Gospodarske stvari. Sadje- in vinorejska šola 7 Mariboru pa kmetijska šola "v Groteuhofu pri firadcu. No^ošegno solat^o se pokazuje tako slabo in za^ozljani, da ga ae niti liberalni odborniki graškega de/.elnega zbo^a 7eseli biti ne niorejo. V 87ojem poročilu do no^ih poslance7 tožujejo o 7elikanskib stroškib za male šole iu se jezijo nad deželnim aolskim a^etom, ki zaporedoiu dela aolskib stroškov brez ozira na deželni zbor. ltealue gimnazije z dragiuii ,,me85an8kimi šolami" 7ied obžalujejo, da so jih upeljali, tudi podko^ačka šola 7 Giadcu in Grotenhofska goapodaraka šola pri Gradcu jitn ne ugaja. Edina, katero še b7a« lijo, je aadje- in ^inorejska šola pri Mariborupto h^alo in priznanje pa je res opra^ičeno iu jeni ravnatelj, g. Goethe, je res zaslužil, da mu je deželni zbor nas^etovano doklado kot poboljaek plače dovolil. Spretni mož je skrben in jako marljiv in za korist naših ktuetskih Ijtidi vnet Za to itnamo mnugu dokazev! Posest^o 7inorejskej šoli odmerjeno šteje 74 D oralo7. Vinograda bilo je spr^a samo 4 orale, sedaj ga je 12 oralov. Letine bile so neugodne in vendar je ravnatelj tako dobro gospodaril, da je uže lani prodal 85000 trso7, 6000 požlahtnjenih dre^es, 7000 dre^es in 5000 trso7 pa razpodaril, sploh dohodke od 2100 fl. do 9200 fl. pomnožil in celemu posestvu do 7rednosti 90.000 fl. poma gal. To je lep vspeh 7 7 slabili letinab, zlasti gledd 7ina, ki bo sčasom naj^ažniši pridelek 7inorejske sole. Tako zmanjauje sola satna čedalje bolj stroske, katere nas davkeplaeilce stane. Sprva bilo je treba 25.600 fl. letos pa le 10.683 fl. iz deželne blagajnice. V račuu 7zete so tukaj med dohodki tudi štipendije in doplačila učence7. Grotenhofska sola ima 127 Doralo7 najlepše zemlje, to pa še blizu Gradca, kder se 78e bitro in dobro proda, pa 7endar ne da 7eč dohodko^ kakor 1913 fl. To je pa razume^no le, če pomislimo, da ima ravnatelj, g. Baumgartner, zemljišče 7 najem, in vleče tedaj na.J7ečji dobiček on, namesto dežele, ki mu še 2200 fl. letne plače na^rže. Sedaj še pa bočejo graški gospodje celo šolo predrugačiti in poveksati in tirjajo 7 ta namen za drugo leto nt>7ib 15.300 fl. od stajerske dežele. Pra^ijo, da je treba teoretični poduk razširiti. To se nam ne zdi opra^ičeno. Vcčjega teoretičnega podnka ne potrebnje navadni kmetaki sin, ampak bodoči grajačaki in splob bogati veliki posestniki. Ti pa zamorejo iti na Dunaj, kder so nalašč za teoretični poduk osno^ali straho^ito drago 7ieoko solo za zemljisčno kultnro (Hochachule fUr Bodenkultur), ki nas stane vsako leto 121.000 fl. Za praktično izurenje 7 amnem kmetovanju za štajerske Nemce je Grotenhofska šola dosti, Slo^encem pa itak ne ugaja. Kajti gospodarske razmere so tako različne, da 7 Spodnjem Štajerju, kder imamo 7eliko 7inogrado7, učenca iz Grotenhofske sole pra7 rabiti ne raoremo. Slovenskim Stajercem ugaja na 78e stiani le 7ino - sadjerejska sola pri Mariboru pra7 dobro tako, kakor je sedaj urejena. To čutijo ljudje že sami in se torej skoro nihče od nas ne prosi 7 Grotenhof pač pa v 7inorejsko šolo. Učence7 so 7 Gracu imeli zadnje leto samo 32, 7 Mariboru pa 46. Za 24 graškib štipendij se malo glasi prosilce^, za 25 mariborskih pa 7edno pre^eč; za par ra7no razpisanih se je oglasilo 42. Jako marlji7 je g. Goetbe 7 pomnože^anju potrebnih pomočkov za uspešen poduk. Gospodarska knjižnica obsega že 300 zvezkov in čeravno Nemec se ne boji dobre slo^enske knjige kupiti za večjidel slo^enske fante. Vrh tega je učencem na ogled posta^ljenib 7sako7rstnih mašiD, orodja, semeu8tFa, zemlje, kanienja itd. Celo gospodarstvo je izgledno z vedaim ozirom na gospodarske