Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher obiskal ZZA V torek 29. 6. je ZZA obiskal predsednik skupšine Slovenije Seigej Kraigher v spremstvu šefa kabineta Boga Premelča. Gosta so sprejeli zastopniki ZZA in generalni direktor združenega podjetja Vladimir Logar. Tov. predsednik si je najprej ogledal laboratorije za ugotavljanje kvalitete in za raziskovanje zanesljivosti izdelkov. Nato se je zadržal v razvojnih oddelkih in laboratorijih za dielektrične in magnetne materiale. Preizkusna proizvodnja tehničnih ali navitih jeder za transformatorje in dušilke praktično dokazuje, kako ZZA z lastnimi sredstvi razvija nekatere izdelke in opremo in kako z maloserijsko proizvodnjo izdelkov za katere ni proizvajalcev sam odplačuje vložena Sredstva. Sledil je ogled oddelkov za usmerjene zveze, za tele-komande, za releje in žične zveze ter med njimi faksimile in elektrarniške zveze. V sejni sobi so strokovnjaki ZZA razložili lastnosti aparatur za kratkovalne zveze, izdelke elektrooptike in dosežke na področju tehnične in informacijske dokumentacije, standardizacije, tehnologije in svetovanja industriji. V uradnem delu razgovora, ki je trajal 3 ure, je zbrane goste, med katerimi so bili 4 zastopniki ZP in 4 direktorji tovarn, pozdravil predsednik Sveta ZZA Marko Gliha, dipl. ing., nato pa je pomočnik gl. direktorja za tehnologijo Marjan Lavrenčič, dipl. ing., podal nekaj informacij o problematiki ZZA. Najprej se je dotaknil neustreznosti pogojev, v katerih delajo raziskovalci. V.Idriji nov obrat tovarne »Elektromotorji« Te dni smo obiskali tovarno elektromotorjev v Železnikih, da bi kaj več izvedeli o nastajanju novega obrata v Idriji, ki bo v naslednjem tednu že zastavil svoje delo. Za danes o tem nekaj podrobnosti, prihodnjič pa bomo našim bralcem postregli z obširnejšo reportažo o mladem idrijskem kolektivu. Na področju malih elektromotorjev, tako na domačem kot tudi na tujih tržiščih vlada dokajšnja konjunktura, kar terja od naše tovarne elektromotorjev v Železnikih vedno večji obseg proizvodnje. Toda — kako, saj vemo, da tovarna v Železnikih že sedaj zaseda vse zmogljivosti ■n proizvodnje v danem primeru ne bi več mogla širiti na račun nove delovne sile, kajti le-te v Selški dolini ni. Pomisliti je bilo treba na nove možnosti in s tem so se v tovarni dolgo ubadali, dokler niso našli ustrezne rešitve, ob pomoči in razumevanju občine in rudnika živega srebra v Idriji. Na tem področju je namreč še dovolj Proste, zlasti ženske delovne sile, ki bi jo lahko priučili za tovrstno proizvodnjo, kajti 2 »uvozom« novih delavk in delavcev, bi si hkrati nakopali vrsto težko rešljivih Problemov. Rudnik živega srebra v Idriji je v ta namen Iskri odstopil nekdanjo mizamo s še dvema pomožnima objektoma, v skupni izmeri okrog 900 kv. metrov, ki so jih v rekordno kratkem času adaptirali in usposobili za nove potrebe. Z deli so začeli v aprilu, te dni pa bodo že lahko v novi obrat v Idriji prenesli iz Železnikov tekoče trakove. V Idriji bo tekla samo montaža, delno pa tudi obdelava sestavnih delov za lužno črpalko pri pralnih strojih, montaža vseh asinhronskih elektromotorjev, nekako v oktobru pa predvidevajo, da bodo v Idrijo prenesli tudi en tekoči trak za montažo kolektorskih elektromotorjev. Vse to bo omogočilo, da bodo del zmogljivosti v matični tovarni v Železnikih na račun novega obrata v Idriji sprostili in (Dalje na 3. strani) Nato sc je dotaknil strukture dela in za 3 primere navedel, da upada dolgoročen razvoj in da je v nevarnosti vsaka nova dejavnost, ki jo ZZA razvija z lastnimi sredstvi in za katero v Iskri še ni proizvajalca. Fakultativnost razvoja, po katerem lahko tovarna sama ustanavlja svoj razvoj, ni v skladu z nalogo ZZA. Centralna R—R ustanova naj bi opravljala raziskave in osnovni razvoj ali razvoj novih izdelkov, tovarne pa proizvodni ali nadaljnji razvoj. Vendar v praksi to nc poteka tako. Čeprav stoji PO ZP ISKRA na stališču, da naj bodo raziskave in osnovni razvoj v ZZA, tovarne postopno jemljejo kader in opremo in onemogočajo izvajanje osnovne naloge. Tako stanje pa odpira več vprašanj: — odnos do minulega dela razvijalcev je s strani tovarn nerešen. Kljub uspešni proizvodnji ni sredstev za nov razvoj in raziskave. — kljub temu, da je razvoj omogočil nastanek tolikih tovarn, je prikazovan kot neuspešen. Dejansko se to pojavlja povsod, kjer nj organizirana preizkusna proizvodnja množinske proizvodnje kot je to že dolgo v Elektro-mehaniki. (Dalje na 2. strani) N (M TRIDESETLETNICA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA Množično praznovanje dneva vstaje slovenskega naroda Na dan vstaje, 22. julija so sc zvrstile številne proslave 30-letnice vstaje slovenskega naroda. Osrednja proslava tega velikega zgodovinskega dogodka je bila na Lokvah pri Črnomlju, kjer je množici nekdanjih borcev in ude-lečencev proslave govoril predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS Stane Kavčič. Večji proslavi dneva vstaje sta bili ta dan tudi na Re-sevni, na proslavi za celjsko in šentjursko občino, kjer je imel slavnostni govor sekretar sekretariata CK ZKS inž. Andrej Marinc in na Klopnem vrhu na Pohorju, kjer je udeležencem proslave spregovoril edini preživeli borec Pohorske čete, prvoborec Boris Čižmek-Bor. Proslava na Lokvah pri Črnomlju je privabila v zibelko partizanstva na Slovenskem na tisoče udeležencev iz vse Slovenije, ki so z zanimanjem spremljali slavnostni govor predsednika IS Staneta Kavčiča ter izbran kulturni program, ki so ga izvajali člani ansambla beograjskega Doma JLA. Iz slavnostnega govora predsednika Izvršnega sveta skupščine SRS Staneta Kavčiča povzemamo naslednje misli: »Vse, kar se pri nas dogaja, ni rezultat krize, ampak dokaz, da gremo silno hitro naprej, da je pri nas vsak dan več demokracije, da v reševanju družbenih problemov sodeluje čedalje več delovnih ljudi, samo-upravljalcev.« Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher med ogledom laboratorijev v ZZA Iskra tš&m m ISKRA GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 30 « LETO X * 31 JULIJ 1971 ČRNOMELJ Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher obiskal ZZA (Nadaljevanje s 1. strani) — kadrovska problematika je v Iskri in v slovenskem merilu nerešena. Kapacitete fakultet so premajhne, dotok študentov prav tako, učni programi niso prilagojeni zahtevam prakse, pomanjkanje študentskih domov je občutno itd., — financiranje R—R dela s strani družbenih skladov je nezadostno. ZZA je kot industrijski institut odrivan, — za uspešno delo ZZA je potreben dolgoročni vsebinski program raziskav, tega pa uprava ZP ISKRA še nima, — nd bistveno, da dola ZZA sedaj za precej manj obratov kot ob ustanovitvi, bistveno pa je, da ISKRA zmanjšuje delež R—R dela v ZZA in da mora ZZA sam financirati perspektivne panoge, da kreditira proizvodnjo zaradi mnogih neplačanih računov, in da mora sam večkrat pokrivati razvojne stroške - z materialnimi dobavami. reden pomen urejanje medsebojnih odnosov in enakopravnega položaja vseh enot združenega podjetja v smislu določil pravkar sprejetih ustavnih amandmajev, kar se mora ustrezno odraziti tako v statutu združenega podjetja, kot v statutih temeljnih organizacij združenega dela v njegovem sestavu. Dezinte-gracijski pojav5 so namreč predvsem odraz nezadostno razčiščenih medsebojnih odnosov. Iz poročila in izvajanj posameznikov v razpravi je predsednik na koncu še ugotovil, da položaj ZZA v sestavu Iskre še ne ustreza mestu, ki bi ga v taki veliki organizaoiji morala imeti tovrstna dejavnost. Iskra bi morala omogočiti Zavodu, da bi bilo razi skoval no-razvoj no delo orientirano predvsem na potrebe Iskre kot celote, tako glede posredovanja lastnih raziskovalno razvojnih dosežkov, kot tudi glede posredovanja sodobne tehnologije in njenih dosežkov v svetu za zagotovitev nadaljnjega razvoja Iskre kot celote. Takšen položaj Zavoda ima še posebno vlogo z vidika kadrovske politike in nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja strokovnjakov. Predsednik Kraigher je, izhajajoč iz navedenih ugotovitev priporočil predstavnikom vodstvenih in samoupravnih organov Združenega podjetja, da temeljito prouče takšno vlogo Zavoda v Iskri ter sprejmejo ustrezne odločitve za uspešnejši razvoj lastne raziskovalno razvojne dejavnosti in s tem tudi celotnega Združenega podjetja. Razgovor je zaključil predsednik Sveta ZZA, ki se je zahvalil za plodno razpravo, posebno pa še predsedniku skupščine SRS za razumevanje in vzpodbudne besede. Tudi letos se je Iskra udeležila vsakoletnega sejma izdelkov za široko potrošnjo v Budvi od 15. do 25. julija. Posnetek kaže del Iskrinega razstavnega prostora (60 m2), kjer so bili razstavljeni naši izdelki od gospodinjskih aparatov do televizorjev V nadaljnjem razgovoru, za katerega je dal pobudo predsednik Kraigher, je generalni direktor ZP Vladimir Logar podal nekaj kritičnih misli o poslovanju Zavoda in o poslovnem odnosu s tovarnami. V razpravi so tudi sodelovali direktorji tovarn: Ivo Klešnik, Jože Hujs, dipl. oec., Milan Železnik, dipl. ing., Vladimir Klavs, dipl. ing., sekretar ZP Pavle Gantar, dipl. pr. in zastopniki ZZA. Iz zaključnih izvajanj predsednika Kraigherja povzemamo nekaj osnovnih misli in njegovih pogledov na prikazano problematiko: 1. združeno podjetje Iskra ima v slovenskem prostoru glede na gospodarski razvoj Slovenije pomembno vlogo širok vpliv na splošni razvoj in družbeno ekonomske odnose, ker ima Iskra svoje enote locirane skoraj po vsej Sloveniji. 2. izhajajoč iz tega aspekta nima reševanje konkretnih odprtih vprašanj znotraj Iskre svojega vpliva le na sedanji in bodoči položaj Iskre same, temveč se to odraža tudi navzven, predvsem kjer gre za pravilen način urejanja notranjih odnosov. 3. usposabljanje lastnih specializiranih organizacij in služb, oziroma dejavnosti kot so raziskovalna dejavnost, proučevanje in obvladanje trga, lastno usposabljanje strokovnih kadrov, ustrezen način financiranja, tekoče proizvodnje in razširjene reprodukcije je za tako podjetje, kot je Iskra imperativ za uspešen samostojen razvoj, ki zagotavlja, da se ne bi podjetje pretvorilo v privesek domačih ali tujih poslovnih organizacij. 4. za tako integrirano organizacijo kot je Iskra ima iz- Kako ozdraviti naše gospodarstvo nelikvidnosti Trenutno gospodarstveniki, zlasti v drugih 'republikah, mnogo govore o kliringu, ki naj bi rešil zamotan in skorajda nerešljiv gospodarski položaj v državi. Toda druga skupina slovenskih gospodarstvenikov trdi, da jugoslovanski kliring ne more v celoti rešiti problema, kajti medsebojna poravnava terjatev bi bila samo knjigovodska operacija, ki nikakor ne more nadomestiti manjkajočih sredstev na začetku nelikvid-nostne verige. Skupina slovenskih gospodarstvenikov je izdelala obsežno študijo stanja, hkrati pa predložila tudi predloge, kaj bi bilo treba storiti, da bi se slovensko in jugoslovansko gospodarstvo rešilo nelikvidnosti: Najprej bi morali izvesti splošno in obvezno klirinško poravnavo v okviru cele države, pri čemer bi odkrili primarne povzročitelje nelikvidnosti. Ko bi bilo to opravljeno, ko bi namreč tiste primarne povzročitelje, ki že vrsto let povzročajo nelikvidnost, odkrili, bi morali proti njim takoj in odločno ukrepati, ne glede na to, kdo so in koliko njihovo podjetje v jugoslovanskem gospodarstvu pomeni. Potrebno bi bilo te povzročitelje nelikvidnosti ali sanirati ali pa likvidirati. Prvenstvenega pomena bi bilo hkrati ugotoviti in sankcionirati tudi subjektivno krivdo za njihovo nelikvidno poslovanje. Vzporedno s tem bi morali revidirati obstoječe predpise, ki so vperjeni zoper nelikvidne plačnike in iz teh predpisov odstraniti vse pomanjkljivosti. Namreč prav te pomanjkljivosti vsebujejo luknje, skozi katere uhajajo nesolidni partnerji. Zagotoviti bi morali natančno kontro- lo, ki bi morala imeti preventivni in represivni značaj, kajti položaj v gospodarstvu prav na področju likvidnosti in nelikvidnosti se v Jugoslaviji ne bo izboljšal prej, dokler ne bo poslovna morala in finančna disciplina tudi otro sankcionirana. V vseh tistih primerih, ko investitorji ne izpolnjujejo svojih obvez, bi morali investicije odločno ustaviti, ne glede na posledice. In med zelo po- membnimi sklepi, ki bi jih morali sprejeti: prenehati bi bilo treba s fetišiziranjem materialnih pokazateljev proizvodnje, ki se vzdržujejo umetno s fiktivnimi sredstvi in na račun upnikov ter sprejeti splošno načelo, da lahko vsakdo posluje samo \ obsegu realnih sredstev s katerimi razpolaga. Lahko so ta sredstva njegova ali pa so bančni viri. Tudi inšpekcijske službe bi že na podlairi obstoječih predpisov, odlokov in zakonov lahko odločneje ukrepale, kar bi znatno pripomoglo k boljšemu stanju na področju poslovne morale in finančne discipline v jugoslovanskem gospodarstvu. To vse so zelo preprosti in konkretni predlogi z bogate analize, ki bi se dali uresničiti v zelo kratkem ča-, su in z razmeroma učinkovitimi posledicami. (Po »Dnevniku«) Proizvodnja v juniju IZPOLNITEV ODNOSI v % šif- ra Organizacije I-VI/70 I-VI/71 Mesečna O r. S g ■gl o o- odnos do plana I-VI m rT i 2 3 4 5 6 7 8 30 Elektromehanika 165.508 213.714 35.217 105,5 56,0 129,1 40 Elementi 91.951 72.612 13.230 75,5 37,6 79,0 50 Avtomatika 42.002 60.611 10.211 91,8 51,3 1443 59 Sprejemniki 29.894 42.528 7.403 113,4 53,2 1423 60 Aparati 50.155 69.402 12.684 104,8 50,1 138,4 70 Avtoelektrika 97.444 98.406 16.337 103,4 51,8 IGLO 71 Elektromotorji 23.344 26.280 5.095 69,3 36,2 112,6 72 Naprave 13.346 16.110 2.910 68,9 38,2 120,7 73 Elektronika 9.382 11.889 2.471 66,7 40,5 126,7 74 Kondenzatorji 31.070 39.324 6.732 96,7 49,8 126,6 75 Instrumenti 15.771 19.202 3.680 107,6 49,6 121,8 76 Polprevodniki 12.910 11.488 3.150 96,7 31,9 89,0 77 Usmerniki 9.108 12.521 2.154 97,9 47,4 137p 97 Orodjarna 3.281 3.864 682 107,7 50,8 117,8 SKUPAJ TOVARNE 595.166 697.951 121.956 95,1 48,7 117,3 11 ZZA 49.581 32.541 6.068 101,1 41,8 65,6 20 COMMERCE — proizv. dej. 14.861 23.616 4.510 128,7 51,9 158,9 20 COMMERCE — inženiring 85.173 99.048 21.153 142,0 51,2 1163 98 CAOP 976 1.500 250 100,0 50,0 153,7 SKUPAJ ORGANIZACIJE 150.591 156.705 31.981 129,8 49,0 104,1 ZDRUŽENO PODJETJE 745.757 854.656 153.937 100,7 48,8 114,6 Poslovni rezultati tovarne elementov za elektroniko Kriza v potrošnji elementov, ki se je pojavila v avgustu preteklega leta, še traja. Njen vzrok je recesija v Ameriki, ki povzroča, da potrošniki elementov črpajo zaloge, ki so si jih pridobili v dobi konjunkture. Kriza pa se ne pojavlja le v znižanju količinske prodaje, temveč tudi v obliki pritiska na zniževanje cen in poostrenih zahtev kupcev glede kvalitete in dobavnih rokov. Sicer pa poglejmo rezultate poslovanja v primerjavi s predvidevanji po rebalansu plana, ki ga je bila tovarna prisiljena izvršiti zaradi znižane proizvodnje v izvozu. PROIZVODNJA Doseganje plana je za posamezne grupe izdelkov zelo različno, saj je tudi problematika, ki je vplivala na njihovo realizacijo, različna. Obrat Magneti je od postavljenega plana realiziral 56 %, Žarnice 39 %, Feriti 56 %, Keramični kondenzatorji 48 %, Upori 41 %, tovarna pa 44%. Premajhna naročila za obstoječe kapacitete so značilnost za obrate Keramični kondenzatorji in Upori, ter v manjši meri za Ferite. Proizvodnja 'A w uporov, ki bi lahko našla svoj plasman na trgu, pa je zakasnila zaradi nerazvitega tehnološkega postopka 1/z w keramičnega nosilca. Ker je bilo potrebno zato uvoziti telesca, je dobava '/j w uporov kasnila. Za potenciometre je naročil dovolj, tovarna je uspela s konkurenčnimi cenami izpodriniti na evropskem tržišču druge ponudnike. Obrata Magnetov in Žarnic imata naročil dovolj, težave, ki ovirajo nemoteno proizvodnjo, pa so predvsem v preskrbi materialov. Oba obrata imata namreč velik delež uvoznega materiala, ki ga je treba plačati vnaprej. Ker je nelikvidnost v letošnjem letu bolj pereča kot kdajkoli prej, je tudi precej materialov, ki ležijo na carini in čakajo plačilo. Tako se morajo Žarnice neprestano prilagajati s proizvodnim asortimanom na razpoložljive materiale, to pa povzroča neracionalnost proizvodnje in slabši poslovni rezultat obrata. KADRI in osebni DOHODKI Napovedano povečanje prodaje na inozemski trg od Iskra Commerce v začetku lanskega leta je povzročilo, da je tovarna zaposlovala dodatno delovno silo. Tako je nenaden padec prodaje postavil tovarno v zelo težak položaj, število zaposlenih se je sicer kot posledica naravne fluktuacije in načrtnih znižanj ustavilo na 1.816 konec meseca junija, od 1.1. 