t*deii!ske novic^ # Naš cesar hvali junaštvo in zvestobo Hrvatov. Dne 17. seplombra je naš cesar v [;oseb'ni avdijenci sprejel na Dunaju predsedstvo brvatskega sabora, ui sicer praisednika dr. Medakoviča ter oba podpredsednika d!r. Magdiča in dr. Luciniča, da mu izroči adreso hrvatskega sabora. Na poklonilni predsednikov nagovor je cesar odgovoril: ,,S posebnim zadovoljstvom sprejmem ponovni izraz zvestobe in udanosti hrvatskega naroda do moje vladarske liiSe. Sinovi Hrvatske so za časa te tako dolgo trajajoče vojske dojjrinesli sijajne dokaze požrtvovalne vstrajnosti in junaštva, Veseli me, da označujete kot temeljno podlago vašega političnega delovanja \ez, ki veže eno in isto državno skupnost krone sv. Stefana. Pri stremljenju za kulturelni in gospodarski razvoj hrvatskega naroda računajte na enaka čutila moje dobrohotnosti, kakor jih je vselej gojil moj prednik na prestolu. Za vašo zvesto udanost izrazite Hrvatski tudi javno mojo hvaležnost. Poroka nadvojvode Maksa. Iz Prage se porooa, da se bo nadvojvoda Maks, brat našega cesarja, t>oročil meseca novembra t. 1. z jtrincezinjo Frančiško Hohenlohe. f^oroka se bo vršila v grajski kapeli v Laksenburgu. Duliovniške vesti iz somboteljske škofije. C. g. Vinko 'Kos, kaplan na Gradu, je pozvan v vojaško službo. Na njegovo mesto pride 6. g. Andraš Benden iz Beltinec. Odlikovan slovenski zdravnik. Okrožni zdravnik pri Sv. T.enartu v Slov. gor. dr. Franc Tiplič je bil odlikovan z vojnim križcem tretjega razsreda za civilne zasluge. OdliJfovani usmiljeni sestri. Usmiljeni sestri v bolnišnici v Postojni Jera Gobec in Neža Klasinc sta bili odlikovani z vojnim križcem 4. razreda za civilne zasluge. Slovenska služba božja na Dunaju se vrši so daj vsako nedeljo ob Stirih popoldne v cerk^vi sv. Ant v I. okraju, Annagasse. Slovenci in Slovenke že s»daj pritfno zahajajo tje: posebno razveseljivo je, da je videti med njimi mnogo vojakov. Marsikdo, ki se guti v velikem mestu osamljen in tuj, najdi ondi med svojimi rojaki krepila in tolažbe v teh težkih fiaciH. Dekliškl shod. Na rožnivensko ncdeljo dne 7. nktobra je na Svetih Gorah (župnija Sv. Peter pod Rv. Gorami) cerkveni dekliški' shod za šeutpetersto župnijo in sosedne župnije kozjanske in brežiške dfrkanije. Cerkrvena slovesnost se zafienja ob 10 un dopoldne. Pridigo ima prof. dr. Josip Hohnjec. Namen phoda je: ponovitev obljube zvestobe Mariji, Kraliici mladine, in mirovna pobožnost k Mariji, Kraljici miru. Povabljene so članice Marijinih družb, dekliških zvez in sploh dekleta iz obeh dekanij. Ruška koča se zatvori za to leto v nedeljo dne 30. septembra 1917. — Podravska podružnica Slov. Planinskega Društva. Slovencl v Nemčiii. Kaplan Tensundern nam piše iz Gladlbecka: Ceprav smo Slovenci tukaj v Gladbecku na Nemškem daleč proS od svoje lepe domovine, ostanemo vendar zvesti cesarju in domovini -idani Sloveuci. Obe naši slovenski društvi in s^cer društvo rudarjev sv. Barbare in roženvensko društ\o, izborno vspevate, kajti prvo šteje 179 članov, od Katerih se jih nahaja 93 v vojaški službi, drugo (iruštvo pa štcje 208 filanov. V blaga-jni inmmo 031,41 M denarja. V naših društvih se razprodana teden 100 .ztisov ,,Slovenskega Gospodarja" in 45 iztisov ,,Domnljuba." Zborovanje imamo vsake štiri tedne, zadnjo zborovauje smo imeli dne 16. septembra \- voliki dvorani pomoonilcov, ki ima prostoVa za 50 oseb. