Bi. Sirih
f
I.
ML ML
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24*—
pol leta......., 12 —
četrt leta........6-—
na mesec........  2'—
v apravništvu prejemati:
celo leto......K 22"—
pol leta.......m u-_
četrt leta........ 550
na mesec.......» 1*90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo GresaftStvo: liallOfl ulica ŽL 5, (v pritličju levo).
at 34.
Inserati veljajo: pcicioatopsa petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
it M.
.Slovenski Narod* velja po pošt:: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K28r-'
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*—
celo leto.......K 25 —
polleta........13-
čctrt leta........ 6 50
na mesec .......   . 2*30
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka
altea it 1, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. M
Obvfrnl lezlhovnl zakon.
Načelnik češke agrarne stranke posl. Udržal je v listu »Union« priobčil članek, v katerem izvaja sledeče misli. Od agrarcev naznanjeni predlog jezikovnega okvirnega zakona ne namerava ničesar drugega, nego razlago in pa opredeljen je >j 19. državnih osnovnih zakonov. Določila tega zakona se ne bodo dotikala avtonomnih pravio posameznih dežel, temveč jih bodo obratno podpirala in pospeševala. Izrabiti moramo sedanjost gospodarsko dobro, od ■*ar zavihi vsa naša bodočnost. Vseli \zrokov, ki so ga pri lem vodili, ne more navesti. V interesu vena avstrijskih Slovanov je, da se naredni -por resi obenem na jugu, severu in ^zhodu. Kdor dobro misli z bodočnostjo države, je že davno prišel do prepričanja, da je sedanje stanje ne-\ zdrži j ivo. Avstrija ni enotno narodna država, temveč raznobojna narodna država, ki se more vladati le na podlagi ravnopravnosti. V dobi absolutizma se je porodila v Avstriji nemška hegemonija. Državni voz se !e zaradi tega ne more spraviti naprej, ker hočejo avstrijske vlade za vsako ceno voziti po nenaravnem tiru nemške nadvlade. Od volilne reforme se je pričakovalo naravnejše, dravejše državno življenje. Knrij--ki parlament jf sicer izginil, toda. ► niska manjšina jo s pomočjo vla-tp še do danes obdržala nadvlado.
Ali je samovlada manjšine v in-■^resu drža/ve. v interesu dinastije? Nikakor ne! Čimprej izginejo te nenaravne razmere, tem boljše je za 'Iržavo in za vse prebivalstvo v kul-'iimem in gospodarskem oziru. V našem popolnoma posebnem miljeju -e more dobiti državno idejo le v *em. da so vsi avstrijski narodi enakopravni in da se jih socialno upošteva.
Obstoječa vladna oblika je een-'ralizem. katerega je nemška manjšina nenemški večini s silo naprtila. Sovražijo ta centralizem kot pre-"*tanek absolutizma. Centralizem si-i vse narode naše državne polovice, • ia so s centralnim sedežem vlade, z Dunajem v živem stiku. Iz vseli kroma in stremijo ljudje in njihovi interesi proti Dunaju. Celokupna gospodarska kri se tukaj filtrira, najdragocenejše zlato C i šli t van i je. katere -te - > nenemške, ostane v tem velikanskem saturaeijskem aparatu.
Toda kakšno   plačilo^ d«>be v se-
danjem času te nenemške dežele in narodi, katere se zato duševno in fizično izinozgavaRavna se z njimi v vsakem oziru na žaljiv in ponižujoč način.
Če češki agrarei nastopijo zdaj v vprašanju jezikovnega spora iniciativno, tedaj store to, da pride do vroče zažel jenega miru. Navzlic nemški vladehlepnosti upajo, da pride v doglednem času v Avstriji do narodnega sporazum ljenja. Nenaravna in že vsled tega nezdržljiva hegemonija manjšine se bliža navzlic vsi vladni umetnosti koncu. VTsa pristranost današnje vlade ni več v stanu, zabraniti, fin ve podere strohnero poslopje i u niske hegemonije. Ker Nemci vedno bolj in bolj spoznavajo, da je nemška samovlada v bodoče ne vzdržljiva, so izgubili popolnoma previdnost in presojo. Gospodariti s § 14. je že zdavnaj najvišji ideal nemških l>ojevnikov za svobodo.
Govori tudi o avstrijskem patriotizmu. Patriotizem ni produkt suženjstva. Ljubezen je plačilo za lju-l>ezen. Popolnoma druga čuvstva ima lačni, nego siti. Pravi avstrijski patriotizem se more ustvariti ^dino-le s potrebno toleranco, objektiviteto in enakopravnostjo. Dokler časa obstoja hegemonija manjšine, bo Avstrija vedno na zunaj odvisna država. V svetovni politiki se danes sko-l a j splošno indeutif ieirata pojma »avstrijsko in nemško«, »Avstrija in Nemčija«.
Znano je. da je Slovanska Eduo-ta pripravljena vedno dati za ceno enakopravnosti, za ceno individuel-nega narodnega razvoja v okvirju avstrijske monarhije »cesarju, kar je cesarjevega«.
Slo^ anska Kdnota hoče povsod ustvariti red in mir, da se ukroti svoje\ oljnost neubogljive birokracije. Kdo pa naj nosi v konstitucionel-ni državi, kjer mora vendar vse temeljiti na majoritetskem principu, asepter reda. če ne večina? Ali so Slovani res tako manj vreden element, narod slug, ki se ne zna sam, temveč katerega morajo tujci vladati?
In če danes pripravljajo predlogo za jeziko\ni okvirni zakon, da se pomiri narodnostni prepir, tedaj store to kot moderni ljudje, ki znajo računati z duhom časa in ki ved' da se morejo duševna dobra narod"v priboriti in obdržati edinole z mirnim delom.
Tisti, ki žele brez ozira na narodno barvo tej državi dobro bodočnost,
morajo soglašati, da je hegemonija manjšine ideja, ki ne vzdržuje države, temveč jo razdvaja. Šovinizmu nemške vlade postavljajo Slovani nasproti: enako pravo za vse in iz tega izvirajoče mirno skupno življenje vseh avstrijskih narodov.
Sedanji voditelj avstrijskih državnih poslov ne more prav prijeti ideje jezikovnega okvirnega zakona. I'pat i pa je, da bo zopet kdo prišel, ki bo v interesu države, v interesu dinastije, v interesu celokupnosti pokazal njegovi ekscelenci p ros pesne perspektive, katere bo imel ta predlog za posledico.
ftupttina družbe % Cirilo h Metoda za Istro.
V nedeljo, dne 5. junija t. 1. se je vršila na Cresu XVII. redna skupščina dr. sv. C. in M. za Istro. Cres je velik otok v Jadranskem morju, do katerega nas popelje parnik iz Lovrane približno v 2 1/* urah. Severna stran tega otoka je izpostavljena burji in je sicer popolnoma enaka Krasu, le tu in tam najdeš nasade oljki-nega drevesa; južna stran je seveda rodovitnejsa, poleg drugih zelenja v raste in rodi tam trta. Otok ima nekaj mestee, kojih j* največje glavno mesto Crcs, nebroj vasi, in šteje vsega skupaj 27000 prebivaleev. Tukaj se na i lajamo na popolnoma hrvatskih tleh, kajti nad 20.000 teh prebivalcev so Hrvati, ubožni domači kmetje ali seljaci, ki prebivajo pred vsem na južnem delu in se i>ečajo z ovčjerejo in ribolovom. Vlada se seveda nikoli ni brigala za te seljake, da celo zatirala jih je, prepuščeni so bili svoji usodi in tako se je zgodilo, da se je nateplo v kratkem času na otok. zlasti v ona mesteca okoli 7000 Lahov, ki so z brezprimerno drznostjo izrabili položaj, izključili nerazumne seljake od vseh pravic in dobili obč. upravo v svoje roke, ter se danes domačemu prebivalstvu na hrvatskih tleh kruti, osorni in surovi gospodarji. Ker so se Italijani vrgli z vso vnemo na mestece Cres in ga proglasili za svojega, vkljub temu, da je od približno 3000 gradca nov (mostnih prebivalcev) komaj V1rt laskih naseljencev, drugi veliki del pa domači ribiči, je dr. sv. C. in M. priredila tamkaj svojo skupščino, ki je bila sijajno obiskana, kajti okoli 2500 sosednih Hrvatov je prihitelo ta dan na Cres. Predsednik druž-
be poslanec Spinčič je v ]x>zdravnem govoru pozdravil pred vsem oba zastopnika slov. družbe sv. C. in M., nje prvomestnika svetn. Senekoviča in prof. Juga iz Ljubljane, koji pozdrav je bratsko hrv. ljudstvo z nepopisno radostjo na znanje vzelo in ga z vso navdušenostjo spremljalo. Stavil je slov. družbo kot učiteljico hrvatski, ki ji je jasno začrtala in pokazala pot do srečne bodočnosti naroda. Vnovič burno in prisrčno pozdravljen je odgovoril g. svetnik Se-nekovič, da prinašata zastopniku pozdrave slov. bratskega naroda, pred vsem pa pozdrave slov. šolske družbe, kot one, ki ima isti namen, isto kulturno delo kakor hrvatska. Sredstev nima ne ena, ne druga preveč, gojiti pa hočejo vzajemnost, da se na podlagi tesne zveze ukrepi jugoslovanski živelj. Iz poročila tajnikovega je »bilo posneti; da šteje dr. okoli 70 podružnic in vzdržuje 28 šol, ki so po večini enorazrednice in 51 učnih moči. Otroci pohajajo povsod te šole z velikim veseljem, ljudstvo se jih oklepa, postaja bolj zavedno in se prohuja. Blagajnikovo poročilo izkazuje okoli 130.000 K dohodkov; k ti svoti so doprinesle užigalice 25.000 kron in 7000 K so poslali hrvatski izseljenci iz Amerike. Stroški so narasli v preteklem letu na 120.000 K. Družba sv. C. in M. za Istro ima le ?t otročje vrtce, zato pa skrbi za šoli odrasle deklice z nadaljevalnimi tečaji, n. pr. neki šivalni tečaj kar je pa sicer še v razvitku.V nadaljnem se je skupščina izrekla enoglasno proti laški univerzi v Trstu, manifestirala za reeiprociteto zagrebške univerze z avstrijskimi in zahtevala ustanovitev slov.-hrv. univerze v Ljubljani, kar je bilo živahno in mogočno odobravano. Končno še spregovori predsednik Spinčič, konstatira v ravzočnosti vladn. zastopnika krivično ravnanje vlade, obsoja laški vandalizem, ki se je pokazal s tem, da so Lahi v noči pred skupščino pomazali na ostuden način na Cresu družbeno šolo, in zaključi skupščino. Šola ima 4 razrede in prav lepo lego na najlepšem in najvišjem delu mesteca, kjer nekako dokazuje, da se dviga in zaveda hrv. živelj na otoku. Neštevil-na množica se je zbrala tu in slavila tu za Cres takorekoč pomembni narodni praznik. Lahi, ki so na nezaslišan način skupno z nem. časniki hujskali proti družbeni skupščini, so se kar poskrili in nebrojni orožniki, ki so bili poklicani od vseh strani, niso imeli prilike niti posredovati, ta-
ko mirno, dostojno in slovesno se je vršila skupščina in velika veselica. Cresani in Cresanice, ki so prišli vsi v sicer priprostih, ampah ličnih narodnih nošah, še pač niso videli toli hrvatskega občinstva na svojem otoku, veselje in radost jim je sijala iz obrazov, ko so si podajali z gosti roke. Med zadnjimi smo opazili veliko število duhovnikov iz sosednih krajev, posvetnih in redovnih, ki so se udeležili te družbene prireditve, vkljub temu, da družba ne vzdržuje nikjer na svojih šolah nun kakor slov. družba, ki so pač pokazali, da vedo bolj ceniti svoje zvišano poslaništvo in obstoj naroda, sploh narodnost, kakor slovenski duhovniki, katere vodi zgolj častihlepnost in do-bičkaželjnost. Tu sem naj gredo naši slov. duhovni, naj se uče od hrv. svečenikov, kako morajo delovati med narodom in za narod, da ga dvignejo in postanejo to, kar bi morali biti, namreč duševni pastirji in nič drugega. Pozno v noči je bilo, zaklicali so parniki, segli smo si zopet v roke in se poslovili od teh bratov - selja-kov. Vzeli smo najlepše spomine s seboj, še večjega pomena pa ostane ta dan v zgodovini Cresanov, kajti javno se govori, da je odklenkalo tu Lahom, da je tu hrvatska dedna zemlja, Zabučalo je spet Jadransko morje, udarjalo ob skalovje in vzbujale spomine na mogočno preteklost, ko je nosilo slovansko brodovje. Iz vseh dolin pa in izza naših gora odmevaj pa tudi mogočni spev morja: na uvi-ek »Slovenac in Hrvat«.