71 se je to število znižalo za 108 oseb. Obstoječe število zaposlenih ni optimalno, ob tako nejasnih pogojih bodočega Povpraševanja po naših izdelkih tudi ne more biti, zato pa dobiva tudi vedno bolj fiksni karakter. Po višini izplačanih osebnih dohodkov na zaposlenega, ki je za 8 ur efektivnega dela v letošnjem I. polletju znašal 1.139 N din, smo med zadnjimi v Iskri in pod poprečjem gospodarstva v Sloveniji. OBRATNA SREDSTVA Že ocenjeni padec prodaje v izvozu in devalvacija v letošnjem letu poleg negativnih posledic na poslovni rezultat. vpliva tudi na nelikvidnost tovarne. Slabo povpraševanje po naših izdelkih na trgu nam poleg pritiska na zniževanje cen, povzroča tudi postavljanje težjih dobavnih pogojev. Nelikvidnost naših kupcev na domačem trgu in zelo počasen priliv plačil iz izvoza zaradi posrednega plačila od Iskre Commerce, nas spravljata v težko situacijo. Kupci vež.ejo od vseh obratnih sredstev kar 60 %. V rednih virih obratnih sredstev zavzemajo lastni viri 65 %, krediti za obratna sredstva pa 35 %. Obračanje sredstev je počasno, sicer pa si oglejmo koeficiente obračanja za posamezne vrste obratnih sredstev: koeficient število dni surovine in material 2,22 82 drobni inventar 0,17 1070 nedokon. proizvodnja in polizdelki 6,20 29 gotovi izdel ki 4,13 44 terjatve do kupcev 1,30 140 POSLOVNI REZULTAT TOVARNE Znižanje prodaje, negativne posledice devalvacije in fik- sen značaj večine stroškov, so glavni vzroki, ki so vplivali na slab rezultat tovarne. (Dalje na 6. strani) OBVESTILO Počitniška skupnost Iskra obvešča vse člane delovnega kolektiva ZP, da se je iz začasnih prostorov v Drenikovi ul. v Ljubljani, ponovno preselila v nekdanje prostore v stavbi Občinske skupščine Šiška, na Trgu Prekomorskih brigad I, soba 616. Tudi v prihodnje bo imela nekdanjo telefonsko številko 55-898. ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦o ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ Komisija za raziskovalno dejavnost Republiška skupščina je ustanovila posebno stalno skupščinsko komisijo za raziskovalno dejavnost, katere naloga bo, da bo spremljala, proučevala in obravnavala oblikovanje koncepta nacionalne politike na področju raziskovalne dejavnosti ter da bo v imenu republiške skupščine pripravljala stališča in predloge za uresničevanje te politike. Skupščinska komisija bo imela seveda ob tem še več neposrednih nalog v zvezi z izvajanjem naših programov raziskovalnega dela. Za predsednika nove komisije je bil imenovan dr. Demetrij Brodar, za podpredsednika pa Jože Lesar — oba poslanca republiške skupščine. V komisiji je poleg nekaterih republiških poslancev tudi več naših znanih znanstvenikov oziroma strokovnjakov: Natan Bernot, dr. Robert Blinc, dr. Rudi Crnkovič, dr. Bojan Fortič, Bruno Hartman, dr. Dušan Hadži, ing. Ivan Kocuvan, ing. Albin Koželj, Stanc Kranjc, dr. Anton Kuhelj, dr. Miha Likar, dr. Janez Pcklenik, dr. Ernest Petrič, dr. Lev Premru, Zdenko Roter, Janez Verbič, prof. Boris Ziherl ter ing. Milan Železnik. V Idriji nov obrat tovarne »Elektromotorji« (Nadaljevanje s L strani) na ta način lahko pospešili proizvodnjo elektromotorjev za hladilne kompresorje. S tem se bo obseg proizvodnje povečal, znižali pa se bodo tudi režijski stroški na en izdelek, saj bodo novi obrat v Idriji organizirali tako, da bodo večino režijskih dal opravljale obstoječe službe v matični tovarni, v novem obratu pa bodo samo najnujnejša operativna režijska delovna mesta. Medtem ko so adaptacijska dela v Idriji opravili v zares kratkem roku, pa so poskrbeli tudi za priučevanje novih delavcev za to proizvodnjo. V ta namen so imeli na priučevanju v Železnikih 66 delavk, za katere so v času priučevanja našli prostor v Samskem domu v Železnikih, 20 pa jih je ta čas stanovalo v Dijaškem domu v Škofji Za montažna dela na tekočih trakovih so od moških veliko bolj spretne ženske roke, odtod tudi tolikšna premoč žensk v naši serijski proizvodnji Loki. čas kolektivnega dopusta od 22. julija do 8. avgusta, bodo izkoristili za selitve v Idrijo, saj bo tako z avgustom v novem obratu v Idriji že steklo delo. Do oktobra bodo morali v tovarni v Železnikih priučiti še nadaljnjih 85 delavk in delavcev, ki bodo na priuče-vanje prišli že takoj po končanem kolektivnem dopustu tovarne v Železnikih. Za vodjo novega obraita tovarne elektromotorjev v Idriji so izbrali domačina Martina Lazarja, ki je končal višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Kot kaže, pa bodo v novem obratu do konca letošnjega leta zaposlili v celoti že okrog 160 delavk in delavcev, kar bo glede na sedanje zasilne delovne prostore maksimum, zato bo čim prej treba najti možnosti za izgradnjo novih prostorov, kjer bi bilo možno proizvodnjo ob še večjem številu zaposlenih še povečati. če bodo dane kreditne možnosti, bodo morda že v prihodnjem letu začeli z izgradnjo nove proizvodne hale v velikosti okrog 2000 kvadr. metrov, za kar bi bil pripravljen sofinancirati tudi rudnik živega srebra Idrija. Z izgradnjo takšnih delovnih prostorov pa bi v Idriji lahko zaposlili od 250—300 delavk in delavcev, kar bi nedvomno zagotavljalo na eni strani solidno proizvodnjo tovarni elektromotorjev, hkrati pa v precejšnji meri rešilo problem nezaposlene, zlasti ženske delovne sile na idrijskem področju. Glede na to, da je adaptacija začasnih prostorov v Idriji končana in, da je uspešno potekalo tudi priučevanje prvih 66 delavk ih delavcev za to delo v obratu v Idriji, lahko računamo, da bodo tudi delavni rezultati kmalu potrdili pravilnost odločitve vodstva tovarne v Železnikih, da s formiranjem dislocirancaa obrata v Idriji, skladno s ootrebami tržišča razširi svojo proizvodnjo. E. osnutek samoupravnega sporazuma kovinske in elektro industrije Slovenije Komisija za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma slovenske kovinske in elektro industrije ter obrti (VII. sporazum) je bila formirana v začetku maja letos. Iz gradiva, ki je bilo že razdeljeno udeleženkam sporazuma, je razviden tudi dosedanji potek dela na pripravi osnutka samoupravnega sporazuma za to skupino. V tej skupini je do sedaj prijavljenih 144 udeleženk sporazuma in sicer: iz kovinske in elektro industrije 116, iz obrti pa 28. Iz predložennega osnutka samoupravnega sporazuma je razvidno, da je komisija upoštevala tako širitev materialne osnove dela in reproduktivnoh sposobnost organizacij združenega dela kot tudi delitev sredstev za zadovoljevanje skupnih in osebnih potreb delavcev. Osnovna značilnost tega osnutka je v tem, da so obračunski zneski določeni v razponih na podlagi vpliva FS/. S FS-’ pa se določa stimulacija na osnovi delitvenega razmerja dohodka na sklade in osebne dohodke. Obračunskih skupin je po kvalifikacijah 9. Kot samostojna skupina (IV.) se uvaja VK delavcev, ki v kovinski in elektro industriji obstojajo kot kategorija delavcev, ki je bila do leta 1961 priznana VK kvalifikacija na podlagi zakonitih predpisov, po tem letu pa s splošnimi akti posameznih organizacij združenega dela. Posebej se določajo dodatki za delo preko rednega delovnega časa (nadure), za nočno delo in ostali dodatki na podlagi analitičnih podatkov anketiranih organizacij zdrvženega dela, ki nastopajo kot soudeleženke pri pripravi osnutka samoupravnega sporazuma in v skladu s priporočili družbeno političnih organizacij. Pri določitvah najnižjega osebnega dohodka je upoštevan znesek iz družbenega dogovora, pri najvišjem pa kadrovsko strukturo, poslovno uspešnost in zahtevnost pri vodenju. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev so določena na podlagi dejanskega stanja in intenci j družbenega dogovora. V II. poglavju je komisija poskušala v osnovnih obrisih definirati pojem poslovne uspešnosti in rezultate pri katerih organizacija združenega dela še vedno zadovoljivo posluje oziroma kdaj mora organizacija združenega dela proučiti svoje poslovanje in sprejeti ustrezne ukrepe. Osnutek vsebuje tudi določila o sprejemu in izvajanju sporazuma. Z namenom, — da se čim dosledneje uresničuje načelo delitve po delu, — da se zagotovi delitev dohodka in osebnih dohodkov v odvisnosti od doseženih rezultatov dela in poslovne uspešnosti, — da se zagotovi tolikšno izdvajanje sredstev iz dohodka za širitev materialne osnove dela, da bo akumulativnost in reproduktivna sposobnost stalno zagotovljena, — da se v čimvečji meri uskladi delitev sredstev za zadovoljevanje skupnih in osebnih potreb delavcev med podpisnicami sporazuma, so na podlagi 1. člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Ur. 1. SRS 4-15/71, v nadaljnem besedilu Zakon o samoupravnem sporazumevanju) organizacije združenega dela slovenske kovinske in elektro industrije ter obrti (v nadaljnem besedilu: podpisnice sporazuma) sprejele naslednji: SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov I. del UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA 1 2 3 1. člen Doseženi dohodek (v nadaljnem besedilu: dohodek DOH) je celotni dohodek zmanjšan za porabljena sredstva ter zakonske in pogodbene obveznosti ter povečan za znesek amortizacije obračunan nad predpisanimi stopnjami. Dohodek se ugotavlja med letom s periodičnimi obračuni, za poslovno leto pa po zaključnem računu. 2. člen Dohodek po prvem členu podpisnice delijo na podlagi svojih splošnih aktov ob upoštevanju določil tega sporazuma. 3. člen Pri delitvi dohodka na sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela, po tem sporazumu, podpisnice sporazuma sprejemajo predvsem načela poslovne uspešnosti, produktivnosti dela, rentabilnosti vloženih sredstev, akumulativnosti poslovanja, nagrajevanja po delu in zagotavljanja ustrezne življenjske ravni zaposlenih. 4. člen Sredstva za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev se oblikujejo na podlagi: — kalkulativnih osebnih dohodkov (v nadalj- nem besedilu KOD), kot obračunskega elementa za izračun spodnje ravni sredstev za osebne dohodke, ki pa ne pomenijo dejanskega osebnega dohodka delavca ustrezne kvalifikacijske skupine navedene v 5. členu, ; — faktorja stimulacije: (v nadaljnem besedilu FSi), ki izraža rentabilnost vloženih sredstev in stopnjo akumulativnosti poslovanja organizacij > združenega dela, ! — faktorja stimulacije? (v nadaljnem besedilu FS?), ki izraža delež akumulacije v dohodku organizacij združenega dela, — dodatka za delo v podaljšanem in nočnem delovnem času ter dodatka za težka, nevarna in zdravju škodljiva dela (posebni pogoji dela). s 5. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da so osnove in merila za izračun KOD po posameznih obračunskih skupinah naslednje: I — za skupino delavcev, ki niso pridobili nobene kvalifikacije in ki zasedajo delovna mesta, za katera splošni akti podpisnic sporazuma ne predvidevajo pridobitve kvalifikacije ali pri-učenosti 900 din neto na mesec, II — za skupino delavcev, ki so se po osnov- l, nem šolanju priučili za določena dela ali poklice in ki zasedajo delovna mesta, za katera splošni akti podpisnic sporazuma predvidevajo pridobitev kvalifikacije ali priučenosti 1.000 din neto na mesec, III — za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu in za skupino delavcev, ki imajo pridobljeno strokovno j usposobljenost za kvalificiranega delavca na podlagi spričevala oz. potrdila izobraževalne usta- • nove (Industrijske poklicne šole. Zavoda za teh- ' nično izobraževanje ali Zavoda SRS za varilno i tehniko), 1.600 din neto na mesec, IV — za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo ali imajo družbeno priznan poklic in so opravili izpit za visokokvalificiranega delavca ter imajo spričevalo oz. potrdilo izobraževalne ustanove (Industrijske poklicne šole, Zavoda za 3 tehnično izobraževanje, Zavoda SRS za varilno tehniko ali bivše okrajne komisije), 1.800 din neto na mesec, V — za skupino delavcev, ki so končali splošne srednje šole, tchnikume, delovodske šole, tehnične šole in tehnične srednje šole ter za delavce, ki jim je na podlagi zakonitih predpisov priznana srednja izobrazba, 2.000 din neto na mesec, VI — za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo, I. stopnjo fakultete ali opravili z zakonom predpisan strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe, 2.400 din neto na mesec, VII — za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete, 3.000 din neto na mesec, VIII — za skupino delavcev, ki so po diplomi šole ali fakultete opravili še javno priznano specializacijo (magistratura ipd.), 3.400 din neto na mesec, IX — za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, 4.000 din neto na mesec. Za delovna mesta, ki so s splošnim aktom delovne organizacije določena kot vodilna oziroma za delavce, ki so individualni izvršilni organi upravljanja, se obračunavajo kalkulativni mesečni neto obračunski zneski po dejanski strokovni usposobljenosti delavca s pribitkom 40 ‘io. Navedeni zneski veljajo za polni delovni čas tj. 182 ur mesečno. Osnova za dokazilo dosežene strokovne izobrazbe je delovna knjižica in ustrezno spričevalo ali potrdilo. Obračunske osnove se povečajo ob koncu leta v skladu z ugotovljenim povečanjem življenjskih stroškov, kadar Zavod SRS za statistiko ugotovi, da je porast življenjskih stroškov večji kot 5 Vo na leto. 6. člen KOD iz 4. člena se izračuna tako, da se število zaposlenih po posameznih obračunskih skupinah pomnoži z ustreznimi zneski iz 5. člena. Vsota produktov po posameznih obračunskih skupinah pa se pomnoži s številom mesecev v obračunskem obdobju in poveča za prispevke na osebne dohodke. Število zaposlenih se ugotavlja na podlagi dejansko plačanih ur (redne delovne ure, nadure, plačani zastoji, odmori, državni prazniki, letni dopust, izredni plačani dopust in bolniški izostanek do 30 dni) deljenih s 182. 7. člen Posamezni obračunski zneski iz 5. člena se lahko na podlagi vpliva FS: zvišajo največ za 15 % ne glede da izračun FSi dopušča višjo stopnjo. FS: iz 4. člena se izračuna na naslednji način: FS, 1 + AK 5 X VS AK + ------ 5 X CD AK = akumulacija VS = poprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva CD = celotni dohodek. Z delovanjem FSi se obračunski zneski iz 5. člena gibljejo v naslednjih razponih: Skupina ud do bazni indeks i 900 1.035 100 ii 1.000 1.150 111 m 1.600 1.840 177 IV 1.800 2.070 200 v 2.000 2.300 222 VI 2.400 2.760 266 VII 3.000 3.450 333 VIII 3.400 3.910 377 IX 4.000 4.600 444 8. člen KOD povečan na podlagi vpliva FSi (7. člen) se na podlagi ugotovljenega deleža akumulacije v dohodku poveča za stopnjo, ki je določena z izračunom FS?. FS? iz 4. člena se izračuna na naslednji način: FS? = I + 0,03 / AK X 100 — 5 |/ DOH AK = akumulacija (DOH minus KOD) DOH = dohodek po 1. členu sporazuma. 9. člen Dodatek za delo v podaljšanem delovnem času in za delo na dela prost dan se obračunava po splošnih aktih podpisnic največ do 50 <)'o od osnove. Dodatek za delo v nočnem delovnem času (med 22. uro zvečer in 5. uro zjutraj) se obračunava po splošnih aktih podpisnic največ do 30 % od osnove. Dodatek za težka, nevarna in zdravju škodi jija dela (posebni pogoji dela) se obračunava po splošnih aktih podpisnic sporazuma največ do 30% od obračunskega zneska po 5. členu. S splošnim aktom mora delovna organizacija določi intenziteto vpliva škodljivih fizikalnih, kemičnih in drugih dejavnikov, ki jim je delavec izpostavljen na delovnem mestu. Pri določitvi intenzitete se mora upoštevati ekološke meritve po JUS in mednarodnih standardih, ki jih strokovno opravi pristojni zavod. Pri tem mora biti dodatek za posebne pogoje dela določen z enakim merilom za enake stopnje intenzitete teh vplivov. 