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Igrala se je lepa gledališka igra, vršili so se slovonski nagovori in zadonele slovenske pesmi. Kadlar smo tako zbrani. se rjam j>afi zdi, kakor če bi bili v domovini, zlasii ob nedpljab, ko imamo cerkvene pobožnosti, kot pridigo itd. v slovenskem jeziku. Zlasti dobro so rai,vija rožnivensko dništvo, kojega Člani se udeležujejo vsako 4. nedeljo v meseou skupnega sv. ohhajila« Naše geslo jc: Pn Marijik Jezusu! Vsako društva ima svojo lastno in lepo zastavo. Predsednik obeH dmStflv jc mnogozaslužni C. g. "kaplan Tensundern. V načHstvu se še naliaja: Tnhtar, Grossmaiui, Dobravc, Skraber, Kaša, Osob.nik: zaupniki pa: Ceska. Južnik, Masnes, Sajovic iu Suler. V nacelstvu rožuiveiiskega društva so sledeči: Lužnik, Medvejšek, Kravanja, Poglajen, Skraber, Vouh in Tulitar. 1 ukajšnji Slovenci pošiljamo pozdrave vsem znanim j zlasti našim junaKom na bojišeib, zagotavljajoc vse, da osianemo zvesti sinovi in hčere katoliške cerkve, zvesti cesarju in domovini. 4001etnlea cerlnre Matere božje na Gori pri Sv Petru niže Maribora. Ob krasneni vreraemi in tako števibiem obiskn, kakor še dosedaj nikdar, smo olihajali na Gori letos dne 7.. 8. in 9. scptembra nu80 romarsko svečanost. Proeesije so prihajale že v petek in so bile pri pridrtgi ob 3. uri popoldan in potcm ul) šestih zvečer. Najvecja je zopet bii.i anton.•evška. !••¦;!tero je vodil letos č. g. kaplan Kolnik. Na novo jo prišhi procesija od Sv. Lovrenca v vSlov. g. Prek Mnre pa se je takorekoft ukradla dokleževska, ki se jp morala skriti pred madžarskinn stražniki, ki so jo dvakrat nagnali nazaj, češ, da nese živež sestradaniin štajeroem. Znameiije žalostnega časa! Hvala njim ia vsem roniarjem! Marija naj poplača 1 sočkrat vsoia njih trud in ljubezen, posebno pa cft. gg. n\isijou;:rjem: Francu Kitak, Alojziju Zdra.vljič in Frnncu Zorkn za prelepe iz sroa segajoce nauke '.n delo v spovednici. čč. gg. Frančišku Kovačič in dr. Fi'::ii6iškii Lukman, ki sta imela slovesue svete iriaše. Č8. gg. Severinu Fabian, Irančiškanu v Matji.oni, Mavriciju, k.ipucinu iz Lipnice, in Pavlu ifolpnian. ka]>lanu pri Sv. Magdaleni, za. pomoo v iz; ovednici! Stoletni sjtojnenik. Od Sv. Petra pri Mariboi"i nam piše prijatelj lista: Ob priliki štiristoletnice im Gori so se čudili romarji lepemu spomieiiikii, ki stoji obnovljen ob poti, ki pelje od žnpni.iske cerkve i>a Goro. Še holj pa so se čudili nemškeimi napisui. TCaj je s tem spomenikom ? Letos obhaja ta spomenik MlOIetnico. Dne 30. aprila 1817 je namreč prišla po •¦avadi prošnjih dni proeesija od Sv. Marjett'. Sent: eterski žu;:nik Matija Breznik so ob pol 9. uri hileli na Goro. da b'i romarje sprejeli in za njili maževali. Bolehali so pa na vodeniki. ln ravno tam, kocler stoji spomenik, jih je zadola v prieo nadufiitelja in organista kap in so tam izd'alinili svojo dušo. Go"ečemu diišiiemu pastirju sta brata postavila na kraju smrti spsmenik, ki se je dal letos popraviti in obloviti v spomin lOOletnice. ,,Dve kroni s(a ve6 kakor ena", je rekel vimPar A. k viničarju B., ko ga je vprašal, v katero šolo da stroka, v katero šolo da otroka, v nemško ali v slovensko. Seveda v slovensko! Tam se najpoprej nauči dobro slovensko, potem pa še nemško. Zna torej dvakrat ve6. Dve kroni sta več kot ena! Nemških šol ne marajo vfč. Iz vseh krajev, kjer so samo nemške šole, posebno šulferajnske muCilnice, se nam poroča, da je vedno manj ti stih nesrečnih staršev ali varuhov, ki bi dali svo je otroke v tako šolo. V šulferajnskih solah na staja vedno večja praznota. Narodna zavest raste. Tujcev in njih zavodov naši ljudje vedno manj marajo. Samo neznačajoeži ia par šnopsarje? še tira svojo deco v nemško šolsko ječo. Se bodo kesali! Slovenski otrok spada po treznem človeškem premisleku v slovensko šolo. kjer se mu ne bo ubijal v