naprodka“) „geomotrijsko oblikoslovje", ki bode hor-vatskim šolam izvorstno služilo. Da bi le tudi mi odobrenih knjig za naše šole imeli.
(Sledečo risansko predloge) jo ministerstvo za rabo v ljudskih in meščanskih šolah dovolilo:
Herdtle, die Elomente dos Zoichnens iu GO BI. (Stuttgart). Nitzschke, 5 Ilefte a 40 kr.
—	Blatter, Blmnen und Ornamente auf Grundlago einfacher ge-ometrischor Formon; G8 Vorlagen. Stuttgart. O. Ki seli. Folio. Pr. 4 gld. 40 kr.
—	Vorlagenwork ftir den Elementarunterricht im Freihandzeichnou. GO Blatter. Folio. 24 Bliitter Farbendruck. Gross-4°, Text 8°.
Treta u, der kleine Zeichnor. 2. Auflago. Leipzig. Klinkhardt. Preis 87 kr. Koller, systoinatische Anleitung ftir den Eiementar-Unterrioht im freien Zeiehnen, dazu Formensammlung mit 144 BI. BrUnn 18G6. Pr. 80 kr. Knapek, Formensammlung ftir das geouietrische Zeiehnen an allgemeiuon Volksscliulen. Wien. Seidel. Pr. 40 kr.
Grandauer, Elomentar-Zeiclionsclmle. 120 BI. in Lieterungen zn 10 BI.
Wien. K. J. Schulbtlcherverlag. Die Lioforung a 40 kr.
Šolske novice in drobtine.
(»Učiteljsko društvo za slovonski Stajer.“) Vabilo k odborov i seji v torek po veliki noči, 30. t. m. Zima je hvala bogu vendar prenehala, mogočo bode torej tudi sclskiin učiteljem zopet zahajati k zborom. Kadi tega so sklicuje odborova seja »Učiteljskega društva za slovonski Stajer" na 30. maroij v Ljutomer. Začetek ob 9 uri v sobi 1. realko. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo predsednikovo in blagajnikovo o delovanji in stanji društva od zadnjo odborove seje. 2. Posvetovanje o novih in o pomanjkujočih knjigah in učilih za slovensko narodno šole. 3. Pogovor o bodoči postavi, zadevajoči imenovanje štajerskih učiteljev. 4. Določevanje kraja in časa prihodnji odborovi soji. K obilni udeležbi bližnjih odbornikov in za pismeno mnenje oddaljenih odbornikov, ki se udeleževati lic morejo, prosi se najuljudnejše.
v	Lapajne, predsednik.
(Šolstvo po slovonskom Staj o rji.) Opomba in jasnilo k zadnjič priobčonom pregledu. Užo v I. letniku, v G. štvllki »Slovenskega
učitelja" smo bili priobčili enak pregled. Poglejmo, čo jo od takrat naše šolstvo kaj napredovalo, primerjajmo števila od leta 72. s števili od 1. 74. Konec 1. 72. je bilo 193 šol, torej v številu nej baš napredka. Toda takrat je bilo samo 51 dvorazrednih, 12 trirazrednih in 7 štirirazrednih šol, konec 74. leta pa imamo G dvorazrednih, 10 trirazrednih in 2 štirirazredni šoli več, kar kažo lep napredek. Najvcčji napredek je pa v tem, da so je v 2 letih število učitoljev skoro za 40 pomnožilo. So vo, da bi učiteljem napredek v nekem drugem obziru še ljubši bil, to je, da bi se učiteljske plačo v više razrede pomaknile, da no bi a/s učiteljskih plač v zadnjem razredu bili. Pa kaj hočemo druzega reči tim svojim kolegom 4. verste nego: poterpite!
(Kadi imenovanja učiteljev) je sklenil graški mestni zbor prošnjo na deželni zbor, naj se imenovanje učiteljev vsekako mestnemu šolskemu svetu ne odvzame. Dobro! A tudi okrajnim šolskim svetom po deželi naj bi se ta važna pravica ne odvzela.
(Podučiteljske službe) začenja tudi deželni šolski svet štajerski odpravljati. Tako je na 3 dvorazrednih šolah v ptujskem okraji namesto podučiteljskih služob učiteljske službe ustanovil. Hvalevredno! (Te službe so uže razpisane v zadnjem „Učitelji.“)
(-j- Umori je) g. Peter Musi, nadučitelj v pokoji v Šoštanji. Kanj ki jo bil 75 lot star, veri učitelj v svojem času, zagovornik našega slovenskega jeziku in dopisatelj v pervi slovenski šolski časnik (.Šolski prijatelj"). Za njegovo zaslugo je bil odlikovan z zlatim križcem.*)
(Šolski dobrotniki.) Kranjska in koroška hranilnica sti tudi letos lop znesok darovali za razne šolsko namene in raznim zavodom. .Narodna šola" in „Kr. Schulpf." sta dobila od kranjske hranilnice po 100 gliL
(Štipendije učiteljskim kandidatom) se bodo vsled ukaza ministerstva od 2. febr. t. 1. v desetih mesečnih obrokih razdeljevali, kajti tudi ravnatelji učiteljišč je bodo v enakih obrokih od deželnih šolskih svetovalstev dobivali.
(Iz c. kr. založb šolskih knjig) na Dunaji, v Pragi in Lvovu. Leta 1873. se jo razprodalo v vseh teh zalogah toliko-lo knjig: 1,148.884 nemških, G09.454 čeških, 176.493 poljskih, 122.818 italijanskih, 115.410 hervatskih, 108.021 slovenskih, 32.660 rusinskih, 26.654 serbskih, 9.764 cerkvenoslavjanskih, 6.818 ogerskih, 6.600 hebrejskih in 6.818 romanskih knjig.