10. člen Sredstva za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev (SOD) iz 4. člena se izračunajo: SOD = KOD X FSi X FS; + dodatki iz 9. člena. 11. člen Podpisnice soglašajo, da znaša najnižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v »Inem delovnem času (182 ur na mesec) 800 din teto. 12. člen Podpisnice soglašajo, da naj bi bil najvišji nesečni osebni dohodek (OD,,..,) v organizaciji šdruženega dela izračunan po naslednjih osnovah d merilih: — poprečni KOD zmanjšan za prispevke na aposlenega, — doseženi skupni faktor stimulacije (FSi X < FSi), — število zaposlenih (po staležu). Najvišji osebni dohodek se izračuna na naslcd-iji način: OD - = KOD zmanjšan za prispevke f————----------------------X FSi X FS: x K, število zaposlenih j Podatki za KOD, FSi in FS; se lporabljajo iz pcril za delitev dohodka po tem sporazumu. | Koeficient (K,) se določa z naslednjo tabelo: levilo zaposlenih Ki Tako izračunan višji osebni dohodek velja za tlo v polnem delovnem času. 13. člen Podpisnice sporazuma bodo nadomestila osebja dohodka do 30 dni izplačevale, kadar dela-:c ne dela zaradi bolezni, nezgode ali nege nižinskega člana kot sledi: zaradi bolezni ali nezgode izven dela 80% • zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni 100 % • zaradi nege družinskega člana 70 % Osnova je povprečni OD delavca v preteklem tu. 14. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo sred-*a za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev Okovala po naslednjih merilih oz. izplačevala v slednjih zneskih: - regres za letni dopust najmanj 400 din in ‘Jveč 600 din letno na delavca, - regres za prehrano najmanj 30 din in naj-K 50 din mesečno na delavca, ■ izobraževanje najmanj 1% od bruto (ebnih dohodkov, za stanovanjsko izgradnjo najmanj 4 % P bruto osebnih dohodkov. 15. člen Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da »e do izplačevale v breme materialnih stroškov Oih osebnih prejemkov kot so: ~ Polna višina dnevnice za potovanja v Jugo-,v*ji 80 din in stroški prenočevanja po predložni obračunu, - dnevnice za potovanja v inozemstvo v viši-uoločeni s predpisom veljavnim za upravne čane, " Povračilo za uporabo lastnega vozila v služ-ne namene v višini 0,90 din za dejansko cvoženi kilometer, ~ povračilo zaradi zvišanih stroškov, za ločeno Jhjenje 500 din mesečno, ~ Povračilo zaradi zvišanih stroškov med bi-“Jem in delom na delovišču izven stalnega tališča (terenski dodatek) 700 din mesečno. 16. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, d» bodo zneske iz 14. in 15. člena valorizirale v skladu z gibanjem stroškov, ki jih ti zneski pokrivajo, upoštevajoč ugotovitve Zavoda SRS za statistiko, kadar se ti stroški zvišajo za več kot 5 %. 17. člen Podpisnice sporazuma s svojimi splošnimi akti določijo izplačevanje odškodnin novatorjem, ra-cionalizatorjem in avtorjem tehničnih, ekonomskih in organizacijskih izboljšav. II. del MERILO POSLOVNE UČINKOVITOSTI 18. člen Podpisnice sporazuma ocenjujejo, da organizacija združenega dela ne posluje zadovoljivo takrat, ko ustvari manjši dohodek, ugotovljen po merilih tega sporazuma kot znaša KOD po 6. členu sporazuma. V tem primeru je potrebno, da samoupravni organi proučijo svoje poslovanje in sprejmejo ukrepe za njegovo izboljšanje. 19. člen Prav tako podpisnice ocenjujejo, da organizacija združenega dela posluje le zadovoljivo, če ustvari dohodek, ugotovljen po merilih tega sporazuma, v višini KOD po 6. členu in do 10 % delež akumulacije v tem dohodku. Delež akumulacije v dohodku se ugotavlja na način: U = AK DOH X 100 U = delež AK v DOH AK = akumulacija (DOH minus KOD) DOH = dohodeK po 1. členu sporazuma. 20. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da znaša minimalna stopnja akumulacije izračunana po metodologiji za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov z Zakonom o samoupravnem sporazumevanju v smislu prvega dela družbenega dogovora (tabela C točka 13) 6 %. III. del SPREJEM IN IZVAJANJE SPORAZUMA 21. člen Postopek za sprejem samoupravnega sporazuma vodi skupna komisija za pripravo sporazuma, izvoljena od organizacij združenega dela, ki so začele ta postopek (udeleženke sporazuma). Postopek poteka v skladu z določili Zakona o samoupravnem sporazumevanju. Skupna komisija izdela osnutek sporazuma. Po sprejetju pripomb, stališč in predlogov udeleženk sporazuma, pristojnega organa sindikata in komisije iz 13. člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju pripravi predlog samoupravnega sporazuma. Ko skupna komisija za pripravo sporazuma sprejme od več kot polovice udeleženk sporazuma, sklep pristojnega organa upravljanja, da so v enakem besedilu sprejele predlog sporazuma in ko sprejme soglasje pristojnega organa sindikata k temu predlogu, predloži samoupravni sporazum v registracijo po določilih čl. 13 Zakona o samoupravnem sporazumevanju. V primeru, da pristojni organ registracije ne dovoli, se skupna komisija posvetuje s podpisnicami. Če več kot polovica podpisnic vztraja pri podpisanem sporazumu, ga skupna komisija predloži v presojo arbitražnemu svetu skupščine SR Slovenije. V nasprotnem primeru skupna komisija pripravi nov predlog sporazuma upoštevajoč predlagane spremembe in dopolnitve. 22. člen Ko je pristojni organ vpisal sporazum v register, obvesti skupna komisija o tem vse podpisnice sporazuma ter skliče zbor podpisnic sporazuma. S tem skupna komisija za pripravo samoupravnega sporazuma preneha z delom. Na tem zboru izvolijo podpisnice spoi ažurna komisijo za izvajanje samoupravnega sporazuma. 23. člen Komisija za izvajanje samoupravnega sporazuma ima naslednje naloge: — spremlja in analizira učinkovitost in izvajanje sporazuma: pri tem se poslužuje podatkov SDK, lahko pa neposredno zahteva tudi podatke od podpisnic sporazuma, — zbira mnenja in pripombe, ki jih imajo podpisnice v zvezi z izvajanjem sporazuma, _ — daje pojasnila za uporabo določb sporazuma, — izvaja postopek za spremembe in dopolnitve sporazuma, — vodi evidenco o pristopih in odpovedih sporazuma, — ugotavlja zvišanje življenjskih strsškov po podatkih Zavoda SRS za statistiko za valorizira-nje regresov in stroškov, ki se pokrivajo iz sredstev za skupne potrebe delavcev in materialnih stroškov, v skladu s splošnim družbenim dogovorom, — po potrebi, vendar najmanj vsaki dve leti, skliče zbor podpisnic. 24. člen Komisija za izvajanje samoupravnega sjaora-zuma ima 19 članov. Iz svojih vrst izvoli predsednika in tajnika komisije in njuna namestnika. Mandat komisije traja 2 leti. Komisija lahko imenuje iz svojih vrst in iz vrst delavcev podpisnic sporazuma delovne skupine za posamezna področja dela (ekonomsko-analitsko področje, problematiko določanja elementov osebnega dohodka, pravnoorganizacijska vprašanja idr.), ki so lahko stalne ali občasne. Komisija sprejme svoj poslovnik. 25. člen Vsaka podpisnica sporazuma ima pravico do iniciative za spremembo ali dopolnitev sporazuma. Obrazloženi predlog dostavi podpisnica komisiji in vsem podpisnicam sporazuma. Če predlog podpiše najmanj četrtina skupnega števila podpisnic sporazuma, je komisija dolžna začeti postopek za spremembo v skladu z določili, ki so v tem sporazumu in v zakonu o samoupravnem sporazumevanju določeni za sprejem sporazuma. Ko predlog sprememb ali dopolnitev sprejme več kot polovica podpisnic, ga komisija predloži v registracijo. 