glavo samo tuj jezik, ampak se bo prin^i! drugih potrebnih ZDano3ti. ,,Veieizdajalci". Slovenski kmet izpod Pohorja naru tjiše: Pravo struno ste ubrali, ko ste pove dali v zadnjem >Slov. Gospodarju<, da bočemo v naših krajih bili veleizdajalci na ta naCin, da se otresemo tistib, ki nas tiščijo v politični, narodni in gospodarski jarem, t. j. tistih tujcev, ki nas hoČejo zasužnjiti. Taka >veleizdaja« seveda ni nič sramotaega in še manj kaznjivega. Kot krvosesi so se vsedli v naSe lepe slovtnske kraje tujci in nam hočejo gospodovati. Tujci silijo na vsa važ nejSa uradniška mest^, tajci hočejo biti župani v naših občinah. tujci silijo v vsak količkaj važea. odbor, povsod hočejo imeti prvo besedo Tujci se polašoajo naših trgovin, obrti, gostiln in indu strije. Tnjci nas hočejo podjarmiti in zasužnjiti. Vse t) lioCemo iztrebiti iz slovenske zemlje in za to smo veleizdajalci Prav ste imeli, ko to povdar,al.e. Ziveli taki >veleizdajalci !< Položaj našlh županov. Župani so dandanes Jilapci razuih uradov. Napftilo se jim je toliko uradnih o!""avil, da morajo svoje lastno gospodarstvo db cela zajiemarjati. Posebno na Slovenskem Stajerju jjostopajo tujci-uradniki takp čudno z župani, d'a bi J»ilo vredno, ko bi se kak poslauec natančneje zanimal za položaj naših županov. Vsakdo že <ianes komuudira z žtipani: cesarski namestuik, okrajni gla"var, tem ponrejoni uradniki, nafielniki sodnij, davkftrij, dobroplačani komisijonarji, žitni in krompirjevi nadzorniki, živinski nakupovalci, in nazadnje Še razni postopači. Za vse te mora danes žnpan oprav1 Ijati slnžbo priganjafta, agenta. biriča in pisača. ^itni komisijonarji. ki vlcčejo mastne odstotke od oddanega žita, kar kratkomalo zabtevajo od župana: Do tedaj in tedaj spravi toliko in toliko stotov zrnja ,v mesto, fe ne. pošijemo vojaštvo v občino, žnpanu pa iialožjino kazen. Kouiisijunar vleče lepo odškodlni- j no, a županu še zar;;6una prevoznino za vrefie. | Vsak pisar dobi lepe dijete, županu nihee ne povrne j niti resničnih izdatkov. Krompirjev nadzornik, ki liodi od občine do občine, da se prepriča o krompirjevi letini, ima 20 K dijet na d'an in še kilometerske doklade. Župan mora hoditi zastonj od njive db njive. Glavarstva najn zapovodujejo, naj spravimo toliko in toliko jajc skupaj ali kakiih drugih pridelkov. Žui)an ne dobi ne vinarja odškodnine, "trgovci in niešetarji, ki prevzamejo blago, pa dobijo takoj lepo odškodnino. In 6e pri glavarstvu prosimo, naj se jiam delo vendar nekoliko onieji in za posebno velika dela. ii. pr. za popisovanja pridelkov, živine itd., da kaka odškodnina, pa se nam zagrozi: ..Takoj vas pošljemo k vojakom!". ali pa: ,,Naj vas plafia občina!" Take mora dlandanes požirati slovenski župan od u radnikov in pisarjev. ki so od nas plajfiani. In doma se zdira in krega nad županom vsakdo. Ce mora kdo oddati kaj žita, krompirja ali živine, vrže krivdo na župana, če kdo ne dobi vzdrževalnine (podpo re). krivi župana. ee mož ali sin ne dlobi dopusta ali se ga ne oprosti od vojaške službe, je zopet kri\ župan. Tak je sedaj položaj nas žup^aiiov. Nik.oii ni. ki bi se potegnii za nas. Ali no bi kazalo. da bi se naši gg. poslanci na Duuaju potegnili za nas in "naiu izposlovali kako odškodnino iz drž'avnih sredstev? — Župan iz ptujskega okraja. Cenjene naročnlke, ki so zaostali s plačilom narocnine. opozarjamo. da nani isto takoj pošljejo , ker jim bomo druga.ce ustavili list. V prihodnji g(evilki bodo dobili vsi naji.:uiki, ki uam še ka.j naročnine dolgujejo za .iazaj ali {a ?<> lisla ni¦¦;•.