raz mere in potrebe na Spod. Štajerskem. Priredjen je d^ojni 7inograd, 7 pr7em so 78e razne trsne sorte najti, z nemškimi in slovcnskimi napisi, vgojene po raznihnačinib. Zra^enjedre^esnica, trso^nica, 7itza 8očivje, za liuiel itd. Za umno kletarstvo je vse piipravljeno, zadnji čas tudi rualo sodarst7o in pletenje koaev in posodic iz šibja. Lepa in praktična je suailnica za sadje in žganjaiija. Zraven podučevanja učcncov se je umno ra^nanje z sadnim drevesjern in trsom razkazi^alo po 3krat na leto gostom, potem bogoslovcem in šolskim pripravnikom. Vendar dosedanji kurzi za goste se bodo od selej zamenili z javnimi dokazivanji ali demouštracijami. Tudi 14dnevni kurzi za viničarjo 80 se zamenili z '/2letDo viničarsko šolo, katero obiskuje 10 7ini6arje7, 18—251etnih, ki se marlji^o urijo in ki ntegnejo jako porabni in iskani dela^ci postati. Naposled še omenimo. da jc 4 oralo7 tra7nika, 6 oralo7 nji7 in hle7 z go^ejo ži^ino salcburškcga malega plemena 7 izglednem stanu. Kra7e tega plemena so iz7istne mlekarice. Sploh sadjein vinorejska šola pri Mariboru je tako dobro in srečno uredjena, kakorana ravno za naae kraje in naše razmere najbolj sodi. Posebno dobro je pa bilo, da je g. rav«atelj svoj upliv porabil, da se je nasta^il mož slo^enskega jezika popolncm zmožen za poto^alnega učitelja. To je g. Fr. Klemenčič iz Ljutomera. Tudi se je zopet g. ra^natelju zahvaliti, da snio začeli poskušati 7insko trženje z pomočjo vinskega agenta g. Faulanda, na kar celo posebno opozorujemo 7inorejce in 7inske kupce, ki bi »e nezanesljivim mešetarjem in poblepniui sedanjim vinskim tržcem in ponarejalcem 7ina radi zognili. Sploh g. Goethe 7odi naSo sadjein vinorejsko šolo na veliko korist Spodnjega in Srednjega Štajerja, kolikor se tu z 7inorejst7om pečajo. Nam torcj 7 Gradcu nikakor ni potrebna gospodaiska sola in po našib mislib tudi za ostale stajerske kmete 7 Sred. in Gornjem Štajcru bi sedanja 7 Grotenhofu popolnem zadosto^ala, če bi dobila boljsega in zlasti marljivejšcga ra^natelja in učitelje. Ti skup so pri njej tako slabi, kakor list kmetijske družbe, snhoparni in nepraktični: Landbote. Ce bodo deželni poalanci res žrt707ali iz deželne blagajnice 15.000 fl. in preustrojili kmetijsko šolo 7 Giotenhofn tako, kakor jim deželni odbor nasvctuje, a ne kakor praktična potreba tirja, potem bodo imeli šolo, ki bo ravno taka, kakor je list: Landesbote, za kmeta previsoka, za gospoda preborna, na nobeno stran nič pra^ega! Oenar bo zavržeD, dežela brez koristi obložena, črez par let bo šolo zopet treba — preustroje^ati ali popra^ljati. Da krompir v kleti ue gnije. M. Zoper gnjilobo krompirja 7 kleti se priporoča negaieno apno. Tako apno se stolče 7 prah in z njira krompir potrosi ali pa se eeli kosi takega apna 7 krompirjev kup polože in z slamo, listjem ali kakim jerbasnm od krompirja ločijo. Apno vle5e vlago na se in tako se že prvi in poglavitni pogoj gnjijeaja in nadaljnega okužeuja odtegne. Apneni prah, z kterim se krompir potrosi, bolne gli^ice, ki na površju krorapirje^em sed6, zamori. Apneni kosi se morejo spomladi ko gnojilo na njivi porabiti. Druga sredst7a gnjijenje zabraniti je ž^eplo. Brž ko se je krompir izpotil in začel suh postajati se 7 kleti ali drugi shrambi, 7 kteri se ktompir branuje, mala skledica navadnega žvepla za/.ge, da žvepleni slap na krompir deluje. Čj se mTe žveplo požgati pod krompirje^im knpom, pod tako imenovanim rošem, ki je 7 krompirjevih kletih 7elike koristi, da krompir ne leži na vlažni zemlji, ampak na siihem lesenem podu, je še boljše. V manjšib oddelkih se more krompir 7 jerbasih, jerbas za jeibasom