26. člen K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko naknadno pristopijo organizacije združenega dela s področja slovenske kovinske in elektro industrije ter obrti, ki niso sodelovale v postoj> ku sprejema. Svoj pristop te organizacije sporočijo v obliki sklepa pristojnega organa upravljanja vsem podpisnicam sporazuma, komisiji iz 22. člena tega sporazuma in za registracijo sporazumov pristojnemu upravnemu organu iz 13. člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju. S pristopom prevzame organizacija združenega dela vse pravice in obveznosti kot podjiisnica samoupravnega sporazuma. Vsaka podpisnica sporazuma lahko odpove ta sporazum v skladu z določili 11. člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju. O tem obvesti tudi komisijo za izvajanje sporazuma. 27. člen Podpisnice sporazuma sc obvezujejo, da bodo pri njegovem izvajanju upoštevale načela javnosti in medsebojnega zaupanja ter bodo komisiji za izvajanje sporazuma omogočale nadzor tako, da ji bodo dovoljevale vpogled v splošne akte ter v periodične obračune in zaključni račun. Podpisnica sporazuma, ki bo razdelila dohodek tako, da bo presegla obseg sredstev za zadovol jevanje osebnih in skupnih potreb delavcev po merilih tega sporazuma, bo poleg predložitve obračuna po 20. členu Zakona o samoupravnem sporazumevanju obvestila o tem tudi komisijo za izvajanje tega sporazuma. IV. del KONČNE DOLOČBE 28. člen Podpisnice sporazuma bodo v roku 3 mesecev od registracije tega sporazuma oz. od registracije naknadnega pristopa k sporazumu uskladile svoje splošne akte z določili tega sporazuma. Če je splošni akt podpisnice v nasprotju z določili tega sporazuma, veljajo določila tega sporazuma. 29. člen Ta sporazum velja za tiste organizacije združenega dela slovenske kovinske in elektro industrije ter obrti, ki so sporazum podpisale in imajo sedež v SR Sloveniji. 30. člen Sestavni del tega sporazuma je metodologija za izkazovanje in primerjanje obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, izračunanih po merilu tega sporazuma. 31. člen Ta sporazum stopi v veljavo z dnem vpisa v register pri republiškem sekretariatu za delo. Poslovni rezultat... KRATKE VESTI (Nadaljevanje s 3. strani) V primerjavi s planom so posamezne kategorije celotnega dohodka dosežene tako: v% celotni dohodek 51 porabljena sredstva 52 dohodek 50 pogodb, in zakon, obveznosti 49 dohodek I. 51 osebni dohodki 50 dobiček 54 V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa smo dosegli precej slabše rezultate.' Tako je proizvodnja manjša za 23%, celotni dohodek za 4 %, dobiček pa kar za 68 %. Izplačani osebni dohodki na zaposlenega so se povečali le za 3 %, pa tudi ostali pokazatelji so slabi. Tako je proizvodnja na zaposlenega padla za 35 %, ekonomičnost pa se je poslabšala za 10%. Ker je tovarna elementov s svojim izvozom, ki predstavlja že polovico od vse proizvodnje, vezana oz. odvisna od Iskra Commerce, stvar dodatne oz. zadostne prodaje ni le interna stvar tovarne, ampak vsega združenega podjetja. To pa je toliko bolj potrebno v dobi, ko se sklepajo samoupravni sporazumi za celotno Združeno podjetje. Ob pogojih, ko druge tovarne v združenem podjetju presegajo svoje proizvodne plane, naše kapacitete pa so nezasedene zaradi nezadostnega izvoza, tudi ne moremo slediti postavljenim zahtevam po doseganju določene stopnje akumulacije oz. se z našimi osebnimi dohodki ne moremo meriti z drugimi organizacijami v združenem podjetju. To pa seveda še ne pomeni, da bo tovarna čakala na boljše čase, saj je s postavljenim rebalansom plana postavila tudi sklepe za izboljšanje stanja v letošnjem letu. M. P. Preventivni ukrepi in napotki bolnikom s krensms žilami Pisali smo že o nastanku in zdravljenju krčnih žil ali strokovno varie. Povedali smo, da je nastanek krčnih žil dedno pogojen in ne glede na te osebne lastnosti slehernega posameznega človeka imajo pri nastajanju krčnih žil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjh dovodnicah. Kot smo povedali, mednje sodijo: stoječi poklic, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, zadrgnjene podveze idr. Potemtakem vsak član delovnega kolektiva, čigar narava poklica zahteva daljšo stojo, ima možnosti in je potencijalni kandidat, da zboli zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Zato je potrebno misliti na to možnost in ukrepati čimprej, posebno pri tistih osebah, ki dalj časa stojijo in tudi pri tistih, katerih starši bolujejo za krčnimi žilami, ker so te skupine najbolj ogrožene. Torej bistveno je misliti na to bolezen takoj, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, teže, krčev in bolečin v me-čah. Preventivni ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil bi bili naslednji: a) zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo. b) V nosečnosti so mehanični in hormonski vplivi pomembni vzrok za nastajanje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin je večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. Vsaka nosečnost pomeni novo nevarnost od krčnih žil. Zato je ravno v nosečnosti nujno potreben zdrav način življenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje. c) Pri vseh poklicih, ki terjajo daljšo stojo, posebej če gre za ženske, je potrebno, da se delajo razbremenilne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa tkzv. »vožnja s kolesom«). Na delovnem mestu pa je nujno potrebno nositi čevlje s srednje visoko peto. d) V primerih, kjer gre za povečano telesno težo (idealna telesna teža odgovarja številu centimetrov telesne višine nad 100: npr. če je oseba visoka 170 cm, je idealna teža 70 kg), potrebno je ukreniti vse, da bi shujšali. Uživati je treba čim več sadja in zelenjave, odpovedati se sladkorju in močnatim jedem (kruh, testenine) ter maščo1' am. e) Pogostokrat so krčne žile kombinirane z drugimi deformacijami bodisi stopala ali goleni. Razumljivo je, da je takrat nujno potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in posvetovati se z ortopedom. Vsaka oseba nad 25 letom starosti, ki ima subjektivne težave v spodnjih okončinah, se mora vsaj enkrat letno pregledati pri zdravniku. g) Preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno ožilje spodnjih okončin v smislu normaliziranja in utrjevanja žilne stene. Taka zdravila (katere nam predpiše zdravnik) so potrebna posebej osebam, katere imajo začetne težave, kot so občutki stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah brez vidnih znakov razširjenja ven. Omenjena zdravila je potrebno jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v teku enega lota. Ce gre za razvito bolezensko sliko varikoznega sindroma (razširjene vene, spremembe na koži goleni v obliki atrofije, spremembe v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obtoka idr.) je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno in se ne sme zgoditi, da nekateri bolniki v času zdravljenja obupajo, ne zavedajoč se, zelo hudih posledic, ki se lahko razvijejo. Posebno je važno po- udariti, da je potrebno povijanje goleni z elastičnim kompresijskim povojem, ki nam ga praktično pokaže zdravnik, da ne bi z nestrokovnim povijanjem še bolj zavrli krvnega obtoka. Kom-presijski elastični povoj povijemo zjutraj, še predno vstanemo iz postelje in ne šele nekaj časa potem, ko so razširjene dovodnice že spet napolnjene s krvjo. Elastične nogavice niso primerne in sicer zato, ker se z njimi ne more doseči enakomerna kompresija, ker lahko nogavica na nekaterih mestih popusti tako, da dosežemo celo nasproten efekt od zaželenega. In še na koncu tega sestavka želim dati nekaj napotkov glede ukrepov pri zdravljenju golenje razjede. Bolniki pogosto uporabljajo različne domače pripravke (arnika, hermelika idr.), za obkladke in izpiranje ter mazila z različnimi primesmi, po katerih se večkrat pojavljajo alergični pojavi. Ravno tako, popolnoma zgrešeno, pogosto uporabljajo razna mazila, ki vsebujejo kortikosteroide (hormoni nadledvične žleze) in ki imajo negativen vpliv na zdravljenje golenje razjede. Torej mazila, kot so Hydro-cyclin, Hydrocortison, Syna-lar, Locacorten, Ultra!an idr. negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgrešeno, če bolnik po lastni presoji zdravi