• plačali zanaprej, položnice in bodo obeiiam imoli modro križe na ovitkih. Prosimo, da nam >)otem takoj po51.jp.io dolžno naročnino. Na znanje. Ker je bil naš strojni slavec včeraj zopet brzojavno vpoklican. nismo mogli današnjega lista tako urediti. kot. bi morali. Mnogo važnih poročil je rnoralo izosUiti. Odslej se bosta, ako ne dobimo strojnega stavca. »Slov. Gcspodar« in »Straža* slavila na roko in bosta skoro gotovo morala izhajati zopel samo na 4 straneh. Nemška tiskarna dobi vedno več stavcev, nam pa jih od pokličejo. ^»^¦rsiS^*^"''? šff; VJtS «* **¦ 'ti f*"a7"S /f» ** Proinet s semensklm žitom. Kupovati žita za seine nihfie ne sme brez dovoljenja okrajnega glavarstva, oziroma vojnožitnega zavoda. Prošnje za ivakup semenskega žita se morajo poslati okrajnerau žitnemu nadzorniku pri okrajnem glavarstvu. Ce pj hoče kak posestnik v domači občini zamenjati svoie žito za boljše semensko žito, je to dovoljeno, a mora po županu naznaniti okrajnemu žitnemu nadzoniik)ii. Plača se mala pristojbina za žitni zavod. Najnovejše o krompjirju. Pridelovalcem *je rtovoljeno, da smejo shraniti za se 2 5 0 k g k r o iu p i r j a za o s e b o. 20% od pridelanega, kronn.u-.ja se sme obdržati z a k r m 1 j e n j e in 25 do 30 m e t e r s k i n s t o t o v pa se ga raCuna z a s e m e na 1 1) e I: t a r. V toliko popravljamo |)oročilo o krompirju v našem uvodniku na 2. strani današnjp številke. Poskusno kopanje ki'omplria. Žetveni komisar nain poroča, da je na najboljših njivah na 20 gtirijaških raetrih izkopal 30—50 kg, na srednjih njivah 20-30 kg in na slabih 7—20 kg krompirja. Preslcrba s krompirjem. Kakor izvemo, mariborskemu okraju ne bo treba ni6 krompirja izvažati iz okraja, ampak se bo ves odvišni krompir porabil za domače potrebe v okraju in za mesto MarKbor. Prevoz krompjtrja. Okrajni krompirjevi nadzorniki imajo pravico, da smejo dati dovoljenje za prevoz 50y kg krompirja z vozotn. lijij je s petrolejjem? Župan iz mariborskega okraja nam j>iše: Žfi pred tedni smo dobili od glararstva akupno nakaznico zu petrolej. Večji iiosestniki bi dobili 1 liter. manjša gospodarstva in družine pa pol litra petroleja za cel mesec. Župani smo poslali sezname takoj na okrajno glavarstvo, a petroleia še do danes ni. Ljudje nas kolnejo in nas dolžijo. da smo mi zakrivili. ker ni petroleja, ponofino delo stoji, ker ni luči in tako iraamo ogromno škodo pri iiašem gospodarstvu. Ljud|je so res primorani svetiti s treskami, kakor v starih časih, in bati se je -¦ nožarov. Vino in sadni mošt delamo po dne ali pa prešamo v temi, koruzo moramo likati po dne in c;ela vrsta nujnih jesenskih del stoji. Kdo je kriv, da se nani ne da petroleja? Govori se. da gre večina našega petroleja v Neračijo za jjodmorske colne in za nemško prebivalstvo. Ljudstvo se razburja. Prosimo in zalitevamo odpomoCi. — Župan. Za jietrolej. Prehranjevalni urad raariborskega glavarstva je nrosil dunajske oblasti, naj dajo za kmetska gospodlarstva vefi petroleja. ker s to skromno množino petroleja pod nobenim pogojem ljudje ne morejo opraviti nujnih jesenskih kmetskih vefiernih opravil. Ce bo proSnja ugodno rešena. se bo petrolej takoj razdelil. Karte za oblek«. Vladn je izdala naredlK), ki dolofif, da so zn vso dežole naše državne polovice upeljane karte za obleko. Naredba ima nnniPii, da sp po možnosti izvrši in uravna enakomerna preskrbaprebivalstva. z najpotrebnejšo obleko v prvi vrsti za revnejše sloje prebivalstva, nadalje uravnava uporabo blaga za obleko, ker je bilo dosedaj maršikatero blago za izdelovanje obleke in perila prosto glede urodaje. V vsaki deželi se ustanovi poseben uradl, ki bo uravnaval prodajo, promet in