Parlament
Jezikovna vprašanja.
Češki agrarei zahtevajo — tako poročajo češki listi — od min. pred' sednika, naj skliče konferenco poslancev iz vseh kronovin v svrhe ureditve jezikovnega vprašanja, ker so češki poslanci iz strankarsko-taktičnih ozirov proti taki konferenci, kakor je nameravana zdaj.
Nemci se pritožujejo, ker vlada vkljub opetovanim pozivom še ni predložila parlamentu v rešitev svojih narodno-političnih predlog. Kakor je znano, so Slovani proti tem vladnim predlogam in forcirajo okvirni zakonski načrt, ki so ga izdelali češki agrarei. Nemci so pa seveda proti temu in proti vsakemu zakonu za celo državo, ker bi tak zakon uredil jezikovne razmere tudi v deželah, kjer imajo oni večino. To jim nikakor ne diši.
LISTEK.
Rožlflfl gospodo stotnika.
Spisal R. M a r i n č e k.
Kadar slišim ime don Juan. se r-elej spomnim prijatelja Milana. Kakšno srečo je imel ta človek pri 'ppf m spolu, je skoro neverjetno in ko bi sam večkrat ne bil priča njegovih ljubezenskih uspehov, bi ne verjel tega, kar nam je pravil včasih v veseli družbi.
Na njegovi zunanjosti ni bilo »tir- posebnega. Bil je vitkorašcen, bledega obraza in črnih las, ki so mu v naravnih kodrih padali na čelo, kar da je delalo zelo interesantnega, *ato je tudi nosil precej dolg*? lase. Oei je imel črne kot oglje in bliskale so se mu včasih tako živo, da je samo z njimi lahko omamil ljubezni željna dekleta. Glavna stvar pa, ki je z njo dosegel največ uspehov, je bil njegov jezik. Govoril je, kakor bi TožVe sadil, — da rabim primero — i d v zvezi s prijetnim, mehkim glasom ga je bilo res z vžitkom poslušati. Kakor bi z rokava stresal, je metal fraze in prispodobe okrog sebe in ni ga bilo človeka, ki bi v njegovi družbi ostal slabe volje in resen. P« smo ga imeli tudi vsi radi, ker ni bilo boljšega tovariša od njega.
Kot fin revnih cUrieR ni
veliko, vendar so je prerinil skozi gimnazijo ter po dovršenem prostovoljskem letu šel na dunajsko univerzo.
Prijatelja sva postala z Milanom pri vojakih, ki sva jih odslužila kot enoletna prostovoljca v istem polku. Prav dobro se nama ni godilo, ker sva z doma le malo dobivala podpore, ki je marsikateri mesec popolnoma izostala. Navezana sva bila torej po večini na vojaško hrano, ki je pa kaj pičla in slaba in mora človek največkrat lačen v posteljo. O večerji sploh ni bilo govora, kdor ni mogel jesti konzervne prežganke, kakor midva, ki je niti pogledati nisva smela.
Vendar sva pa imela včasih celo gostijo. Milan je dobival vsak teden, včasih še po večkrat, polne košarice finih jedil in dobrega vina, kar je vse po bratovsko z menoj delil. Odkod so mu prihajali ti epikurejski darovi, mi ni povedal, toda slutil sem, da je v ljubezni trepetajoče sr-čece skrbelo za telesni blagor mojega prijatelja. Teh darov pa ni pošiljala ena sama roka ampak več, kajti prijatelj Milan je imel v tem oziru jako prostorno srce, v njem je lahko kraljevalo ob istem času kar po več devojk. Bil je pcelahkomii-ljen, da bi se vstrajno in resno zaljubil, zato je pa rajie takoj odpovedal ljubezen tam, kjer je čutil, da bi se morda preveč usisaal Bilo mi je taj»o do hipnega, poj ■ njega
in ko je dosegel pri kaki deklici to, da mu je priznala ljubezen in dovolila par poljubov, je bil dosežen njegov namen in metuljček je sfrfotal k drugi cvetlici. Njegovo mnenje o ženskah je bilo, da se pri vsaki vse doseže, če se hoče potruditi in če je fant zato. Verjel sem mu to tembolj, ker sem sam imel velikokrat priliko videti, kako ljubeznive in vse srečne so bile dame, če se jim je bližal Li jih zabaval.
Imel je res najlepše življenje in lahko bi živel v obilici, ko bi hotel izrabljati ženske, ki so mu včasih kar naravnost ponujale denar, ve-doč, da ga ima jako malo v denarnici. Denarja pa nikoli ni hotel sprejeti in od take deklice ali tudi omože-ne žene se je takoj ločil, ako ga je hotela denarno podpirati. Jemal je pač jestvine, ki so mu jih zaljubljenice pošiljale v vojašnico, a še to s težkim srcem, čeprav je bil potreben.
V toliko je bil zna čajen, toda glede ljubezni pa premalo. Kolikokrat je zanetil v mladem srcu vročo in iskreno ljubezen, toda ko je videl, da postaja stvar resna, je pa izbegnil brez ozira na to, kako je dotična prenesla udarce hm morda uničenja prve mlade idealne ljubša n i. Bilo mu js tami vseeno, če ja bila dotična orno-žena ali vdora. Napadal je tolika časa trdnjavo, da se mn je udala in ravno pri umoianik je najrajši poker ae m ai kilo trato maji, fetalna*
O svojih ljubavnih dogodkih ni veliko govoril, imen celo ni navajal, tudi meni ne, čeprav sva bila najboljša prijatelja. Včasih so pa razmere nanesle, da je moral to storiti. In tak dogodek hočem tukaj povedati.
V drugem polletju smo bili prostovoljci uvrščeni k stotnijam in z Milanom sva bila tako srečna, da sva služila v isti stotniji. Naš stotnik je bil jako strog možakar. Že pred njegovim pogledom smo se tresli in gorje onemu, ki je kaj zakrivil. Bil je prileten baron s francoskim imenom in imel jako krasno ženo, ki je prišla včasih v vojašnico ponj. Milovali smo jo, da ima takega tirana za moža, kajti tudi napram nji je bil čmeren in siten, kakor je pravil njegov vojaški sluga Tomek.
Nekega dne je imel Milan službo kot dnevni korporal. Popoldne, ko sva sedela v podčastniški sobi, je prišel Tomek in rekel, da mora službujoči podčastnik nest i ob 5. dnevno povelje k stotniku na dom.
»Kdo je to ukazali« je vprašal Milan.
»Stotnikova gospa!« je odgovoril Tomek.
»Ali vas je kaj drugega poprej vprašala t« je poizvedoval dalje.
»Vprašala me je, kateri podčaat mik ima danes dnevno službo in pojem ji* da vi«
Tomek je odšel in Milan se z mračnim obrazom obrne k meni.
»Prijatelj, stori mi uslugo«, je dejal, »in nesi mesto mene povelje k stotniku.«
»Zakaj pa sam nočeš tega storiti?« sem začudeno vprašal, ker bi moral Milan takorekoč vesel biti, da gre lahko v službi za nekaj časa iz vojašnice.
»Ne vprašuj me. ampak stori mi to ljubav.«
»Tega ne morem, ker me lahko stotnik dobi in vpraša, čemu odpravljam jaz službo. Saj poznaš strogost starega, takoj mi bo velel k raportu. Edino, če mi poveš vzrok, zakaj nočeš v stotnikovo stanovanje, si lahke premislim.«
»Starega ne bo doma, to vem gotovo, ker sedi od petih do sedmih v kazini.«
Radovednost me je mučila čim* dalje bolj in nisem se hotel poprej udati, dokler mi Milan ni povedal, zakaj noče sam iti.