(Zastran podučevanja v kmetijstvu) je štajerski deželni šolski svet sklenil, da naj se po vseh šolah v tom predmetu podučuje. Iz deržavne podpore, ki so daje v ta namen, naj se učcncom učila kupujd, a za učitelje se bode v prihodnjih počitnicah v Gradoi še poseben tečaj na učiteljišči otvoril. Tako piše .L. Seli.", nam dosedaj še o tem nič znano nej.
(Nove okrajne šolske nadzornike) je naučno ministerstvo uže imenovalo za Češko in Dolenjo-Avstrijsko.
(Iz šmarskega okraja.) Lanski .Učitelj" je v 12. štev. povedal, da jo g. Kraner, učitelj v Ponikvi, dejan v pokoj. A to nej res. Dež. šolski svčtga nej penzijoniral; bode še tedaj zanaprej v aktivnosti. Služba jo bila razpisana, (in še neresnično, ker jo le enorazredna šola), predenj, da se jo kaj odločilnega vedelo, kaj dež. s. svet naredil.
Vse jo bilo zastonj in v zmoto.
(.Slovensko učiteljsko društvo) .jo imelo odborovo sejo 11. pr. m. Navzočih je bilo 6 odbornikov, 4 iz Ljubljane in 2 z dežele. — G. pervosednik naznani, da se je g. Gerkman iz Ljubljane pismeno odpovedal odborništvu. — Govorilo se jo mnogo, kako povzdigniti društvo. Ugi-
*) Prinesemo tudi obširneji životopis o njem, katerega nam je prijatelj obljubil.	Ured.
balo sc je som in tja, a uganilo so noj ničosa gotovega. — Bodočnost pa je taka, kakoršno si pripravimo; samo po sebi prijdo lo smert. Že jo ura odbila jednajst, čas	je, da so predramite	tovariši, in	pogledate okoli
sobe;	društvo pa le takrat kaj velja, ako ima	društvenikc	za sabo, ki	ga
duševno in materialno podpirajo." Tako piše „Tov.“ Mi pa dostavljamo: Predramite se najpervo Vi, ljubljanski gg. učitelji; učitelji po deželi bodo Vas radi posnemali.
(„Namaian in pravi ogenj.") Co človek bero bahanje „L. Scliz." in strah „Tov.“ pred firmo Gariboldi & Sima, mislil bi, da je užonajmanje polovica kranjskega šolstva ponemčenega. „Tov.“ pišo v životopisu pokojnega nemškutarskega Zavašnika, da jo bilo ponemčevanje pod njim sedanjemu podobno, kakor „namalan ogenj pravemu." No g. Močnik, temu nej tako: Zavašnik je leta 68. izkazal, dajo bilo 167 slovenskih, 60 slovensko-nemških in 21 nemških (na Kočevskem) šol na Kranjskem. 1’ir-kar pa je za leto 1874. izkazal: 213 slovenskih, 20 slovensko-nemških in 23 nemških šol. — To sicer nej zasluga Pirkarjeva, pač pa zasluga mož, ki se za slovonsko n aro d n o s t po kranjskih šolah poteguj d, torej tudi „Tov“.
(Iz časopisja.)	V ljubljanski „Sohulz.“ in v „Uč.	Tov." smo	či-
tali o	pokojnem bivšem	šolskem nadzorniku	Zavašniku.	Se ve, da	ga
vsak list drugače popisuje, pa vendar smo iz „Tov.“ nevoljno posneli, „dass sicli dio Extrcme („Tov.4 in „Sehulz.“) berilhren. — Sapionti sat.
(Vabilo.) Okrajno učiteljsko društvo v Ljutomeru ima v torek po velikej noči, t. j. 30. marca občni zbor v Ljutomeru. Na dnevnem redu je razen nekaterih znani! in manjših pogovorov sledečo: 1. O izpeljavi novih učnih načortov. 2. Razlaganje iz geometrije z ozirom na novo mero. Začetek ob 10V2 uri v sobi 1. realke. Uljudno se vabe učitelji ljutomerskega in bližnjih okrajev.
Odbor.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba na 4razredni šoli pri sv. J n rji (pri Celji), s 600 gld. do 31. marca na kr. š. svet. Podučiteljska služba pri sv. Pavlu (pri Colji) s 440 (400 gld.) in stan. do 31. m. na kr. š. svet. Učiteljska služba pri sv. Jakobu v slovenskih goricah (3razr. š.), s 550 gld. v 6. tedn. (od 23. februarja) na kr. š. svet. Služba pomožnega podučitelja za Celje in okolico s 560 gld. (420 gld.), do 21. aprila na mestni šolski svet v Celji.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Krašnji s 400 gld. in stan. do 25. m. na kr. š. svet.
Podučiteljska služba.
Na dvorazrednej ljudske j šoli v »Slivnici sc razpisuje podučiteljska služba z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem. Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega i nemškega jezika v govoru i pisavi, imajo svoje dokumentirane prošnje po poti predstavljene šolske gospodske najdaljo do 20. marca 1875 krajnemu šolskemu svetovalstvu v Slivnici (Schleiniz, Post »St. Marein bei Erlachstein) poslati.
Okrajni šolski svet Šmarski,
dne IG. svečana 1875.
Prvosednik: Haas. 1. r.
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. >Štajor.“
Za uredništvo odgovoren Pr. Lorene.— J. M. hijk-ova tiskarna v Mariboru.