oskvbo preiiivalstva z obleko in ki bo •.jodrejen deželni politiftni oblasti. Za pokritje upravnih stroškov se bo moralo pri prodaji blaga plačati 3 do 5% doklada. Naredba določa, da je odslej naprej prepovedano inseriranje glede prodajne ponudbe blaga za izdelovanje obleke in uerila po ftasopisih itd. Tudi vsebuje naredba uravnavo prodaje in nakupovanja stare obleke in starega perila. Vsaka oseba, ki si bo »ameravala khipiti obleko ali perila, bo dolžna dokazati, da obleko, oziroma perilo res potrebuje, nakar bo dobila kurtico oziroma dovoljenje za nakup obleke in perila. Podrobnejša tozadevna doloSila bo izdala deždna politična oblast. Za toza,devne prestopke je doloftena denarna globa do 20.000 K, oziroma kazen zaponi do 6 raesecev. Karts za gostilniške goste. Žtvil je malo, zato je treba štediti z njimi. V gostiinah so porcije postajale vedno manjše, tako da je marsikateri obiskovalec krCme vstal lačen od mize, četudi je plačal 6 ali še več kron. Kdor je imel potrebni denar, je šel nato še v drugo in v tretjo gostilno in je torej dvakrat ali trikrat obedoval ali večerjal, predno se je nasitil. Zdaj pa se misli tako ali večkratno obedovacje preprečiti s tem, da vsi, ki obedojejo v gostilni, dobijo posebne karte, katere bodo morali oddati za obed oziroma za večerjo. Na ta način se bo torej poskrbelo, da se ne porabi preveč živeža in da si obiskovalci gostiln ne bodo pokvarili želodcev vsled preobilnega zavživanja jedi. Tudi nekaj ! Tri vagone pšenice se pekvarilo. Že zopet se jekakor poročajo graški listi, pokvarilo vojnožitnemu proraetnemu zavodu 3 vagone pšenice. To pšenico so te dni pripeljali na dvorišče Reiningshai)sove pivovarne, da Łi jo tam posuSili Biia je popolnoma plesnjiva ko so jo pripeljali tje in plesnjivo so zopet odpeljali. Od kod je bila ta pšenica, zakaj se je pokvarila, kam so jo zopet odpeljali in kdo bo- fako srečen, da jo bo moral jesti — o tem se dozdaj še nič ne ve. Čudno pa je, da o zdajnib Casih. ko je tako hudo za moko, vladni zavod bolje ne pazi na žito. Kmeta se kaznuje, Ce se mu pokvari žito ali krompir: če pa uradnik vojnožitnega prometnega zavoda zakrivi, da se naenkrat pokvari 3 vagone pšenice, se mu nic ne zgodi. Ali se od kmeta žito rekvirira zato, da ga potem nesposobni uradnik pusti splesnjiviti ? Držatno pravdništvo in c. kr. namestnija dajta se malo pobrigati za take slučaje ! Luženje pšenlce. Za jesenski in pribodnjeletnl spomladanski nasad se odredi brezpogojna vporaba formalinovega lužila za pšenico in jeSmen. fiUŽilno postopanje je lahko izvršljivo; pred luženjem samim se priporoCa, dejati setveno blago v tanki plasti v z vodo napolnjeno korito ali kad in ga, tamkaj skozi približno pet minut dobro premešavati, da morejo lažje sneti priti na površino, kjer se jih pozajme ia nato sežge. Druge porabe — morda za krmilne namene — ali zmetanja na gnojišfie ni priporofiati, ker bi se na ta nafiin le pospeševalo razširjanje bolezni. Nato se vodo pusti odteči ter nalije pripravljeno luž;Iiio fekofiino. Za vsakih 100 k- setvenega žita se porabi 100 litrov vode, kateri se ip poprej pr":;:ešalo natančno četrt litra ali 250 gramov kupnega 40odstotnega formalina. Pri mešanioi se je tega sorazmerja natančno držati, da ,se po močnejši raztopnini ne škodi kalilna zmožnost semenskega blaga. S 15 do 20 minut trajajoCim mešanjem postauejo vsa zrnca temeljito mokra in se unifiijo snetne kali, ki se na njihnahajajo; snetivo zrnje, ki pride na površje, je zopet pozajeti in nato sežgati. Po tej pripravi se vzamo semensko blago ven ali pa spusti lužilna tekočina; sJednjo se pa mšre še