Í91 Vzgojni zavodi na internetu Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana. Matej Sande Tokral se bomo v rubriki internet napotili na virtual- ni spreiiod po ^|loY^skih vzgojnih zavödife^D^ Џ navzočnost v spletu ñü^&^pn^ina vsakega dobrega ]Lr-- ženja, pa tudi neprofitnih nevladnih organizacij in us- tanov, ki hočejo s predstavitvijo na internetu na do- ločen način pritegniti pozornost na svojo dejavnost. Pri tem se ponuja nekaj pomembnih tržnih dejavni- kov. Internet je razmeroma cenen medij, ki doseže teoretično neomejeno število ljudi. Število ljudi je lah- ko omejeno z jezikom, kar pomeni da bo določena stran zanimiva samo za eno ali v najboljšem primeru za nekaj držav. Spletni jezik je še vedno v največjem obsegu angleščina, posamezne države pa si prizade- vajo za lokalizacijo omrežja, kjer bodo informacije predstavljene v domačem jeziku. Stran, ki je odprta v svet, mora vsebovati angleške prevode vsaj najnuj- nejših podatkov predstavitve (opis dejavnosti, osebje in ponudba). V zadnjih dveh letih se je začel pospe- šeno razvijati slovenski internet, ki je vedno bolj usmerjen v poslovanje in predstavitve znotraj drža- ve, za predstavitev v tujem jeziku pa se odločijo tisti, za katere so pomemben del trga in odjemalcev tuji partnerji. Za dejavnost podjetij je predstavitev na in- ternetu del nujne celostne podobe podjetja, ki omo- goča praktično brezplačno in štiriindvajset ur na dan vabečo ponudbo. Zlati časi interneta, ko so posamezniki z malo začetne- ga kapitala začeli poslovati zgolj prek mreže, so minili. ^ Cß Socialna pedagogika, 2 000 vol. 4, št. 2, sir. 1 9 7-202 Internet je postal velikanski stroj za reklamiranje in prodajanje in- formacij. Iz načeloma neprofitne znanstvene mreže je nastal ko- mercialni gigant z odprtim oknom v skoraj vsaki dnevni sobi. Klikni in kupi strategija se je obnesla in prinesla velike dobičke povsem virtualnim korporacijam, kot so www.amazon.com in www.cdrom.com. kjer lahko kupite knjige, CD-je in druge dobri- ne komercialne in nekomercialne kulture. Zlati časi neomejenih zaslužkov so minili tudi zato, ker v medmrežje vstopa vsak dan več ljudi in vsak dan več idej. Ideje so sicer dobre, vendar za kakšnih pet let prepozne in se izgubijo v elektronski pozabi. Vzgojni zavodi pri nas še niso tržno usmerjeni, zato se jim ni treba boriti za gojence po virtualni poti. Vsekakor pa je dobrodošla predstavitev dejavnosti posameznih vzgojnih zavodov, ki lahko po- kažejo po tej poti tudi rezultate svojega dela. Predstavitev vzgojniti zavodov Vzgojni zavodi so se lotili svojih predstavitev na različne načine. Ne- katerim je zadostovalo, da so objavili najnujnejše podatke o vzgojnem zavodu, lokaciji in zaposlenih, drugi pa so v predstavitev vključili še svoje M alej Sande: Vzg oj ni zavodi na inte rnelu 199 dejavnosti, stanovanjske skupine in prispevke gojencev v pisni ali sli- kovni obliki. Strani vzgojnega zavoda Slivnica pri Mariboru http://www2.arnes.si/ -imulei/index.html obsegajo podatke o dostopu do zavoda, namenu usta- nove in možnostih izobraževanja gojencev ter temeljna tretmanska izho- dišča in pravice gojencev v vzgojnem zavodu. V nadaljevanju so opisane oblike dela in posebnosti ustanove z eksternimi oblikami izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Naslednja stran, ki si jo bomo ogledah, je stran VIZ Smlednik http:// www2.arnes.si/~sslifmls/. Predstavitev zavoda je temeljita in obsega do- volj informacij o ustanovi, dejavnostih in izobraževanju otrok. Posebna pozornost je namenjena pravilom vstopa v vzgojni zavod, počutju otroka in sodelovanju s starši v času otrokovega bivanja v