»Stvar je ta, — toda molči — stotnikova gospa je zaljubljena v mene in ker imam že dosti te ljubezni in mi je tudi moje življenje ljubša kot lepa gospa, moram končati to ' razmerje, sicer se lahko prigodi, da isve stari sa to in kakor ga poznaš, bi me gotovo takoj a sabljo sekal.«
mm
c očnom na dečki agrarni okvirni zak. načrt: »Akcija glede predložitve okvirnih isknnov sa rešitev jezikovnega vprašanja v vaeh kronovinah monarhije je v stana ustvariti noro parlamentarno situacijo t tem slučaju, Če bi se katera od intaresiranih strank odločila postaviti okvirni zakonski načrt v diskusijo v parlamentu potom nujnega predloga. Kaj-ti skoro gotovo je, da bi v tem slučaju stavili tudi Nemci nujni predlog, v katerem bi zahtevali, da se izvrši prvo branje vladnih predlog glede rešitve narodnostnega vprašanja na Češkem in češke okrožne razdelitve in se te predloge i z roče narodno-po-litičnemu odseku. Ce bi bila za nujnost vseh teh predlogov potrebna dvetretjinska večina (v prvi vrsti je to odvisno od Poljakov) bi se odsek lahko takoj pečal z jezikovnim vprašanjem, in s tem bi bile odveč vse konference.
Nov češU dnevnik.
Kakor smo že svoj čas poročali, nameravajo državnopravni Čehi ustanoviti nov dnevnik, ker imajo zdaj na razpolago le časopis »Samostalnost«, ki izhaja po trikrat na teden. Zdaj poročajo češki listi, da je >Osrednja banka čeških hranilnic« v zvezi s »Češko banko« podpisala za dva milijona delnic za ustanovitev češkega državnopravnega dnevnika.
Po ogrskih volitvah.
Grof Khuen Hedervarv izjavlja, da bo v poletnem zasedanju vlada od parlamenta zahtevala samo indem-niteto. rekrutni kontingent in pritr-ienje k halkanskim pogodbam, t e M Justhova stranka ohstniirala. bi se v jeseni poostril poslovni red.
J ust h izjavlja, da ni res. da bi se hotel umakniti iz političnega življenja. Tudi obstruiral ne bo. temveč vodil le najostrejši   boj proti vladi.
Nek budimpeštanski večerni list poroča, da je podpredsednik ljudske stranke Rakovszkv obiskal J ust ha ter je z njim govoril glede osnovanja opozicionalne koalicije in skupne taktike rele opozicije.
Avstrijska vlada je poslala Khuenu z ozirom na njegovo volilno zmago brzojavno čestitko.
Dnevne vesti.
— Preiskava glede afere dr. Slejko - Pattai. Kakor nemški listi poročajo, se je vršila o slučaju poštnega tajnika dr. Slejka v Trstu, ki je izvršil samomor, uradna preiskava. To preiskavo so brez dvoma povzročili članki v našem listu, v katerih so bila priobčena senzacionalna razkritja o vlogi, ki jo je v slučaju dr. Slejka igral tržaški poštni ravnatelj dvomi svetnik Pattai. Po poročilih nemških listov je imela ta preiskava docela negativen uspeh, to se pravi: dvorni svetnik Pattai je v vsi stvari nedolžen, kakor novorojeno jagnje in vsa očitanja, naperjena proti njegovi osebi v aferi dr. Slejko. niso nič drugega kakor zlobno natolcevanje. Temu uspehu uradne preiskave se ne čudimo, saj se je vršila preiskava na ta način, da se je v naprej moralo vedeti, da ne more vesti do nobenega resultata. Če se je zaslišalo samo osebe, v kojih eminentnem interesu je r>ilo, da se vsa stvar potlači, dočim se za faktorje, ki bi imeli mnogo povedati, niti ni brigalo, potem -e pač ni moglo pričakovati, da hi preiskava imela pozitiven uspeh. Stvar se je torej za sedaj potlačila, kakor je pri nas sploh običajno pri aferah, v ka tere so zapleteni gospodje, nahajajoči se na »višjih mestih<'. Tod,: zadnja beseda o tej zadevi še ni spregovorjena in če nihče drugi, naš list bo skrbel, da pride luč v zagonetno afero dr. Slejko - Pattai — Suklje.
4- Poslanec dr. Ploj o orrskih volitvah. Poslanec dr. Ploj, načelnik >>Zveze južnih Slovanov, se je izrazil o izidu ogrskih volitev napram enemu izmed urednikov lista »Neue Frcie Presse» tako-le: Dosedanji re-surtat ogrskih državnozborskih volitev nadkriljuje vsa priča kovan in. ki so se gojila v najbolj optimističnih krogih stranke narodnega dela. Po tem izidu se da sklepati, da bodo tudi nadaljne volitve za stranko uspešne in da ji bodo donesle nepričakovano močno večino. Stranka bo potem v položaju uveljaviti glavne točke svojega programa: ohraniti prave temelje nagodbe iz 1. 1867. v svrho, da s tem postavijo na pošteno bazo odnošaje med obema državnima polovicama. Ako dogodke presojamo s tega stališča, potem moramo biti z izidom volitev samo zadovoljni in smemo se nadejati, da se bodo končno uredila aktualna vprašanja glede podaljšanja privilegija »Av-stro-ogrske banke« in glede nujno potrebne reforme obrambnega zakona tako, kakor to zahtevajo interesi monarhije. Zlasti pa izražam nado, da je sedaj odprta pot, ki vodi k spo-razu m ljenju glede nagodbe s kraljevino Hrvatsko in nudi Hrvatski možnost mirnega narodnega, kultur* nega in
ki kres ■lašat. Človek bi mislil, da se bodo državni uradi aarvrnost begali aa slovenska pravu take ■hsslvsnte, aaj as vlada vodno iajoiaija, da primanjkuje alav. pravnikov, Isrfnji lata opaznJanin s veseljem, da ae število slov. pravnikov salo vaša, n« drugi strani pa vidimo, da aa državni uradi pričeli a nekake eistematič-nostjo odklanjati prosilca slovenske narodnosti. Pri kranjski damini vladi so imeli vedno dovolj prostor s sa tujce iz najraaličnejsih kronovin, prošnja slovenskega prosilca pa leži že od meseca decembra pri det. vladi nerešena, vsled česar je dotični prosilec po dokončanih državnih izpitih izgubil že sedem brezplodnih mesecev. Pri sodišču je bil nedavno slovenski prosilec kratkomalo odklonjen, češ, da ni prostora. Sicer je res, da se ravno za sodišče naši pravniki vse premalo zanimajo; z nekako manijo se izogibajo sodne službe, dasi vedo, da je z narodnega stališča absolutno potrebno, da zasedejo sodna mesta Slovenci in dasi nobena panoga državnega službovanja ne nudi slov. juristu lepše prihodnjosti. Naravnost neverjetno in neodpustljivo pa je, da zapuščajo sodno službo tudi pravniki, ki stoje tik pred sodni jskim izpitom, in da derejo k advokaturi in v druge poklice, ki so že vsi prenapolnjeni. Pri finančni prokuratnri so razmere za slov. jurista še slabejše, ker sprejemajo tamkaj principijelno le Nemce. Le nekoliko boljše so razmere na Primorskem, kjer pa mora slov. pravnik tudi dolgo čakati na sprejem v drž. službo. — Zal, da imamo Slovenci le malo avtonomnih oblasti, kjer bi sprejemali absolvirane pravnike. Odbito za naprednega jurista je položaj naravnost ohupen; državne oblasti ne sprejemajo Slovencev, klerikalci pa seveda nastavljajo pri dež. odboru samo svoje pristaše. Umestno bi bilo. da bi dijaško podporno društvo »Radogoj« ali kaka druga korporacija začela obsežno akcijo v prid slov. pravnim absolventom, ker sicer se lahko pripeti, da bo naš absolvirani jurist vzlie dolgim in trudapolnim študijam brez kruha.'
— »Avstrijski izselniški dom« v New Yorku, katerega oskrbuje Rafaelova družba, je že zopet osramotil med Amerikanci avstrijsko ime. Kakor lansko leto, tako je tudi te dni naselniška oblast prepovedala »Avstrijskemu izselniškemu domu<-sprejemati v Ameriko došle izseljence. Vzrok za to odredbo je dala na-selniški oblasti nesnažnost in nemoralnost, ki je zopet zavladala v zavodu. Slovenske dekleta in žene, ki same potujejo in se ustavljajo v »Avstrijskem domu , ro v največji nevarnosti, da zabredejo na opol z!a pota. To je uvidela celo ameriška naselniška oblast, in je zato prepovedala omenjenemu domu -prejema.i naseljence. In ta ničvredni zavod podpira avstrijska vlada z letnim prispevkom 20.000 kron. in tudi naši klerikalci apritirajo zanj. Seveda denar, ki ga daje avstrijska vlada in ki ga naberejo klerikalci, ni namenjen za izseljence, marveč za razne avstrijske osebe v Xew Torku, ki prirejajo s tem denarjem sijajne bankete. Edino pošteno in solidno podjetje v New Yorku je »Slovanski dom«, ki sprejema v svoje okrilje vse slovanske izseljence.
-J- »Rešeno jezikovno vprašanje«. »Frankfurter Z^itung« piše: Da tur]i najtežavnejša jezikovna vprašanja v Avstriji dado rešiti z nekoliko dobre volje, dokazuje zgled železniškega ra\nateljstva v Tr>tu. Da je označilo v novejših vozovih na brzovlakih pot v gotove prostore, ki se jih ne more pogrešati, z dvema ničlama in z vljudno nazna**ajočo roko, mu ne bodo zamerili niti Nemci, niti Italijani, niti Slovenci. V ranici mojstrsko pa je izbrana označba za ominozni besedi »zasedeno« ali »prostor z rdečo ali belo sipo na vratih«, kar odgovarja splošno u ml ji-vim železniškim signalom »Stoj« in »Vožnja svobodna«. Za popolnost manjka še samo tega: zelene barve kot znak posebne previdnosti na kočljivih mestih.