dvakrat, toda ne večkrat, vporabiti. Pšenico se na nekako 10 centimetrov debele plasti nasuje. pridno obrafa, da se kmalu nsuši in nato kar iia.jliitreje posejp. Sušilni kraj, vreče za prevažarije in vse pri sejanju potrebne predmete je pred vporabo z lnžiluo tpkočino umiti, da postanejo prosti nalezljivih kali. Ptotrebni Iormalinj jp dobiti po Zvezi poljedelskin zadrug v Eggenbergti pri Gradcu, najboli priporofiljivo skupno za celo ol>f-ino a]i za eden sodni okraj. Hmeli. Na hmeljskem (rgu v ŽatcMi je l>il<» v pretekli dobi precej živahno gibanje, kajti zastopniU nemških tvrdk so poknpili skorodane vse zaloge starega tujega hmelja in sicer po 50 do 70 K za 50 kn, nadalje nekaj bal letošnjega hmelja za 70 do 95 K za 50 K. Vsi ti nakupi so se izvršilj v gpekulac-iiske namene. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnili valotrgovcev na Dtiuaju je sklenila sledečo lesne confi. ki so veljavne do preklica: Hlodi meliki npotesaui 42— 00 K, trdi 55-112 K, mehke deske 95-120 K, oglati ali otpsani mohki lilodi 80-112 K, trde deske 120— 200 K. mehke deske 90-122 K. PopraSevanje po ža- Lr:;jiPm lesn. zlasti po mehkih deskali, ki se jili rabi za izdelovanje zabojev. ,jp bilo zelo živahno. Dorcače klanje goveje živine in telet. DovoIjeno je goyejo živino in tudi teleta (do 250 kg tpže) doma zaklati. Dovoijenje izda okrajno gla varstvo. Meso doma zaklane živine se mora porabiti samo za domačo rabo Ce se žiuna ponesreči, n. pr. če si ziomi ncgo, se sme takoj zaklati in se Se le poztieje joroča glavarslvu o zasilnem comačem zakolu. S sladkorjem bo slaba. Češki listi pišejo, da bodo zaloge belega sladkorja skoro pošle. Bati se je, da bo drugo leto veliko pomanjkanje sladkorja Letina sladkorne pese je bil« letos polovico slabša od lani. Oddaja štajerskih plemenskih kokoši. Osrednji odbor štajerske »Kmetijske družbe« bo oddajal tndi letos članom podružnic Stajerskih kmetijskih družb plemenske kokoši. Tozadevne prošnje je vlagati najpozneje do 15. oktobra. Na pozneje došle prošnje se ne bo oziralo. Tiskovine za take prošnje se dobijo pri vsaki podružniei štajerske »Kmetijske družbe« Prošnje je vložiti pri dotični po družni i. Naročltev sadnih drevesc. Opozarjamo na inserat deželnega odbora glede naro&evanja sadnih drevesc iz deželnih drevesnic. N©sre6a na železnlci. Dne 21. septembra zjutraj so padfli pri črešnjevskem prodoru (med Pragarskim in Slov. Bistrico) trije vojaki iz vagona ter so se ponesrečili. Dva sta bila takoj mrtva, eden pa je kmalu potem umrl. Sploh se opaža, da sg na želez"iGi danes mnogo premalo skrbi za varnost življenja. Velika nesreča v rndaiku. V rudniku Lupeni na Ogrskem se je zgodila velika rudniška nesreča. Vneli so se v rudniku plini. Nesreča je zahtevala veiiko število človeških žrtev. 59 oseb je bilo mrtvili. 55 pa ranjenih. Potres na Gornje-Stajerskem. Preteklo nedeljo dne 23. septembra ob 3. uri zjutraj so občutili pri Irdningu in Sv. Lambertu na Gornje-Štajevskem precej močen potresni sunek, ki pa ni povzroSil nobene pomembne škode. Zemlje na Ogrskpm. Ogrsko noljedelsko ministrstvo je dovolilo, da smejo zopet peči na Ogrskem žemlie in sicer morajo biti enotne. SreSni Ogri! Pri nas pa ne dobimo b'ele moke niti ne za majhne otroke, bolnike in za stare ljudi. Skala ubila pet krav. Na gorovju Lengau na Solnograškem se je odtrgala skala, ki je ubila mnetu Jakobu'Wachheiner pet krav v vrednosti 20.000 K. $esto kravo je pa skala tako poškodbvala. da so jo morali takoj usmrtiti. 