golenjo razjedo in kupuje različna mazila. Mora torej prihajati na ambulantne kontrole zaradi posveta, nadaljnega predpisovanja najprimernejših zdravil in vsakokratne obdelave golenje razjede. Bolnik se mora zavedati, da golenja razjeda na okončini s prizadeto cirkulacio ni enkraten pojav, ki ozdravljen ne terja nobene skrbi več. Nasprotno, cirkulacijske motnje ostanejo in možnost ponovitve razjede, tudi ob najmanjši poškodbi, vnetju ali podobnem je vedno prisotna. Dr. Ljubo Borem Zaloge gospodinjskih aparatov minimalne Po podatkih zavoda za statistiko je bil v prvi trt mesecih znatno povečan promet bele tehnike. Prodaja pij skih štedilnikov, grelcev in električnih štedilnikov sc i povečala za 2,5-krat, strojev za pranje perila za 80 %, te), vizorjev za 90 %, peči in štedilnikov na olje za 35 % in «j na trda goriva za 29 %. Ekspanzija proizvodnje električnih aparatov za gospodinjstvo Tržišče električnih aparatov za gospodinjstvo je eno a najbolj dinamičnih. Povečano povpraševanje na domač« tržišču.in izvoz je vplivalo na močan porast proizvodnje Čeprav so stioški, še posebej reprodukcijskega materiali občutno zrasli, so cene teh proizvodov v letu 1971 le m znatno povečane, pri nekaterih artiklih pa so celo znižan (televizorji, hladilniki itd.). Zelo močna konkurenca na domačem tržišču je vplival na to, da so proizvajalci iskali rešitev v notranjih rezerva! kar pa ni bilo slučaj pri drugih grupacijah industrije, kji so cene svojim artiklom močno dvignili. Individualni uvoz, kot je npr. strojev za pranje peril je zmanjšan za 64 % v primerjavi z istim obdobjem In skega leta, pralnih strojev za 64 %, likalnikov za 76k hladilnikov in miksarjev za 36 % in sesalnikov za 18 %. Na jugoslovanskem tržišču se je pojavilo več novih: pov gospodinjskih aparatov. Značilne so bile interni« integracijske težnje proizvajalcev bele tehnike okoli večji proizvajalcev kot so: Gorenje, Rade Končar, Energoinv« EI-Niš, Standard in Sloboda, ki drže okoli 90 % jugosl vanske proizvodnje električnih aparatov za gospodinjsh Ker so plani proizvajalcev zelo veliki in večji kot jih lahl jugoslovansko tržišče absorbira, se bo nujno potrebno p: usmeriti v izvoz. Sporazum proizvajalcev elementov za avtomatizacijo Po podatkih poslovnega združenja za avtomatizacij »UNIMATIK« pri Zvezni gospodarski zbornici je bil 2.ji ja 1971 podpisan dolgoročni sporazum o sodelovanj 12 jugoslovanskih proizvajalcev elementov in sistemov i avtomatizacijo. Sporazum so podpisali: Energoinvest, Rač Končar, Prva petoletka, M. Pupin, Iskra, 14. Oktobar, Rui Cajavec, Teleoptik, Tovarna industrijske opreme, ATM, E Niš in Prva iskra. Sporazum predvideva skupni plan razvoja celotne gp pacije. Mini computerji iz Buj Elektronski računalniki iz Buj predstavljajo preseneč nje na tržišču digitalnih naprav in so proizvod novel obrata »Digitron«, ki ga financira »Buje-export«. »Digitroi bo v začetku proizvajal 20 različnih tipov elektronski računalnikov, kasneje pa bo asortiman razširil. Proda, računalnikov bo prevzel »Buje-export«. Direktor Ivan Rov je izjavil, da imajo zasigurano prodajo za pet let nap« Računalnike nameravajo tudi izvažati. Gospodarstvo skozi statistiko Industrijska proizvodnja je v maju počasneje rasla to v aprilu — 10,1 % napram 12,4 % v primerjavi s popiti»1 mesečno proizvodnjo v letu 1970. Nadaljevala pa se je 4 namična rast osebne potrošnje v nasprotju z industnjsk potrošnjo, kjer se trend zmanjšuje. Odraz takih gibat blagovno-denamih odnosov se kaže v zvišanju cen in ® nanjetrgovinskem deficitu. V maju je, ob rahlem porastu uvoza, izvoz pokriv. samo 48% uvoza, medtem ko je v letu 1970 pokrival 67 uvoza. V prvi polovici junija je bil izvoz manjši za oko 35 % in izvoz za okoli 7 % v primerjavi z istim obdobje: lani. Ugotavljamo, da se je v drugi polovici junija nadal; valo zaostajanje izvoza. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo v P vih petih mesecih izvoženo za 9.587 milij. din blaga in u« ženo za 19.804 milij. din; tako je ustvarjen deficit Ih-1 milij. din (681,1 milij. $). 5-mesečni jugoslovanski izvot letu 1971 je bil v primerjavi z lanskim letom manjši -2%. medtem ko se je uvoz povečal za 36%, oz. deficit . 111,1 %. Izvoz na konvertibilna področja je za 8 % ma«! kot v istem obdobju lanskega leta. Kot doslej sestavljajo največji del uvoženega blaga vedno reprodukcijski izdelki v vrednosti 12,5 mira. s porastom 28 %. Drugo mesto zavzemajo proizvodi ■ investicijsko potrošnjo v vrednosti 4,18 mlrd. din m s P večanjem za 27 %, medtem ko je uvoz proizvodov za sil® potrošnjo v vrednosti 3,11 mlrd. din narasel za 41 %■ u reprodukcijskega materiala je v celotnem uvozu zastoj s 63 %, s tem pa se je njegova udeležba povečala za v primerjavi z lansko maso uvoza v petih mesecih DOPISUJTE V ISKRO! Po sprejetju programa za nadalnje delo, je občni zbor izvolil nov odbor, v katerem bodo delovali tovariši: Miiar Mitrovič, Edo Zajc, Rado Kukovec, Slavko Fon in Anton Jež. V dneh 22. do 25. julija je sindikalni odbor ZP Iskra priredil izlet v CSSR z dvema avtobusoma. Zaradi dolžine, bomo zapis z izleta, ki ga je prispeval udeleženec Pavel Jereb iz ZZA, objavili prihodnjič. Na sliki: izletniki na trgu v Čeških Budejovicah Člani ZB NOV Avtomatika Pržan so zborovali V petek, 16. 7. 1971, so se I v lovski koči VODICE sestali f ¿lani aktiva ZB NOV ISKRA '• - AVTOMATIKA, Ljubljana-j pržan z namenom, da položijo račun dosedanjega dela in si postavijo nadaljnje naloge za svoje delo. Okolje, ki so ga izbrali za svoj sestanek to je, na robu rašiških go-idov, jc res vplivalo na tovariško razpoloženje in so ob tem laže obudili spomine na svoje partizanske dni, saj ; je bila Rašica, lahko rečemo, , zibelka slovenskega partizan' stva. K temu je še pripomo-j gel prvoborec Janez Kimovec, sekretar org. ZB NOV j Bukovica-Sinkov turn, ki je ; na kratko orisal borbo v tem kraju in pozdravil občni zbor. Poročilo o delu je podal dosedanji predsednik Janez Šebenik. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bila or-1 ganizacija zelo aktivna, saj je i delovala na vseh področjih, tako v samoupravljanju — skrbi za človeka in političnem področju. Iz tega sledi, da je ta organizacija v tovarni potrebna, ker ni le sama sebi namen, temveč poleg ZK in sindikata, močan či-nitelj pri utrjevanju naše samoupravne družbe. Iz poročila in razprave jc bila izražena še nujnost po večji afirmaciji članstva in skrbi za človeka, kajti zgodi se, da so člani ZB včasih potisnjeni ob stran. Zato morajo biti člani enotni in se afirmirati tudi s svojim delom. Ob zaključku občnega zbora sta prisotne pozdravila še direktor Avtomatike Andrej Pardubsky, dipl ing. in sekretar tovarne Karel Dimeč ki sta prisotnim zaželela mno uspehov pri nadaljnem delu in obljubila od uprave tovarne vsestransko pomoč. Nato je sledila skromna zakuska in veselo razpoloženje pri čemer je stari partizanski godec Stane Laharnar potegnil svoj meh in zaigral partizanske viže. K. R. Prijeten piknik kolektiva »Elektromotorji« na Jelovici Sindikalna organizacija v naši tovarni elektromotorjev v Železnikih je že nekaj let sem med drugim dokaj aktivna tudi na področju organizacije rekreacije zaposlenih. Po oddelkih vsako leto pripravijo izlete, za katere se ogrejejo delavci v teh oddelkih, pri čemer sindikalna organizacija plača vožnjo z avtobusom do 200 km. Medtem ko so delavci iz tehnološkega in razvojnega sektorja svoja letošnja izleta ž< opravili in se ju je udeležilo po trideset članov kolektiva, so se letos orodjarji odločili za izlet v Dolenjske Toplice. Udeležilo se ga je 45 delavcev, zadnjo soboto v avgustu pa se bo 90 članov kolektiva iz oddelka montaže z dvema avtobusoma zapeljalo na izlet do Semiča, kjer si bodo ogledali proizvodnjo kondenzatorjev in rekreacijski center semiškega kolektiva ob Kolpi. V nedeljo, 25. julija, pa je sindikalna organizacija tovar- ne v Železnikih organizirala dobro pripravljen in uspel piknik na prijetni jasi na