-4- Sleparije v laškem denarnem zavod«. »Ranca popolare Goriziana« je v likvidaciji. Odsek likvidatorjev je sklical izredni občni zbor, da predloži bilanco do 31. decembra 1900. V gledališki dvorani se je zbralo okoli 60 akcionarjev žalostnih obrazov. Predsedoval je župan Bovn-big. ki je naznanil, da je odsek za preiskavo odstopil. Zgodilo se je to radi tega, ker odsek ni imel na razpolago knjig, katere hrani sodnija, ter ni moael torej ničesar storiti! Predsednik je dalje naznanil, da naša deficit 1,783.7» K 31 v. Ravnatelj Schwarz je p reči tal bilanco. Ne-isterljlvih postavk Je aa 1,04a. 187 K 30 v; med temi dolg bivšega ravnatelja I. Colle 140.000 K, med neizterljive prištevajo tudi terjatve od tvrdke Vidmajerjeve, župana v Loka vou itd. Unela se je živahna debata. Rezervni fond 100.000 K je ves izčrpan in ostane še deficita 1,783.7» kron 31 v.  Reviaorji so
ejtejneam oojjjjhm m\nt HMiMl     Ini vojsnnki nadučHelj ii   in Bularno ata | Jo*. Koacautnik ter se je oh te j priliki liksasl kot eminentan — plagi-In tako ljudi aa na slov« Stavom okrajno šolska
škodujoči ter Jak
noma, samo da je nemško tanko v Gorico. Ii ga občajaga zbora odseva zopet dejstvo, tako zanikrni gospodarji so Lani, tako malomarno upravljajo svoje denarne zavode, iščoč potom špekulacij velikih dobičkov. Taki gospodarji katar pri omenjenem propalom denarnem aavodu so Lani tudi aa goriškem magistratu ki nič boljši ne v goriški deželni hiši.
+ Dopolnilne državnosborske volitve v Gorici dne 26. t. m. se udeležijo laški liberalci, laški klerikalci in socialni demokrntje. Ce se udeleže Slovenci, še ni gotovo. Ce se udeleže, je mogoča ožja volitev, pri kateri pa bi šel Gregorčič najbrže zopet volit laške liberalce z odprto glasovnico.
+ Is juatieae službe. Državni pravdnik Rudolf Tschech v Mariboru je imenovan za namestnika višjega    državnega    pravd ni ka v
Gradcu.
-r- Iz davčne službe. Imenovani so davčni oficijali Alojzij Strmo-1 e , Jakob D r o 11, Rudolf Str-nad, Edvard V e n c a j z , Rudolf K 1 a c n a in Vincenc N e d e 1; k o za davčne upravitelje v IX. čin. razredu. Davčni asistenti Ivan C i r k , Alojzij M a z g o n , Anton Dolenc, Maks Ivane, Štefan Praznik, Ljudevit J u t r a š in Ljudevit J e 1 š n i k so imenovani za davčne oficijale v X. čin. razredu.
4- Pri Južni železnici sta premeščena pristav Evgen H e 1 d iz Ljubljane na Dunaj in pristav A. A d 1 e-š i č z Dunaja v Ljubljano.
— Slovenski izlet v Relgrad. V Bel gradu se vrše velike priprave za čim najslovesneiši in najpresrčnejši sprejem slovenskih gostov. Pripravlja1 ni odbor, na čegar čelu stoji sam župan Kosta Glavinie, velik prijatelj Slovencev, je imel včeraj svojo prvo sejo, na kateri je rešil vse podrobnosti glede sprejema Slovencev. Kako sijajno in presrčno hočejo bratje Srbi sprejeti Slovence, dokazuje to-le: Ugledno belgradsko pevsko društvo »Stankovie« slavi v nedeljo 19. t. m. praznik razvitja svoje zastave in priredi ob tej priliki veliko slavnost. Kakor je pri takih prilikah običajno, se je društvo obrnilo na župana proseč ga njegove naklonjenosti društveni prireditvi. Na to je župan Kosta Glavinič odgovoril: »Vse prav rad storim za Vašo proslavo, ali ETiavno skrb imam za svoje drage Slovence, ki nas nosetijo začetkoma meseca julija.« Te županove besede dokazujejo, s kakšno veliko ljubeznijo se Belgradčani pripravljajo na sprejem slovenskih gostov. Z ozirom na to veže Slovence narodna dolžnost, da se udeleže izleta v čim največjem številu: na izletu naj bodo zastopani vsi sloji, pred vsem pa bi bilo želeti, da bi pohitelo ob tej priliki v Bol grad čim največ slovenskih narodnih dam, katere nameravajo Srhi posebno slovesno sprejeti. Prijave za izlet in za posebni vlak iz Zagreba sprejema odbor »Ljubljanskega Zvona« oziroma njega predsednik g. dr. Anton Š v i g e 1 j , odvetnik v Ljubljani.
Za mestne uboge je daroval zagrebški vikar g. dr. Feliks Suk povodom žalostne smrti svoje sestre Ernestinc Snkove znesek 200 K.
Nujna potreba je res morala biti pošta v Kandiji pri Novem mestu. Da bi namreč svetu pokazali, da gre mnogo odpošiljatev iz Kandije. se je potrudil oče župan, da je šel v Val-to vas nagovarjat vaščane, naj ne oddajajo pisem in drugih pošiljatev v 5 minut oddaljeni Straži, ampak naj jih nosijo na pošto v eno uro oddaljeno Kandijo. Na te limanice seveda ne bo tiča. Sploh pa se je že nekaj kuhalo v Valti vasi in sosednjih vaseh .ki so hotele osvoboditi se oblastnega župana, in se združiti v novo občino. V tej stiski se je župan zatekel k duhovnim pastirjem, ki so znali potolažiti in zavrniti nezadovoljne ovčice in jih prignali nazaj, tako, da je sedaj zopet en hlev in en pastir. Kandija ima pa le svojo pošto. In promet mora biti zelo velik, kajti kakor sem slišal predvčerajšnjim na mostu se pogovarjajoče občinstvo, je peljala pošta celi dve pismi In en aa-fcojček v Kandijo; vsekakor nekaj nenavadnega! Nekemu tujcu, ki me je vprašal, če ima kandijanska pošta tudi braojav, sem odgovoril, da brezžičnega!
V Idriji priredi moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda dna 12. junija veselico pri gosp. K. pl. Premersteinu v Jeličnem vrhu. Nadejamo se velike udeležbe.
Umri je no kratki bolesni v Celju v visoki starosti M. let upokojeni ogrski finančni komisar, g. S e 1 a n -d e r. Rajnik ni nikdar prikrival svojega narodnega mišljenja. Blag mu spomin!
Pri
!
Uek, pn
junija je taol
Pia-
ee je pričala v ponede-0. junija t. L Ustmeni izpiti 4. julija t L
posojilnica v Cel|n je ob zadnjem svojem občnem zboru iz čistega svojega dobička za 1. 19» votirala svoto 28.134 K 60 v v dobrodelne namene. Pri tem participira naša dražba sv. Cirila in Metoda z svoto 600 K.
Nevihta v Trsta in okolici. V Repentabom ubila strela deklico. Po celi vrsti zelo vročih dni je divjala v nedeljo nad Trstom, okolico in bližnjim Krasom silna nevihta. Ne daleč od Repentabora je strela udarila v 161etno deklico Marijo Križmančič, ki je ostala na mestu mrtva. Omenjena se je vračala v družbi treh prijateljic iz Trsta, kamor je nosila vsak dan na glavi mleko. Med potom iz Opčin v Repentabor jih je zalotila nevihta. Prijateljice Križmančičeve so se stisnile pod neko streho, med tem ko je Križmančič — ki je bila le še p^r sto korakov od svoje hiše, rekla, da se jej ne izplača hoditi pod streho, ker je že tako blizu doma, in je bežala dalje. Ali komaj je bila ne-srečnica kakih sto korakov od svojih tovarišic, je neznansko treščilo in deklica je padla kakor snop na cesto, po kateri je drvel cel potok dežnice. Tovarišice so pričele klicati na pomoč, na kar so prihiteli ljudje od bližnjih hiš, ki so vzdignili že mrtvo mladenko in jo nesli nesrečni materi v hišo.
Razlika med ameriškim in avstrijskim vojakom. V newyorškem »Glasu Naroda« piše slovenski mladenič: »Iskal sem v mestih sreče, toda ker je nisem našel, sem vstopil k vojakom, kjer se ne morem potožiti. Spočetka se dobi 15 dolarjev na mesec in potem vsaka tri leta po 3 dolarje več, dokler se s 30. letom ne gre v pokoj. Pokojnina znaša 56" dolarjev na mesec. Za obleko se dobi 5 dol. na leto, vendar polovica zadostuje. Z vojaki se lepo ravna. Hrana je izvrstna in dobi se je, kolikor kdo poželi.« — Tako se seveda avstrijskim vojakom ne more goditi, ker jih je 90 % preveč.
Zaklalo se je v mestni klavnici od 16. do 22. maja 61 volov, 7 krav, 4 biki, 1 konj, 107 prašičev, 219 telet, 13 koštmnov in 94 kozličev. Upeljalo se je zaklane živine: 2 prašiča, 18 telet, 31 kozličev in 230 kg mesa.
S ceste. Včeraj zvečer ob pol 10. je srečal nek ljubljanski uradnik v \Volfovi ulici popolnoma pijanega prostaka 27. pešpolka. Zibal se je po trotoarju sem in tja. Da se uradnik izogne gotovemu karambolu, je sto pil s trotoarja na cesto in tako napravil prostor pijancu. V tem trenutku pa ga ta nahruli z besedama: »Servas Du«! Temu pijančevemu ^pozdravu« se uradnik seveda ni odzval, ter šel mirno in tiho dalje. Na to pa se je pijanec z njim zadri: »No. Du, Dreckschadel, sogst nix zu mir? Wenn i zu Dir Servas sag, host a Du zu mir wos zu sogen« in nadaljeval je še z drugimi zabavljicami, katerih pa ni uradnik razumel, ker je bil že predaleč od njega. Ko bi bili taki lučaji izjema, bi nič ne rekli, saj pijancu se ne sme tako zameriti, kakor treznemu. A taki slučaji se gode tako pogostoma. da bi poklicani faktorji pač že lahko kaj ukrenili.