1 kg težak krompir. Na nekem vrtu pri Admontu na Gornjp-Stajerskem je zrastel krompir, ki je popolnoma zdrav, dobro razvit in ki tphta 1 kilogram. Maribor. Griža, ki je razsajaia v nafcem iuestu. ,je začela nekoliko pojenjevati. V predzadnjem tedenskem izkazu je še bilo 40 slučajev griže med mariborskim nevojaškim prebivatetvom. v zadnjem pa samo 32, kar je pripisovati dejstvu, da je minila dbba nezrelega sadja. — Vsak dan lahko opazujemo, kako izvestni krogi našega mestnega prebivalstva kmetioe. ki priiiašajo zelenjavo, sadje itd. na trg, obkladajo z najgršimi psovkami. češ, kmet jp kriv sedanje draginje. Skrajni 6as bi že Ml, da bi naše mestno prebivalstvo prišlo do prepričanja, da kmet ni kriv sedanje draginje. ampak židovski prpkupoi in razne — centrale. Maribor. V nedeljo, dne 23. septembra, je po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, umrla v 81. letu svoje dobe naducitpljeva vdova Mariia Sijanec, rojena Meznarič. PogrPb blage pokojnice se ie vršil v sredo, due 26. septembra, popoldne na mestno pokopališče. N. p. v m.! Maribor. Nabiralnica soške armade nas prosi, da objavimo ta-le poziv: Zbiranje starega papirjapo c. in kr. nabiralnici soške armade v Mariboru na korist soškega sklada za sirote in vdove je do sedaj doseglo izredno lep uspeh: 20.000 K (mesto Marilxir 6000 K). Kdor ima star papir, naj naznani c. in kr. nabiralnici, ki se nahaja v Mariboru, na Tegetthofovi cesti št. 22. — Priporofiamo našim Ijudem. da se odzovejo temu dobrodelnemu podjetju. Sv. Peter pri Marihoni. (Ka.j delajo naši vrli vojaki ?) Vesele in žalostne novioe dobivamo od njih. F"a.n6išek Kirar iz Malefinika je postal narednik in je dobil že dvakrat srebrno svPtinjo TT. vrste: Martin Horvat ima malo srebrno in bronasto svetinjo in Kaiiov vojni križec^ Malo srebrno in bronasto si je piiboril Alojzii Skof. sin gorskega mežnaria. Malo srebrno svetinjo in Karlov križec nosi Alojzij DvorSak, bronasto Anton fttromajer, Alojzij Muršec pa ICarlov vojni križ itd. Kratkomalo: skoraj vsi. ki pridejo domov na dopnst, nosijo že odlikovanja. nakafera smejo biti res ponosni. kakor smo mi na njiti. OmPiiimo, da imamo še celo vrsto drugili odlikovan- c(-\. katerc f»a je že imenoval in njili slavna dela oineiijal ,,SJovenski Gospodar."' Edlnajsta ofenziva ob Soči pa nain ,je priuesla tudi žalosti. Govori se marsika.i. pa ne vpmo, je-li vse poi.-olna resnica. Ranjen I:i vjet je l)iije Anton Damiš, vjet '.Janpz Kelbir" na gori Sv. Gabrijela, ranjeua Lovrenč Budja in Fran Op.rifi; [logrešamo pa jih še veliko, vPndar pa upanio da bo še vse boljše. ka.kor si mislimo. Sv. Peter pri Mariboru. Diip 16. septembra smo nn Gori zo,iet obhajali Ippo slovpsnost. K pozni sliižbi božji so priromali z bandero in godbo veteranci od .Sv. Benedikta v 8Iov. gor. pod vodlstvom .svojpga poveljnika Fr. Kavčica. jPo sv. maSi, ki se jp slnžila za rajne veteranee in tri sine Kajvfiičeve, je č. g. župnik po kvatkein pozdravu in nagovoru i"lagosiovil krasen venec, katerega so prinesli veteranoi za podobo, katero so žp leta 1915 darovali Matpri gorski. Po sv. maši so odkorakali k župnijski corkvi in se potem vniili na svoj dom. Mati Gorska niij čuva. njene goreče častilcp. bpnediške vetefa.nce in naj usliši njih srčne |>rošnjp in molitve za zaželieni mir in srečno vrnitpv iijihovili sobratov in aorodnikov in za oašega cesarja. nii.