¦                                                                                                                                                       ¦
•                                                                                                                                                       ¦
Pred volitvami.
•                                                                                           •
%..........................................................f \
Volilni dan za konstituanto, 28. november, se bliža. Dve leti smo čakali teh volitev. Te volitve naj bi bila važne kakor nikake druge. Saj imajo poslanci, izvoljeni pri teh volitvah, določiti najvažnejšo podlago naši novi državi. Ti poslanci namreč naj določijo temeljne zakone nase države, naj določijo, kako hočemo, da se vlada v naši državi, kako hočemo, da se upravlja naša država.
Vsak volilec ima sveto dolžnost, da dobro
in vestno premisli, komu odda svoj glas. Vsak volilec se naj zaveda, da si on sam po izvoljenih poslancih ustvarja zakone in postave, po kterih se bo moral ravnati. Ako se mu zde marsikatere naredbe trde, morda celo prehude, naj ve, da si je kolikor toliko sam kriv teh naredeb. Saj so izdali te naredbe od ljudstva izvoljeni poslanci ministri, torej tisti, za ktere je bilo največ  volilcev.
Naši dosedanji zastopniki v Beogradu, ki že skoro dve leti urejujejo našo kraljevino, pravzaprav niso izvoljeni od ljudstva. Volitve pred 2 letoma niso bile mogoče. Zato so posamezne stranke sporazumno poslale po svoji moči primerno število poslancev v Beograd. Sedaj pa naj bi ljudstvo samo izvolilo svoje zastopnike.
Ker pride na približno 30 tisoč prebivalcev eden poslanec, je jasno, da se morajo volilci zediniti, koga hočejo poveriti s svojim zaupanjem. Družijo se radi tega volilci v večje skupine, tvorijo se razne stranke, ki si ustvarijo, kako pravimo, Mroj program. Kdor je s tem programom zadovoljen, se pridruži oni stranki. Zato pa je dolžnost vsakega vo-lilca, da si ogleda programe raznih Btrank, da pa tudi premisli, ali ima dotična stranka tudi resen namen, voljo in moč, da izvrši svoj namen. Zakaj zgoditi bi se utegnilo, da kaka stranka dosti obeta, da si pridobi čim več privržencev, druga zopet obeta stvari, ki so všeč volilcem ali izvršiti obetov že v naprej ne namerava. Iz vsega tega vidimo, da odločitev ni lahka, da zahteva mnogo treznega premisleka in obilo razsodnosti,
Volilno gibanje se je začelo. Večina naših volilcev  je   imela že priliko, kako so jih za-
stopniki raznih strank vabili v svojo stranko.
V glavnem imamo 4 stranke, ki se pote-zajo za politično moč. Je to prvič narodna ali demokratska stranka. Ta pravi: Človeška družba, kakor tudi država sestoji iz najrazličnejših stanov. Ako hočemo, da se družbi, državi dobro godi, moramo skrbeti za vse njene stanove, da more vsak primerno živeti, da se nikdo ne zapostavlja, nikdo na stroške drugih čezmerno ne povzdiga. Drugič imamo Samostojno kmetsko stranko, ki zahteva, naj o kmetskih stvareh odločajo kmetje sami in ne ljudje (niti duhovniki niti razum-ništvo), ki niso v ozki stiki s kmetom, ki baje ne poznajo dobro kmeta in ga baje več ali manj le za se izrabljajo. Tretjič imamo klerikalno stranko, ki se imenuje tudi kmetska. V njej hočejo vladati duhovniki, torej en stan, zastopniki drugih stanov pridejo v poštev, kolikor se njim podvržejo. Moč, ki jo imajo po svojem poklicu v cerkvi, hočejo raztegniti tudi na posvetne panoge. — Četrta stranka je socialno-demokratska stranka. Ta zahteva, da dobi politično moč v svoje roke delavstvo, stanove in imetje hoče zenačiti. Poleg teh glavnih strank so se pojavile v zadnjem času še dve stranki: narodno socialna stranka in pa komunisti. Narodno socialna stranka je bolj stanovska stranka za srednji stan, posebno pa za begunce, obrača se proti kapitalu, gmotnemu in duševnemu. Komunisti bi pa najrajši vse dobrote tega sveta med seboj razdelili in ne privoščili drugim, kar zahtevajo za se.
Ako smo si torej naše politične stranke nekoliko natančnejše ogledali, smo videli, da, ima   najširšo   podlago  jugoslovanska   demo-
kratska stranka. Ker ni ne stanovska ne verska stranka, ne sme skrbeti v prvi vrati le za kteri posamezni stan na škodo drugih. Njena velika naloga je prav v tem, da pobija stanovsko in versko nestrpnost in sovraštvo, ki ne more za celoto nič dobrega narediti. Baš v naši državi, v kteri imamo katoliške, pravoslavne in mohamedance, je velike važnosti, da se ne razvnamejo verske nestrpnosti, ki bi celoto, državo, le slabile. Pa tudi s tem, da se jugoslovenska demokratska stranka ne zavzema samo za en stan, nego ščiti koristi vsakega stanu, izvršuje v največji meri državno nalogo. Ako se posreči tej stranki, v kteri so zastopniki vseh stanov, plemen in veroiz-povedanj, da so ublažijo nasprotstva med posameznimi stanovi, plemeni in veroizpove-danji, doseže nekaj tako velikega in važnega, da se bo moral vsakdo čuditi in priznavati njene zasluge. Zato pa je dolžnost vsakega poštenega, vestnega človeka, ki mu je kaj za našo državo, da dela z vsemi svojimi močmi za uresničenje teh nalog. Vsak razsoden človek lahko uvidi in vsakdanja izkušnja ga uči, da je v slogi, v skupnem delu moč in uspeh. Ako vsak na stran vleče, ali mesto da bi se sam poprijel dela, So druge od dela odgovarja ali jih ovira, se ne more iz tega nič dobrega roditi.