Rabijatna prisiljenca. Včeraj popoldne sta se prisiljenca Fran Š p i -č e k in Ivan Š u 1 i g o j pri zgradbi obrtne šole tako upijanila, da sta bila za delo nezmožna. Ko ju je paznik odvedel proti domu, sta se mu po poti začela ustavljati in ga zmerjati. Na Marijinem trgu mu je prihitel na pomoč policijski stražnik in tudi ta je naletel na tak odpor, da je moral priti še tretji. Eden 6e je med potjo vrgel na tla, je bil okoli sebe kakor besen, zmerjal in upil, kakor zver. Ko so ju potem s hudim naporom le spravili na stražnico, so poklicali zeleni voz, s katerim so ju odpeljali v prisilno delavnico. Pri tem prizoru se je bila nabrala cela množica občinstva, ki se je naravnost zgražalo nad tako podivjanostjo. Oba prisiljenca sta italijanske narodnosti.
Pobalinstvo« Danes ponoči so neznani zlikovci na Opekarski cesti polomili pri hidrantih pet železnih drogov ter s tem napravili občini 50 kron škode.
Na cesti porodila. Ko je sla sinoči po Slovenskem trgu služkinja V. P. porodit v deželno bolnico, jo je na potu prehitelo. Poklicali so rešilni vos in jo odpeljali v porodnišnico.
Ptičji prijatelji, prav sovražniki. Po Mestnem logu, Golovcu in tudi drugod se pojavljajo tajni ti-carji, ki love razne tiče na limance, a tudi streljajo jih. V soboto je čuvaj koofiakoval v Mestnem logu nekomu lasnajrfss, a katerim je streljal tiso. te a oatiosa no to. do tioo ssdaj gnae-dtja, noj M aa tišji los opustil. Pre-
skrbljeno po je, da bode naaačenec vsled tega pri pristojni oblasti temeljito kaznovan. Torej, pticam mir!
Nensmiljeneš. V trnovskem predmestju je nek paglavec vzel ščinkovdevo gnezdo i mladiči. Ko je to videl policijski stražnik, ga je nagnal, da ga je moral djati zopet nazaj. Ko ata to stara dva videla, sta milo ščinketala in ko je bilo gnezdo zopet na svojem mestu, sta vsa radostna prifrčala k svojim ljubljenčkom.
Koto ukradeno je bilo včeraj po* poldne v Latermanovem drevoredu pekovskemu pomočniku Jak. Ježu. Kolo je torpedo, model IV., ima tovarniško številko 35.221 ter je vredno 140 K. Storilec je znan in se je baje odpeljal proti Dolenjskem.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Macedoncev, 4 Ko-čevarji in 40 Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Buchs 30, v Inomost 35, v Beljak pa 25 Hrvatov.
Izgubila je ga. Minka T r a u -nova ročno torbico, v kateri je imela denarnico in do 28 K denarja. Nek gospod je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Najden je krstni list neke Marijane Korošcev e. Lastnica ga dobi nazaj na osrednji policijski stražnici. — Služkinja Amalija Loschdorferjeva je našla žensko ročno torbico, v kateri je bila zlata verižica in dva zlata uhana.
Posredovalnica za delo in službe »Narodne delavske organizacije«. Sprejme se: 1 parketni predelavec (takoj), 1 mizarski pomočnik, 2 krojaška pomočnika, 1 delavec k lesnim strojem, 1 delavec za težaška dela. Službe iščejo: 1 železo-strugar, 1 pisarniški pomočnik, 2 slugi, 1 klepar (nujno). Posredovalnica »Narodne delavske organizacije« se nahaja na Dunajski cesti, nasproti glavne pošte. Uradne ure od 5. do 8. ure zvečer! (Zunanje mojstre in podjetnike prosimo, da pridenejo za odgovor znamko!) Ker je posredovalnica »N. D. O.« pričela sedaj redno poslovati in je zanimanje obojestransko splošno, ter je obenem za delavce brezplačno, upamo da se je poslužujejo delavei ter tudi mojstri.
»Slovenska Filharmonija« koncerti r a jutri oh ugodnem vremu od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »Tratnik« (Zlata kaplja) Sv. Petra cesta št. 27.
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. vikar prvostolne cerkve v Zagrebu, dr. Feliks Suk, 50 kron mesto venca na krsto umrle mu sestre. Hvala iskrena!
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Cerklje - Čatež priredi v nedeljo, dne 12. junija v Cerkljah veselico v prid Ciril - Metodovemu obrambnemu skladu. Pri tej prireditvi sodelujejo štiri sokolska društva: Brežice, Krško, Sv. Križ - Kostanjevica in Rajhenburg. Svira godba c. kr. kostanjeviške meščanske garde. — Naša vas je še nezavedna. V nezavedni vasi se bo torej manifestirala v nedeljo napredna misel in misel narodna. — »Cirilme-todarji«, okoličani, pokažite ta dan, da ste vi zavedni! Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Košansko dolino je imela svoj občni zbor dne 5. junija v Kalu, ki je bil naravnost veličasten. Zavedni rodoljubni fantje so okrasili gostilniške prostore, dvorišče pa pokrili tudi s plahtami, češ, če bo dež, smo na varnem, če bo solnce, imamo senco. Hvala jim! Udeležba je bila tolika, da bi v slučaju takega števila zborovalcev na kaki »čukarski« podlagi potreboval »Slovenec« celo kolono, da jo opiše. Mi sporočamo pa le na kratko. Novo podružnico sta prišli pozdravit posestrimi iz Št. Petra in Matenje vasi, pevski zbor z Ostrož-nega brda, združen s kalskim, je k večjemu razvedrilu in navdušenju veliko pripomogel s svojim prav krasnim petjem. Zastopan je bil krajevni gospodarski odsek polnoštevil-no, med udeleženci pa je bilo mnogo narodnih dam, slovenskih uradnikov in učiteljev, občinstva domačega »dubkom« polno, zastopano je bilo tudi Zagorje in Barka. Zborovanje je vodil prav spretno gosp. Karel Ani-brožič, ki je posvedočil, da ni le dober pevec, da je tudi izvrsten govornik. Škodljivcev ni bilo prisotnih, le dež se je vlil in lil naprej med govorom prvomeetniskega tajnika, gosp. župnika Berceta. Navzlic dežju je nadaljeval govornik svoj govor in poslušali so ga mnogoštevilni udeleženci, pazuo sledeč njegovim izvajanjem in mu gromko pritrjajoč. Tu naj bi se bil prikazal senožeški brez-domovineo, sfrčal bi bil čez plotove. Odbor ae je volil soglasno in načelnikom podružnice gosp. K. Ambro-žič; poznamo te odbornike in smo prepričani, da, ko mino loto in dan, stopili bodo ponosno na pena in u> pričali, do » Mtoj^anmjs njihovo Beodoorjto^    JKosjAbo n^ane Jo
ti, da je goetianear, vsestransko zadovoljil mm _ goste x izvrstno pijačo in jedrni, pa po pretirano — niski eeni.
V Korist otroakeain vrtan v Oo. rici priredita dne 12. junija obe po* druiniei družbe av. Cirila in Metoda v Gorici veliko vrtno veselico z lepim sporedom. Veselica se vrši na vrtu hotela pri »Zlatem jelenu« v Gorici. Začetek popoldne ob 4. Vstopnina 60 vin. — z ozirom na nujno potrebo vrtca in nove slovenske šole v Gorici se preplacila hvaležno sprejmejo in objavijo.
Društvena naznanilu
Izredni občni zbor »Društva slovenskih časnikarjev« bo v ponedeljek 20. t. m. ob 6. zvečer v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda«. Dnevni red: Sprememba pravil in slučajnosti. Društvenike vabi k obilni udeležbi odbor.
Izlet na Brdo. Rodbinskega izleta »Političnega in izobraževalnega društva za Dvorski okraj« na Brdo pri Viču se udeleži tudi tamburaški zbor N. D. O., ki se je v zadnjem ča-hi izpopolnil in zdaj prav dovršeno igra. Igral bo tudi pri plesu na prostem in je v ta namen postavljen velik plesni oder. Izlet se vrši v nedeljo 12. t. m. Odhod ob 2. uri popoldne od irostilne pri Franceljuu na Tržaški cesti.
Pevski zbor slov. trgovskega društva »Merkur« je priredil v nedeljo, dne 5. t. m. popoldanski izlet v Podbrezje. Nekaj članov je odšlo že z.iutraj v Škofjo Loko in od tod čez Jošt- v Podbrezje, kamor je došlo tudi več članov kranjske podružnice. Izletniki so se ustavili v gostilni gospoda Al. Pavlina, kjer so bili res tiobro pogoščeni. Pevski zbor jc zapel več pesmi, za kar je žel obilo priznanja. Izlet se je vršil v najlepšem redu, ter ostane udeležnikom gotovo V najboljšem spominu.
»Tahor narodnega delavstva« bode naslov listu, ki izide povodom velike ljudske veselice X. D. O. v Ljubljani dne 26. junija t. 1. »Tabor« bode širši tako glede vsebino kakor tudi glede števila, ker s** ga i »de tiskalo nad 10.000 izvodov. Te dni so se pričali pobirati inserati. ako bi kdo hotel še inserirati. naj to Tiaznani v »Narodni delavski organizaciji« od 5. do 8. ure zvečer. Ker je •ena inseratom zelo nizka, ter pride list v najširše kroge, je pričakovati od strani gg. trgovcev in obrtnikov, da porabijo to ugodno priliko in in-
- ~rajo v >Taboru»!
Občni zbor Kranjskega društva za varstvo živali bo letos dne 20. junija ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela »Union« s tem-le sporedom: 1. Poročilo o delovanju; 2. blagajni-
- ovo poročilo; 3. proračun za leto 1910; 4. volitev novih odbornikov mesto po pravilih izžrebanih dozda-rijih odbornikov; 5. volitev 2 revizorjev; 6. preinemba pravil in 7. slučajnosti. Pripomba: Ako bi ohčni zbor ob 8. uri ne bil sklepčen, bo ob 9. uri občni zbor z ravno tem sporedom ob vsaki udeležbi.
Deželna skupina za Kranjsko in Primorsko osrednjega društva e. kr.
carjev in poštnih odpravnikov na Dunaju ima dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne v Ljubljani v hotelu »Ilirija« svoj letni občni zbor.