žvepliti. Kiompir 86 7 jerbas nabaše in pod jerbasom žveplu zapali tako, da ž^epleni slap skozi krompir 7leče. Na 7sak teh načino7 8e gujilobne gli^ice zaoiorč in tako daljno okuženje zab;ani. Posebno dobro je tako ravnauje pri krompirju za seme, ker &¦¦•¦ ktnetu krotupir za seme zmanjKa, mu je to huda zadrega. Kako velja posušeno sadje hranjevati. M. Vse novo posušeno sadje, jabelka, gruške, sli^e itd. se raora 4—6 dni na zraku 7 kakem prozračnem in subem prostoru na tanko raztrošeno ležati pustiti in se še na zrakn sušiti. Basati in za odpošiljate? 7 žaklje ali zaboje vlagati se sme o lepem 7remeuu, ali pa v suhem, za^ečenem prostoru, ker sicer sladkor, ki je v subem eadju, 7lago na se potegne in 7se sadje se spridi. Vaaka sadna sorta, od kteie se je kaj 7eč posusilo, se niora posebej ločena od drngih sort hranje^ati, ker so različne soite tndi različno kubajo in na drugi strani tako mesanje različnib sort posušenega sadja, ki se na7lašč med seboj pomešajo, da se tako vse skup 7zboljša, nemogofie narcdi. Posušeno sadje se mora 7aio7ati praba, miši, posebnov pa dvojenožnih neopra^ičenih sladkosnedeže7. Ce se suho sadje 7 odprtih sodib na subib, prozračnib podstresjih hranuje, ali tu 7 kupe nasnto leži, se mora 7ečkrat premetati in premeaati. Le 7 popolnoma subib in nesmradnib prostorih se da sušeno sadje več let hranje^ati 7 popolnoma dobreni stanu. Najbolj aluži 7 (a namen glinasta posoda, ki pa ne sme pološena biti. Tudi 7 žakljih, ki so na suhib, prozračnih prostorib obešeni, se da tako 8adje leta in leta dobro ohraniti. Tako iraeno^ani ka^ini žaklji, ki so iz pra7 debelih 7rpce7 tkani, in ki dajo zraku od 7seh strani proato in lahko 7 se stopiti, so za hranje^anje suhega sadje najbolj primerni. Tudi veliki Ie8eni zaboji z previtiinimi etranimi prav dobro sliižijo. M. Pe6ke saduuosnih dreves je edaj čas rabiti. Kdor si boče raznovrstnih di7jako7 sadunosnib dre^es sam zaiediti, naj si zdaj ko se vsakojako sadje 7ži7a in tolče, nabira marlji^o pečke in koščice. Shranujejo naj se do posejat^e ne na solncu pa tndi ne na vložnem kraja, da ne splesnijo. Posejejo se sadne peške najbolj še zdaj jescn posebno grnške in vse kosičasto sadje, čreanje, sli^e, breskve itd. ker le tako gre pričako7ati, da že prihodnjo spomlad požend. Zato je treba gredice za posejate^ že zdaj pripra^iti, globoko prekopati, pa ne z črst^im gnojem pognojiti. Najbolje kaže peike posejati meseca noverabra, predno zemlja zmrzne. M. Kako ravnati z sodi, ki iniajo po jesihn duh in okus. Taki sodi se morajo, da potem zopet no7o 7ino 7 nje priti sme, z sodo in 7relo 7odo podkubati. Pet deka sode na 1 hektoliter. Potem se moiajo z mrzlo čisto 7odo, 7 kteri je zopet nekaj sode, naliti in teden dni tako ležati pustifi. Slednjič se se jedenkrat z 7ioco 7rejo 7odo pa brez sode podkubajo in poplabnejo. Žgana soda je ae boljša ko navadna. M. Pomoček, da razni glodavci sadnih dre7es ne ogludajo. Saje, kakoršae se 7 pečeh in dimnikib nahajajo, imajo nek zopern duh in kisel leaen okus, ki se ga mrčesje in gloda^ci ogibajo. Tudi zajci se ne lotijo dre^es, ki so z mlekom, 7 ktero so se prej saje pomešale, dobro pomažejo. Ako se prst nekoliko okoli debla odgrebe in tla z 8ajami potrosijo so tako tadi dre^esne korenine poškodo^anja ob7aro7ane. Sejmovi na Štajerskem. 15. okt. Planina, Loče, 87. Križ pri Slatini, Račje, 87. Lenart pri Turjaku; 16. okt. Verače; 17. okt. Pristo^a; 18. okt. Podsreda, Terbo^lje, Vojnik, Mozirje; 19. okt. Videm. Sejmovi na Koroškem. 13. okt. Wolfsberg; 14. okt. Africa, Kotiče, Doberla^es; 16. okt. Pontabel, Terbiž; 18. okt. Milstadt; 21. okt. Gmind, Kotariče.