še vojake in milo doniovino! — Ob tej priliki pa se je blagoslovila tudi spoininska ploSča za Jožefa Rokaveo. ki je padel žo leta 1914 pri Grodeku. Eden brat, Franc, je Ml iiavzoo, eden ,ie vjet na liuskem in baje tudi že mrlev, trije pa so še na Ironti. Mati Rozalija, Rokavec, kmptioa iz Metave. je dobihi od presvitloga cesarja dar 200 K, katere pa je vse obrnila zopet v prid svoj.m rajnim in živim sinovom. Veselo svidenje naj jim (ia ljubi Bog tukaj in v nebesih! Sinarjeta ob Peftnioi. Žetvenp komisije občin Smnrjeta ob Pesnioi, Dragučova in Grušova- so v svoji skupni seji dne 9. septembra t. 1. med drugim lndi sklenile, prositi politične oblasti, da ukrenejo \sp potrebno proti onim lislužbencpm, ki nživajo vzdržRvalno podporo in radi lega za.npmarjajo svoja službena opravila. Ker se o sličnih slučajih sliši sedaj vsak dan \ec, bi bile oblastvene ukrenitve v te.j zadevi zelo zaželjene. Jarenina. Franc Reininger. bivši župan in gosiilničar, Imd Siidmarkin jjriganjaf,, srdit sovražnik Slovenoev, je končal svoje življenje v rieki krčmi v !-'tiidencih pri Mariboru. Sovražil, blatil in smešil je vse, kar ip slovenskega in cerkvenega. Ob času preganjanj Slovencev ob začetku vojske je bil v odb'oru v.[\ arctaoije. Zadnji Sas ga je vse zapustilo, tudi pošleni Nemci so se ga ogibali. Taval je okoli, kakor deseti brat. Mož je takorekoc sam sebe zadušil v bla(ii. s katerim je drugp obmetaval. Pravijo, da ga je kap zadela . . . Bolji mlini meljejo poSasi, pa gofovo. Naše dobro ljudstvo na PoliCkem je moralo siliio mnogo pretrpeti po njegovi nestrpni objestnosti., \'.w\\ mu Bog usmiljen sodnik! St. Ilj v Slov. goi1. Dnp 22. septembra je po diolgi bolezni umrl v Selnici ob Muri posestnik Fr. Dreier. Rajni je bil sicer rodom Nemeo. a hil je pošten katoliški mož skoz in skoz. Pri vsakih volitvah je volil z nami, svoje otroke je dajal v slovensko šofo. Bil je dober gospodar, spoštovan dalpč na okrog. Pogreb sp je vrSil v [»ondeljek. dne 25. septpmbrii. ob obilni udeležbi prebivalstva. Rvetila mu vefina lii?' Št I!j v Slov. gor. Vabirr.o na mladinski sestanek v nedeljo, dne 14. oktobra, v Slov. Domu popoldne po večernicah. Pride g. profesor dr. Kovačič. Pridite v obilnem številu od blizu in daleč! Mladina, sedaj je čas dela in združitve v organizaciji in v napredku! Sv. Bolfenk v Slov. gor. Kruta snirt je vzela Iftos Atojza in iMarijo Kramberger, kmeta in kmetico. inoža in ženo, ofteta in niater že doraslim otrokom iz Biša. Imela sta sedem sinov in dve hčeri. Mpd temi se nalia.jajo trije «a bojiščih. HCeri ste dobri in vzorni gospodlinji. Oče, star 75 let, je bil dobpr in i ošten kmet. Zapustil je zraven svojega lepega zgleda še vsakemu svojih otrok lep kos vsakdanjega kruha, da laliko vsak oelo svoje življenje pošteno izhaja. Mati. stara 73 let, res dobra nrati in gospodinja. je vzgojila svoje otroke prav tako. kakor jih mora vzgojiti krščanska mati. Za vse trude iu trpljenje, Bog Vama v plafeilo daj, Da vzbudita se v življenje In živita vekomaj! Mala Nedelja. Tukajšnji stražniojster Tomaž \1p§, katpri jp nipspca decembra 1!)l(i posestnika M. PraSkovič v Bodislavcili rešil iz goreče liiše. jo bil ociliknvan s srebrnim križfein s krono. Mozirje. Vinc Fužir je pred dvema ietoma p:sal iz Rusije, potem ni prišla nobena vest. Sedaj je prišla dopisnica. ki naznanja, da ne kaže po pisovati vjetniškega življenja. posebno še obteženega s tem, da pisma ne pridejo iz domačije v tujino in iz tujine ne v druge kraje. Bog dal skoraj mir! Sv. Lenart nad Laškim. l(o Ifi mese<iili se je oglasil iz ruskpga vojnega vjetništva .lanez Frece. Piše, da je še popolnoma zdrav pri nekem kmetu v delu. Dopisnicn je prišla dne 15. septembra. Povzrooila. jo domačini veliko veselje. Sv. Jederl nad Laškim. Izdilmi] jp na gori§kem ]>ojišdu dnp 3. septembra po no^i Matija Knez, kmet v Belovpm. Zapušfta ženo in otroka. Rajnerau .jiinaku, l^riitii lani meseoa maja padlega gimnazijca Franca Kneza. božji mir!