Gozdna veseliea društva za zgradbo »Sokolskcsra doma v Šiški, katero je preprečilo dne 5. junija 1010 slabo vreme, vrši se prihodnjo nedeljo t. j. dne 12. junija 1910 na Francoskih okopih« nad Spodnjo ^i>ko. Že kupljene vstopnice so veljavna tudi za nedeljo 12. junija t. 1.
Telovadno društvo »Sokol« v Kamniku opozarja in vabi vse svoje lane in prijatelje napredne misli v mestu in okolici na zlet sokolske župe Ljubljana I.« v Ljubljani, dne 12. . m. Z veliko udeležbo dokumenti-ajmo pojmovanje sokolske misli.
Zveze jugoslovanskih železničarjev podružnica v Kranju je nameravala prirediti vrtno veselico pri gospe Rant v kolodvorski restavraciji. Ker so zaradi godbe nastale zapreke, je odbor sklenil, da se priredi vesel i-ra dne 10. julija, v slučaju slabega 'jena pa 17. julija. Odbor prosi ''rnga društva naj se ozirajo na to veselico pri določitvi svojih priredb.
Telovadno društvo    »Sokol« v ^oMojni ima v soboto 11. t. m. v gonilni g. M. Barage izvanredni občni r. Na sporedu je tudi sprememba avil.
Kolesarsko društvo »Danica« r
Gorici naznanja, da se je dosedaj prišla silo sa slovansko cestno dirko in iko športno slavnost,   katera se vrši v nedeljo 12. t. m. 19 dirkačev in °r 6 za dirko Ajdovščino - Gorica, 7a dirko Miren - Gorica in 7 za polževo dirko. Število dirkačev se gotovo podvoji do zaključka prijav, kateri je 11. junija ob 9. uri »večer. Oo-r-r r]^ dirkače       ohve«ča, da morajo pol ure pred odhodom pH startu AjđovŽ&ni kakor tudi v Mirnu. Za rkači odide avtomobil in bode pre-^rbljens zdravniška noanoo.   Do aa* ^aj je priglasilo 18  raznih društev *voj korporativen prihod.
* i "dospeli
elednji dnevni red* L »lananisi Itaki itatnt; 2. iapmmnh* pravil; 8. lav prememha pravil piNliiiiinaga zaklada; 4. pristop N. D. O. k eelki delavski zvezi; 5, delavska ■rsailnina, in posojilnica in 6. raznoterosti. Poal. dr. Ry bar je predlagal, da ae 1. in 2. točka odstavita za sedaj z dnevnega reda in naj as odboru naloii, da ae s tem vprašanjem še enkrat bavi in prepis sklenjenih sprememb dostavi tudi podružnicam. Predlog dr. Ry-bafa je bil sprejet. — O tretji in četrti točki je poročal strokovni tajnik Ekar ter priporočal, naj bi se obe točki po predlaganem poročilu sprejele, kar se je tudi zgodilo. Na to je poročal dr. Mandič o 5. točki, rekši, da se je o ustanovitvi delavske hranilnice in posojilnice govorilo se avgusta 1906, ko se je razpravljalo o konsumnih zadrugah. Govornik je rekel, da je to glasna želja večine članov N. D. O. Zato predlaga — ker danes še ni mogoče o tem sklepati — naj se izvoli pripravljalni odbor ter je predlagal tudi listo odbornikov, oboje je hilo soglasno sprejeto. Pripravljalnemu odboru s«* je naložilo, naj o svojem tozadevnem delovanju in o rezultatu posvetovanj poroča do 1. septembra. Predsednik dr. Mandič je priporočal, naj se na prihodnjem občnem zboru vrši volitev vsega odbora, ker se je od zadnjih volitev več odbornikov odpovedalo. — Predlog je bil sprejet. Ko je strokovni tajnik Kkar poročal še o ustanovitvi prepo-trebne mladinske organizacije, je predsednik dr. Mandič zborovanje zaključil.
Prosveta.
Javne produkcije gojencev > Glasbene Matice«. Da pokažejo gojenci glasbene šole, koliko so se tekom leta naučili, koliko so napredovali, priredi »Glasbena Matica« kakor vsako leto, tudi letos tri javne produkeije. in sicer v četrtek, dne 9., soboto, dne 11. in v sredo, dne 15. junija, vsakokrat ob 6. zvečer v dvorani hotela »Union«. Vstop bode vobče prost, le nekaj sedežev po 1 K bo rezerviranih za ono občinstvo, ki želi kaj prispevati v pokritje stroškov. Letos je toliko in tako izvrstnih gojencev in gojenk, da morajo biti tri produkcije, kar gotovo najbolje označuje obsežnost in umetniško višino prvega slovenskega glasbenega društva. Zelo mnogovrstni programi se bodo objavili za vsako produkcijo posebe.
Dijaška gledališka predstava v korist »Podporne zaloge za revne dijake c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani bo v sredo 8. junija v telovadnici c. kr. I. državne gimnazije (poleg »Narodnega doma) v Ljubljani. Uprizori se starogrška klasična žaloigra: »Antigona«. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina: I. do IV. vrsta a 2 K, ostale vrste a 1 K 40 vin. Z ozirom na dobrodelni namen se preplacila hvaležno sprejemajo. — Vstopnice zvečer pri blagajni. Dohod iz Kolizejskih ulic.
O slovenski literaturi leta 1909 piše v najnovejši številki (april-junij) »Slovan. Pfehleda« dr. Fr. Kidrič. Pisatelj članka posamezne slovenske literate prav izvrstno kfirak-terizira. Slovencem, ki razumejo češko, ta članek in sploh »Slovanskv Pfehled«, ki je najboljša slovanska revija, toplo priporočamo.
»Omladina.« Leto 7. Številka 1 in 2. — Prva, dvojna številka 7. letnika je posvečena izključno Masa-ryku. Obsega te-le članke: Radovan Krivic: Jubilej. Dr. Ivan Lah: Masa-ryk in narodnostna filozofija. Dr. Ivan Lah: Konkretna logika.. Dr. Bogomil Vošnjak: Masarvk socijolog in Slovan. Radovan Krivic: Masarvk politik. Radovan Krivic: Življenski nazori prof. Masarvka. Aforizmi. Masarykovi najglavnejši spisi. — Kot priloga obsega številka sliko prof. Masarvka po risbi Švabin-skega.
Slovanski ing.
— Vseslovanske prireditve ▼ Sofiji. Slovanski gostje, ki se udeleže vseslovanskib prireditev v Sofiji, si ogledajo vse zgodovinske spomenike iz osvoboditeljne rusko- turške vojne. V to svrho se prirede izleti v Pleven, na Sipko, v Sejnovo in Staro Zagoro. Vse priprave v tem oziru vodi g. St. Zaimov, ki se je te dni nalašč v to svrho napotil v Pleven in ostale kraje, da pripravi vse potrebno za sprejem slovanskih gostov. — Pozdravno pesem na čast slovanskim gostom je spesnil največji živeči bolgarski pisatelj in pesnik I van Vazo v. Pesem v bolgarskem izvirniku sa glasi tako-le; »Dobre došli, o dragi gosti, — dobre došli, slavjanski bratje! — Vam našite pri veti sladki, — vam našite srdca, objatja! — Ela ta da doprem erdoa ai, — ot igrani bratska, znda čuvstva ni onuvat, — blagorodna, — Cera obiti trud i nami
mu —
— i
— na eel SUv-
— dobre došli a mili gosti, — dobre došli, •lavjanaki
Češka lekatervo v SafljL Do
sedaj ae je iglaailo 295 članov sokolskih društev s Češkega, Moravskoga, Šlezije in Nižje Avstrijskega, da ae udeleše sokolakega akta v Sofiji. Poleg teh bo še 90 vzornih telovadcev. Na telovadišču nastopi češko sokol-stvo z 10 vzornimi društvi. Is Prage krenejo Sokoli v sredo 6. julija in dospo v Sofijo v petek zvečer 8. julija. Potovanje vodi Šuleova potovalna pisarna. Za potovanje v Srbijo in Bolgarsko ni potreba potnih listov.
— Zlet maloruskega sokolstva se
je vršil v Stanislavovu v Galiciji. Kakor poroča »Dilo«, se je zleta udeležilo 20.000 maloruskih Sokolov in prav toliko drugih ljudi. Udeležencev na zletu je bilo torej okrog 40.000. Javne telovadbe se je udeležilo 500 Sokolov in 200 telovadk. Popoldne je bila akademija, zvečer pa slavnostni banket na čast gostom.
— Ruski konzulat v Pragi. Ruski konzulat v Pragi prične te dni svoje delovanje. Za konzula je imenovan g.Šonkovskij, ki je že pretekli torek prispel v Prago, da uredi vse potrebno za ustanovitev urada.
Bazne stvan
* Potres. V nedeljo je bil v San-tiagu de Cuba hud potres, ki je uničil mnogo poslopij. Ubitih je več lju-dij. Prebivalstvo jc zbežalo iz mesta.
* Nesreča na železnici. Na progi Budimpešta-Predeal so skočili prvi vozovi brzovlaka na postaji Kue-kuelloszog s tira. Strojevodja in kurjač sta bila ubita, trije železniški uslužbenci pa lahko ranjeni.
* Umor izletnika. Dunajski čevljarski mojster je napravil v nedeljo daljši izlet v Langenzersdorf. Ko je šel po vasi, je pogledal v neki vrt. Takoj je zaslišal besede: »Kaj tako neumno zijaš?« Ko je Dunajčan zahteval, naj se z izletniki dostojnejše ravna, mu je mož na vrtu pognal kroglo skozi glavo, kar je provzročilo takojšnjo smrt. — V slovenskih deželah se izletnikom takih sprejemov vendarle ni treba bati.
* Nevaren zdravnik. V Petro-gradn so zaprli zdravnika dr. Pan-čenka, ker je bil na sumu, da je zastrupil poročnika Buturlina. Dr. Pančenko je zdaj priznal, da je res na prigovarjanje nekega sorodnika zastrupil poročnika, priznal je pa tudi, da je v teku 20 let zastrupil več oseb, za kar je seveda vselej dobil bogato nagrado.