zavodu. Predstavljene so tudi interesne dejavnosti gojencev in aktivnosti, ki potekajo v vzgojnem zavodu vse leto (kolonije, smučanje, doživljajska pedagogika itd.). Vse rub- rike predstavitve vsebujejo tudi slikovno gradivo, ki popestri obisk na stra- neh tega vzgojnega zavoda. Če še nekaj časa ostanemo na gorenjskem koncu, se lahko ustavimo v Vzgojnem zavodu Preddvor http://www.vz-preddvor.si. Ta stran zelo dobro predstavi dejavnost zavoda in predvsem strukturo delovanja ustanove. Vse- 200 Soc i a I na pedagogika, 2000 vol. 4, št. 2, str. 1 9 7-2 0 2 bina je ves čas brskanja po njihovih straneh podprta z avtorskimi fotogra- fijami, ki smiselno dopolnjujejo vsebino teksta. Zelo pomemben del pred- stavitve so prispevki otrok od šestega do osmega razreda osnovne šole, ki dodajo svoj pogled na življenje v vzgojnem zavodu. (Kako živimo? Druga- čen svet. Zakaj ravno to? So kot starši. Človek potrebuje nekoga). Če nas zanima struktura zavoda in povezava z stanovanjskimi skupinami, lahko na straneh najdemo natančno shematsko povezavo petih stanovanjskih skupin (Mlaka, Črnava, Stražišče, Preddvor in Kidričeva) z upravo zavoda. V nadaljevanju je ponovna delitev, ki povezuje šole za otroke v stanovanj- skih skupinah in posamezno stanovanjsko skupino. V Ljubljani je trenutno na Internetu osamljen Mladinski dom Jarše http:/ /www2.arnes.si/~osljpm2s/. Po hitrem kliku na vabeče oko se znajdemo na kratki predstavitvi ustanove, od časov sivega doma in stavkov „Če ne boš priden, boš šel pa v Jarše!" pa do moderne zasnove s stanovanjskimi skupi- nami, raztresenimi po vsem mestu. Na isti strani lahko najdemo tudi šte- vilne cehe, ki so v nadaljevanju bolj ali manj podrobno predstavljeni. Obiš- Matej Sande: Vzg o j ni zavodi na inter ne t u 201 202 Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 2, str. 1 9 7-202 čemo lahko stanovanjske skupine Kokos, Hiša, Zeleni tir. Črnuška gmaj- na, osnovno ali produkcijsko šolo pri Mladinskem domu Jarše. Od naštetih sta podrobneje predstavljeni dejavnosti osnovne šole PMJ in Produkcijske šole pri PMJ. VRumpl kamri Produkcijske šole si lahko ogledate tudi raz- stavo zelo dobrih fotografij mladih ustvarjalcev PŠ. Kot zadnjo si bomo ogledah stran Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec http://www2.arnes.si/~lizvills/zivli.htm. Strani, ki imajo sodobno grafično in konceptualno zasnovo, nam na zanimiv način predstavijo živ- ljenje v zavodu in namen ZVI Logatec. Posebna stran je namenjena spreje- mu in namestitvi mladostnika v zavod ter pregledu obvezne in priporočene dokumentacije ob sprejemu. Ogledamo si lahko tudi interne dejavnosti, ki potekajo v zavodu (likovna delavnica, glasbena delavnica, fotografska de- lavnica, video krožek) in kratko predstavitev programov nižjega poklicne- ga izobraževanja (ličar, obdelovalec kovin, obdelovalec lesa). Na straneh je predstavljena tudi stanovanjska skupina Rdeča kljuka in najosnovnejše informacije o njenem delovanjuin življenj u v njej. Zaključek Razvoj vzgojnih zavodov gre, z gledišča omreženosti, v pravo smer, na poti h globalnosti in pojavnosti v slovenskem prostoru. V prihodnosti bi kazalo vzpostaviti povezavo med stranmi zavodov doma in v tujini ter vklju- čiti še več prispevkov ljudi, ki živijo in delajo v zavodih. Za konec lahko zapišemo, da je izkupiček strani, ki predstavljajo vzgojne zavode, pravza- prav zelo velik. Še vedno je kar nekaj zavodov, ki se niso odločili za predsta- vitev, ali pa jih nismo uspeli izbrskati v slovenski elektronski ponudbi. Vsi, ki jih nismo uspeli najti ali so v pripravi, lahko pošljejo sporočilo na info.zzsp@uni-li.si in obiskali jih bomo prihodnjič.