* l staja na Kitajskem. Na Kitajskem se baje pripravlja splošno klanje inozemcev. Revolucionarni odbor je javil zastopnikom inozemskih držav, da odstavi sedaj vladajočo dinastijo in da naj inozemci čimpreje zapuste Kitajsko. Amerikanski konzul v Nankingu je javil svoji vladi, da so revolucionarji že začeli napadati i nožem ce. Ameriški konzulat je bil napaden in razdejan. Pripravlja se dobro organizirana revolucija, ki ima namen, da za vedno prežene tujce iz Kitajske.
* Togoten človek. V Tišnovicu na Češkem je bil te dni obsojen bajtar Josip Sedlaček ker je bil pretepel svojega soseda O n d r u š -k a. Ko je sodnik razglasil sodbo, je Sedlaček zahteval, naj ga takoj za-pro, sicer bo Ondruška raztrgal na drobne kosce. Radi te grožnje je sodnik Sedlačka takoj obsodil še na 24 ur zapora. Ko je Sedlaček prestal svojo kazen, je šel domov, poiskal sekiro ter krenil v Ondrnškovo hišo. Ondruška slučajno ni bilo doma. To je Sedlačka še bolj ujezilo. Prišedši nazaj pred svojo hišo, je pograbil svoji hčerki ter ju vlekel v sobo, grozeč, da ju mora ubiti. Pobil je res najprej 71etno in potem še 31etno hčerko s sekiro na tla. Divjak je Šel nato v gostilno, kjer je cinično pripovedoval, kaj je storil. Vrnil pa se je kmalu domov, kjer je dobil nekaj žensk, ki so hotele otrokoma pomagati. Divjak je ženske zapodil, starejši hčerki pa je dal s sekiro tak udarec, da je bila takoj mrtva. Tudi mlajšo hčerko bi bil ubil poživinjeni človek, ako bi je ne bile odnesle žene. Divjino so zaprli.
TtMasta M EaŠJ
Vetov
7. junija.  V proračun-mkmm odeekn i je dnajsn_e^ig»|
je stavil predlog, naj
Referent
kiššnneli anaiajrr Mnyer je izjavil, da bo ta predlog odstopil vladi v n vaše vanje, e čemer pa predlagatelj dr. Ploj ni bil zadovoljen, marveč je zahteval, da ae predlog dš na glasovanje. Pri glasovanju Je bil dr. Ploj aprejat s 2* proti 13 glasovom. Zanj so glasovali vsi Slovani in vsi socialni demokratje, proti pa nemški liberalci, nacionalci in krščanski so-cialci.
Laški poslanci pri Blenerthu.
Dunaj, 7. junija. Odposlanstvo laških poslancev se je danes popoldne napotilo k ministerskemu predsedniku baronu Bienerthu, da se z njim posvetuje o italijanski pravni fakulteti.
Predsednik japonske gosposke zbornice na Dunaju.
Dunaj, 7. junija. Danes je posetil parlament predsednik japonske gospodske zbornice, knez Tokugava, V spremstvu predsednika poslanske zbornice dr. Pattaija in predsednika gosposke zbornice kneza Windisch-graetz si je natančno ogledal vse naprave za v parlamentu.
Ogrski ministrski predsednik.
Dunaj, 7. junija. Semkaj je prispel ogrski ministrski predsednik grof Khucn - Hedervarv. Popoldne ga je sprejel cesar, da mu je poročal o izidu državnozborskih volitev.
Ogrska stranka narodnega dela. Budimpešta, 7. junija. Vladna stranka ali kakor jo imenujejo stranka narodnega dela se bo konstituirala 15. t. m. Za njenega predsednika bo izvoljen bivši minister De-sider Perszel. Sedanji predsednik grof Csakv bo imenovan za predsednika magnatske zbornice. Vladna stranka šteje 240 poslancev.
Zarota proti Mladoturkom?
Bitolj, 7. junija. Policija je raz-gnala tukajšnji demokratski klub ter dala zapreti vse uglednejše člane. Med drugimi so aretovani odvetnik Hasan efendi, Afuz Emin in Safet efendi. V klubu je bila izvršena hišna preiskava, pri kateri so naši? mnogo kompromitujoČih pisem. Govori se, da je klub zasnoval zaroto proti mladoturškemu režimu.
Albanska vstaja.
Skopi je, 7. junija. V Albaniji se polagoma vrača mir. Armada stika povsodi po orožju in je pleni, kjerkoli je dobi. Prebivalstvo večinoma dobrovoljno izroča orožje. Bojevitejši ljudje se omika jo v gore. V petek je Šefket Durgut paša brez vsakega odpora s 30 bataljoni zasedel Peč. Te dni so vojaki v Suhi Reki ujeli 20 vstaških vodij. Odpeljali so jih v Fe-risovič, kjer je zaprtih že 60 njihovih tovarišev. Vsi ti pridejo pred vojno sodišče in bodo nemara vsi od prvega do zadnjega obsojeni na smrt. Izseljenci iz Bosne.
Skopi je, 7. junija. Po najnovejših podatkih se je v Skopi j u in okolici naselilo 560 rodbin iz Bosne in Hercegovine. Izmed teh se je nastanilo 100 v Skoplju, 70 v Komindolu, 70 v Dragancu, 100 v Imer Samli in 20 v Madžarluku. V kratkem pride v Skoplje še 200 rodbin iz Hercegovine, za katere se že grade hiše. Razen tega se je nastanilo v Kuniano-vu 230 rodbin, v Velesu 52, v Male-šu 30, v Štipo pa te dni pride še 30 rodbin.
Pomilošcenje v Turčiji«
Carigrad, 7. junija. Vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o pomiloščenju vseh Albancev, ki so obsojeni   radi navadnih zločinov.
Nemški cesar na Romunskem. Bukarešt, 7. junija. V poučenih krogih zatrjujejo, da pride cesar Viljem na kraljevo vabilo v Bukarešt in se udeleži vojaških vaj v Dobruči.
Clemenceau na Avstrijskem. Baden, 7. junija. Bivši francoski ministrski   predsednik Clemenceau bo vse poletje bival v tukajšnjem kopališču.
Potres v Italiji. Napolj, 7. junija. Danes zjutraj je bil tu precej močan potres, ki je napravil tudi precej škode. Ljudje so prestrašeno bezali iz hiš in kampirajo že ves dan po ulicah. V Avelinu se je podrlo več hiš. Izpod razvalin so potegnili 9 mrtvecev.
JuŠneštajeraka hranlhiien v O*
lju je izdala sa 21. upravno leto tiskano letno poročilo, iz katerega posnemamo : celotnega denarnega prometa je bilo v letu 1909 4,654.954 K 20 vin.; stanje hranilnih vlog 31. decembra 1908 4,141.769 K 28 vin., med letom je na novo vložilo 1093 strank 593.761 K 5 vin., doložilo pa k že stoječim   vlogam   1822 strank 247.856 kron 38 vin.,   dvignilo pa je 2920 strank 832.428 K 52 vin.; stanje hranilnih vlog znaša torej 31. decembra 1909 4,310.539 K 76 vin. Stanje bipo-tečnih posojil je znašalo 31. decembra 1909 3,014.530 K 95 v, to je 69-99%: vseh hranilnih vlog. Celotni čisti dobiček znaša 38.765 K 26 v. V občnem zboru z dne 31. decembra 1909 so se dovolile   med   dr. sledeče   podpore 5 Savinjski   podružnici »Slovenskega planinskega društva« 1000 K, »Druž^ bi sv. Cirila, in Metoda« 500 K, šoli »TTTasbene   Matice« v Celju 300 K* »Celjskemu Sokolu« 300 K, »Dijaški kuhinji« v Celju 400 K itd. v skupnem znesku 13.350 K. Iz čistega dobička iz leta 1909 pa je upravni od< bor dovolil v seji dne 28. aprila 1910 podpore v znesku 28.134 K 69 vin.< med   dr. »Dijaška kuhinji« v Celju 1000 K, »Dijaškemu domu« v Celju 1000 K, Savinjski podružnici »Slovenskega planinskega društva« 2000 kron, šoli »Glasbene Matice« v Celju 1000 K, obrambnemu skladu »Družbe sv. Cirila in Metoda« 600 K in podružnici »Drožba_^     Cejju_J>00 K* »SoTEolskeniu domu« v Gaberjih 500 kron itd.
Letošnja žetev. Po uradnih po* datkih je bilo v Avstriji v letih 190L do 1905. povprečno 1*1 milijon hektarjev zemlje obsejene z žitom, v letu 1908 pa 1*2 milj. hektarjev. Na hektarju se je v letih 1901. do 1905 pridelalo 12*4 stotov žita, skupno torej 17*6 milj. stotov. L. 1908. se je na hektarju pridelalo 14*1 stotov, 1909. pa 13*4 stotov. Skupno se je torej 1. 3909. pridelalo 16 milj. stotov, dočim se je 1. 1908. pridelalo 17 milj. stotov. žita. KoliWo zemlje je letos z žitom posejane, še ni znano. Gotovo pa je, da je ni manj. Splošno se ceni letošnja žetev na 18 milijonov stotov. Za skupni uspeh monarhije je merodaj-na žetev v onostranski državni polovici. Po uradnih podatkih se je letos v deželah ogrske krone posejalo z žitom 4*25 milijonov hektarjev zemlje, Oficielna in privatna poročila pravijo, da bo letos boljša letina nego je bila 1. 1906. Takrat se je pridelalo na hektarju 14*7 stotov žita, 1. 1907. pa 13*8. Če računamo na hektar 14 stotov — pričakuje se pa mnogo več — tedaj se bo pridelalo v deželah ogrske krone okroglih 60 milijonov stotov« Bilanca žetve monarhije je torej izvanredno ugodna. Skupni pridelek bo znašal 78 milijonov stotov in bo za 6 mil ionov stotov boljši nego 1. 1906. Pšenične cene vsled te nove situacije že padajo. Po zimi je stal stot pšenice nekako K 30*50 in stot moke več nego K 40*—, dočim notira pšenica K 24*25, moka pa K 37'—. Bodoče cene so pa tudi odvisne od svetovnega pridelka žita. Ce bo žetev povsod dobra, vsaj pričakuje se tako, tedaj bodo prav gotovo v prvi polovici nove kampanje cene in to navzlic varstveni carini. In če bi poljedelec tudi ne vrgel vsega pridelka naenkrat na trg, ker ne potrebuje takoj denar, vendar bo k temu prisiljen vsled ne-dostajanja prostora. Za cene v drugem semestru bo merodajna žetev tistih dežel, ki spomladi žanjejo, kakor Argentinija, Avstralija in Indija. Upanje je torej kar najboljše. Dejstvo je, da cene žitu, oziroma moki padajo — vprašanje je pa, če bo* splošna draginja s tem ponehala.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Žitne cene v Budimpeiti*
Dne 7. junija 1910. Termin.
Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9*6*
Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 7 24
Koruza za jull 1910 . , .  za 50 kg 54*
Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 6 87 Efektiv. 10 vin. višje.
Mi za ziraiba Jttv M1 Gozdna veselica
na šišenskih francoskih šan
k ni i laf i ne vsled slika« nadriintm
Jaz
—       «.„ atkoNko preMafen in Če
gre« sedaj Se v hribe, bom pa pojutrišnjem zares bolan.  —  Čemu neki! Ppoti svojemu prema je nju poskusit takoj par Fsyevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj, jutri jih vzamemo Skatljico zdolaj iz lekarne seboj in videl boš, kako briljantno ti bo pot storila, *ko boš sodenice rabil po predpisu. Skatija stane samo K 1*25. Generalno zastopstvo za AvstroOgrsko: W. Th-Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, IV 1. Grosse Neugasse 17.
Po današnjem stanju znanosti je Odol dokazano najboljše sredstvo za negovanje zob in ust.
Mcteorolosicno poročilo.
Viiina iad narjea *«■
Sredaii zrični tlak 736 § mu
6. }2.pop. 728 8    21 2 slab jug dež „   9. zv.   7311    155 j sr. szah. pol oblač.
7.; 7. zj.   7330    14-6 si. jjvzh. ; megla
Srednja  včerajšnja  temperatura 17 2« norm. 16 7°. Padavina v 24 urah 3*1 nun
Zalivala.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom prebritke izgube naše preljube, nepozabne soproge, oziroma matere, stare matere, sestre, tete in svakinje, gospe 1998
Ane Cesar
kakor tudi za mnogoštevilno časteče spremstvo pokojnice k večnemu počitku ter za darovane prelepe vence, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo globoko, presrčno zahvalo.
V Ljubljani, 7 junija 1910.
Žalujoča rodbina Cesarjeva.
v Sp. Šiški štev. 81.
sprejme takoj i9m
f r, Vidmar, kroiaf fci mojster v Železaikih
Pes
krasen, velik rVeafandlaiider, dva leta star, so jako C—O faTOds 1985
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Mi
izprtiai
olik i ttnjik
Dragotin Jtirman
Ljab^aaa, ^eoborgova ulica iL 1.
V MU prav afita
UOb
M hmki nhsM
man ufakturist, zmožen obeh dež. jezikov, ioM stapiil takoj v ■■■■>■
Gre tudi na deželo. 1966 Ponudbe naj se pošljejo na upravn.
»Slov. Naroda« pod
Poziv.
Poživljam dotienega ki mi je 25 maja poslal razglednico brez podpisa
in pravi: pride vec na svidenje,
naj mi takoj isto več poroča, ker ti podatki so zame važni. Oni naj se tudi podpiše. Za tajnost njegovega imena jamčim.
TmmIJ Srte
1993 trgovec, Senožeče.
1094
Na prodal le
v sredini Trbovelj, katera je pripravna za gostilno ali drugo obrt. — Natančneje pove Ivan Barbo v Trbovljah.
OMitta pisarna dr. Iv. Mm v Celju
sprejme
stenografa
alt stenoorajinjo.
Znanje   strojepisa   potrebno. Nastop takoj. Plača po dogovoru. 1797
OLLA
je več nego 2000 zdravnikov označilo za najisas sUvefss. Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka. R. Sušnik. Gabriel Piccoli. lekarnar. A. Kane, drogerija. Ani. Krisper.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kor OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago".
Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvornice za grami OLLA na Punaju II. 300, Praterstr. 57. 1000
OLLA"
specialiteta gumija po današnjem stanju znanosii dokazano najboljši SDMI.
Dobiva se po vseh lekarnicah in drogerijah.
IS
Ženit na ponudba!
Izobražena gospodična, 24 let stara, izurjena v šivanju in kuhanju se želi vsled pomanjkanja znanja tem potom seznaniti z gospodom od 28 do 3V let s stalnim zaslužkom.
Le resne ponudbe do 30 junija 1910 poštno ležeče Karlo-vec. Hrvaško pod „Zadovoljnost.**
Tajnost se jamči. 1991
Kot kuntorist
Mts atntbo mlad mol s prakso in trgovsko ialo. 1964
Ponudbe se prosi pod v9lu Hat* aa uprava. »Slov. Naroda«.
Posestvo
zgostitaoinlepim vrtom
poleg kolodvora, v lepem kraju na ■ttalevakaaa, se zaradi bolehnosti predla. Hiša je povsem urejena za trgovca in mesarja. Poleg je tudi stav-binska parcela. 1987 Kje, pove upravo. »Slov. Naroda«.
„Zlata kaplja Ljubljana, h. Mra ista m. 11
v sliiiai kolodvora. Lepe zračne sobe.
Priznano fina kuhinja.
Izborne pijace. j
Nizke cene.
Lepi restavracijski prostori in povsem .
na novo urejen       ri3 j
W*T~ velik senčnat vrt. m
Vsako sredi! pri usodnem vm
velik koncert!
I. Pisem
Jo tai balami v
ta vrata 2oor
gospa Fr. Fleriaova, trgovčeva soprogi iz Doa-tat v LjaMjasi, si pati si poste po Dasajski ia ■arije Terezije cesti do državnega kolodvora, starta »rs naiatearka> dalje alata varliles, ki je imela za obesek medaljon a sliko. — Najditelj dobi primerno nagrado.
1982
odpotuje od 9. do 15. t- m.
Izgubila je UČeiieC
iz boljše rodbine, ki je dovršil vsaj nekaj gimnazij se takoj sprejme v drogeriji Antona Kanea v LJubljani, Židovska ulica 1. W7ž
prodaste se iz proste volje §
2 domačiji v Hib
tri Četrt ure od Ljubljane.  Ena za 5 glav in ena za 7 glav živine.
Vpraša naj se v Kožarjih št. 10«
Avtomobil
za 4 osebe
se po jako ugodni ceni proda.
Strojepisci imajo prednost. Ponudbe na upravo. »SI. Naroda«.
Pošten In priden
mesarski pomočnik
ki je vajen vsega dela,  tudi sekanja
se išče.
Prednost imajo starejši, ali vsaj vojaščine prosti. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1990
Več spretnih
1957
Več se poizve
152
9*
v Sp. Šiški 220, pri Sebeniku,
ur v
za ključavnice in nekaj
pomožnih delavcev
dobi trajnega dobrega opravila.
Kranjska tvornica za isieznino v Kamniku.
VECUIO
joiua Humpolec &5 suhnarikof i oda;
Najbolje jukno t pomodnu robu "  4    nudi tirdtka
Zenitna
ponudba! I
ANT-TOMEC
izvoz sukna uHumpoku
(Češka)
Uzorci
daaaus
Postaven, v kupčijskih ^ zadevah izveden mož naauakaS v starosti 50 let, s 4000 K premoženja, se želi v svrho že-nitve seznaniti z gospodično ali vdovo, ki bi bila posestnica kake gostilne ali trgovine. — Stroga diskrecija zajamčena. — Resne ponudbe se prosijo pod „Št. 165** peste restante. Zidan most. Štajersko. 1995
se
z zareze ii bez zareze je trasa ii mejša kot vsaka draga opeka.
. V zalogi jo ima vedno v poljubnih množinah izdeloratelj
A mt     3van ]clacin, fjubljana.
Zahtevajte cenik. 1956
Ravnotam vedno velika zaloga
Portland cementa.
sv
Varstvena znamka.
zaradi smrti in preselit v* za polovično ceno dobro ohranjenih nemških knjig, in sicer klasiki: Hebbel, Korner, Lenau, Nestrov, Raimund, Saphir, Shakespeare, Schiller, Uhland, Zscnekke, Chamisso, Goethe, Grillparzez, Hauff, Heine, Kleist. Proda se tadi 3 zvezke lepo vezane „Dr. Platten Heilmethode" ter nekaj sobnega
pohištva in kuhinjske pOSOde,  zadnja se lahko na lica mesta ogleda   vsak dan Pismene ponudbe na naslov: Marica Kmhar. vdova c. kr. sod. kancelista, Krško ob Savi.
1938
Skladiščnik
srednje starosti, 25 — 35 let, se sprejme pri tvrdki
Iv. A. Hartmanna nasl. Avg. Tomažič
zmožen slovenskega in nemškega jezika 2 lepo pisavo, zanesljiv, trezen, pošten in zelo marljiv, prednost imajo, kateri so vojaščine prosti iz trgovske šole in špecerijske stroke izvežbani.
Plača ugodna, pozneje zboljšana po nje govem vedenju in vporabi, hrana in stane vanje ob svojem.
Ponudbe z spričevali takoj, vstop najkasneje konec junija. 1960
Sukno
In modno Blago za obleke
Karel Kocian
tvornico za sukno
v Humpolcu
Nihče naj ne zamudi priti in čuditi sel
Po tovarniških cenah se prodajajo zaradi opustitve naše tvorniške zaloge
= samo Se O—IO dni: =
Govorilni aparati od K 15*00 naprej.
Ploifte, ki so doslej veljale K 4—, sadaj K 1-35, K 2-00 in K 2*50. Orkestrioni od K 300 naprej.
V Ljubljana, Sodnijska ulica štev. 3
ig69 Bapd Mf 00*/o UP—to.
F. Machinek & sinovi, Dunaj - Lipsko - Praga - Brno.
Koncerti
176C
so Trto do 15. septembra
vsak dan
i
Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1/110.
dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer.
Vstopala* vsalol prosta.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
aaaaa gaaaai ■ StritarJova aliea Ma«. 2.----■ *— — — ------
rtdiilim v imata, caovos, Trsta Is Sarafavi
Sproau vtofc n k u MaB raba kr P Jm\\SK- « Fd* m
•kanji a aa *ft » ona "aT P2 P a
Pofbrjc
■aBaaaaaBaaaaai
aaaaaaa
06
.GU
BU
M-W
518897
L4
D2C