Jelovici. Piknika se je udeležilo nad 500 članov delovnega kolektiva in njihovih svojcev in je ob idealnem vremenu, odlični organizaciji in zares prijetnem vzdušju udeležence vsestransko zadovoljil. Piknik se je začel ob deseti uri in na Jelovico sta vozila avtobusa iz škofje Loke in Železnikov, razen z njima pa so se člani kolektiva pripeljali tudi z lastnimi vozili in tako je skozi tišino jelovi-ških gozdov pribrzelo kar blizu 80 osebnih vrv':i Na prostoru za potnik, ki po svoji velikosti in legi odlično ustreza za takšne prireditve, so organizatorji pripravili prostorno plesišče, oder za godce in tri stojnice. Že ob prihodu prvih udeležencev', se je od največje izmed njih dvigal obetajoč dim; tu so namreč že pripravljali čevapčiče, katerim tako po okusnosti, kakor tudi po številu v porciji vse priznanje. No, prav za prav priznanje obema »avtorjema«, ki sta s čevapčiči prav lahko zadovoljila vsakega udeleženca in, kar je še pomembno, tudi ko je bil ob stojnici naj-(Dalje na 8. strani) llllU|!!li!i!iII!lillllUlUfii staranja, upokojevanja, sistematičnega zdravljenja Pd. pri nas, razen seveda Nekaterih strokovnih služb, Od poklicnih socialnih delav-?ev, zdravnikov in drugih, ki S£v<;da sprotno rešujejo nastale probleme in težave Iju-! nasploh, še posebej starih rjudi. Dotaknila bi se ene najpomembnejših tem tega po-rocja — to je »Socialne varnosti« ljudi, naspi0h, še Posebej starih ljudi, saj je to aeo temeljnih ciljev eko-°niske in socialne politike katerekoli družbe — naše še posebej. Socialna varnost ljudi ne more biti in ni odvisna od posameznika, od njegovega prizadevanja, temveč predvsem od splošnih družbenih razmer, ekonomske razvitosti dežele in prevladujočih družbenih odnosov. Borba za ekonomski napredek te torej tudi borba za večjo socialno varnost. Saj se problem socialne varnosti starih ljudi pri nas vedno bolj zaostruje. Vzrokov za to je več, naštela bi le nekaj važnejših: (Podatke povzamem iz referata podpredsednika ISS tov. Vinka Hafnerja): — občutno povečanje poprečne življenskc dobe prebivalstva. Le-ta je znašala že ob štetju prebivalstva v letu 1961 v Jugoslaviji 62 let pri moških, 65 pri ženskah. Žal še ni dokončnih tozadevnih podatkov iz letošnjega štetja, vendar lahko predpostavljamo na podlagi predhodnih računov, da sc je življenska doba (poprečna) v Sloveniji zopet precej povečala. Že v letu 1961 je bilo prebivalcev starih 60 let in več 196.000 ali 11,9% vsega prebivalstva, v letu 1971 pa jih je bilo že okrog 251.000 ali 14,5 %. Prebivalcev starih 65 let in več pa je zdaj že okoli 168.000 ali 9,7 % vsega prebivalstva. — Visoka zaposlenost prebivalstva v Sloveniji, saj je zaposleno kar 31 % vsega prebivalstva od vseh zaposlenih pa jc kar 41 % žensk. Takšna zaposlenost prebivalstva, žensk pa še posebej, pomeni na eni strani večjo nacionalno produktivnost dela, s tem večjo družbeno blaginjo, na drugi strani pa pomeni reševanje vitrstva otrok ter varstva in splošne skrbi za stare ljudi ter terja seveda povečanje družbenih oblik varstva. — In ne nazadnje pospešeno razpadanje družinskih vezi med starši in otroki, ki se kaže na eni strani v očitni težnji k razdvajanju na mlade in stare družinske oziroma gospodinjske skupnosti, po drugi pa zmanjšani skrbi otrok za socialni položaj ostarelih ljudi. Kakorkoli bi hoteli moralno obsojati take težnje, so te vseeno odraz nekih objektivnih ekonomskih in socialnih dogajanj. Zato jih moramo take jemati in jih realno upoštevati tudi pri uveljavljanju napredne socialne politike na področju varstva starih ljudi. Ob vseh naštetih okoliščinah pa je očitno, da vsi naši ukrepi za zagotovitev socialne varnosti starih ljudi vedno bolj zaostajajo za dejanskimi potrebami, ki vedno bolj naraščajo. Tu gre včasih, poleg vseh prizadevanj tudi za pomanjkanje ustreznega družbenega razpoloženja, organiziranosti in načrtnosti pri reševanju teh problemov. Eden najpomembnejših dejavnikov socialne varnosti vseh ljudi, starih še posebej, jc pokojninsko invalidsko zavarovanje. Zato je tudi zelo važen ukrep za okrepitev socialne varnosti upokojencev vsekakor izpopolnitev sistema financiranja pokojninsico-invalidskega zavarovanja in seveda tudi usklajevanja pokojnin. Seveda pa so pri vsem tem velike težave, saj so skupni izdatki pokojninsko invalidskega sklada znašali v letu 1970 1 milijardo 700 milijonov din ali 19,6% osebnega dohodka vseh zaposlenih, ali okrog 6,4 % družbenega proizvoda Slovenije. Lep uspeh Branka Vrhovca V soboto, 12. junija 1971 je v letnem gledališču niške trdnjave potekalo zaključno lepotno tekmovanje »Najlepši ATLET-71« v Jugoslaviji. Izmed 15 kandidatov, ki so se potegovali za ta naslov, je Branko Vrhovec iz tovarne »Elektronika« v Horjulu zasedel tretje mesto. Ker me je zanimalo, kako je s to atletsko gimnastiko v Sloveniji in kakšne so težave s tem športom, sem Branku zastavil nekaj vprašanj: Kar sam se predstavi našim bralcem! Branko Vrhovec, star sem 22 let, doma iz Horjula, zaposlen v Iskri v Horjulu. Koliko časa se že ukvarjaš s tem športom? Z atletsko gimnastiko se ukvarjam bolj ali manj intenzivno že 6 let. Sprva sem težil le k fizičnemu izpopolnjevanju, leta 1968 pa sem prvič poizkusil tudi na tekmovanju. Dobre in slabe strani tvojega športa? Z dohodki iz pokojninskega zavarovanja se pretežno preživlja okoli 10% vsega prebivalstva, skupno z družinskimi člani pa okoli 16% vsega prebivalstva v Sloveniji. V Sloveniji je bilo v letu 1970 skupno 170.000 upokojencev, od tega 50% starostnih, 24% invalidskih in 26% družinskih. En upokojenec je prišel na 3,5 aktivnih zavarovancev. Poprečna starost starostnih upokojencev je znašala pri moških 57, pri ženskah pa 55 let, poprečna doba uživanja pokojnine je znašala pri moških 18, pri ženskah pa 22 let. Zato je predvsem potrebno z izpopolnitvijo sistema financiranja zagotoviti zadostne in stalne finančne vire pokojninskega sklada. Izpopolniti je tudi nujno sistem vsklajevanja pokojnin saj so zaostajale pokojnine nekaterih poklicnih kategorij celo za 30 in več odstotkov za novoodrejenimi pokojninami istih poklicev, oz. kategorij. Atletska gimnastika je poznana tudi pod imenom »bodybuilding«. Sodi med mlajše športne panoge in je še marsikomu nepoznana. Postati dober atlet, ne pomeni tu pa tam malo raztegovati »fedre«, pač pa redno in sistematično trenirati z utežmi (po več ur na dan) in imeti nadvse strog režim v prehrani. Tu je potem še telesna konstitucija, razmere v katerih treniraš in drugo. Slabša stran tega športa je, da zahteva veliko časa in precej odrekanja. Po drugi strani pa atletska gimnastika nudi poleg pospešene krepitve mišic, tudi utrjevanje zdravja, boljše razpoloženje itd. Imaš kaj pripomb na tretje mesto, ki si ga dosegel v Nišu? Dasiravno sem pričakoval bolji>o uvrstitev, sem zadovoljen tudi s tretjim mestom. Sicer pa velja reči, važno je sodelovati, ne zmagati. Gerontologija — veda o problemih biološkega staranja ljudi — kot združenje, ki se je pravkar ustanovilo, si bo prizadevalo, da se pri upokojevanju čimbolj upošteva biološko starost. Seveda pa je potrebno z. vsemi razpoložljivimi sredstvi (preventivnimi pregledi, testiranjem starejših delavcev itd.) zavirati prehitro biološko staranje — doseči ali pa celo preseči koledarsko starost. Kot sem že omenila, se gerontologija kot veda ukvarja predvsem z omenjeno problematiko, medicinsko, socialno obravnavo starih ljudi z vsemi njihovimi problemi, navadami, specifičnostmi raznih področij, kategorij in posameznikov. Prav zaradi tega je ustanovitev gerontološkega društva oz. združenja, zelo pomembna in dobrodošla pridobitev pri nas, saj se bo ukvarjalo kot združenje načrtno sistematsko in akcijsko s problematiko starih ljudi in upokojevanje. I. Kukovec Kako je s tem športom v Sloveniji? Kot sem že omenil, ta šport nima prave veljave pri nas, mislim pa, da ga bi bilo treba popularizirati. Zahodne države (od koder tudi izvira), že leta masovno prirejajo podobna lepotna tekmovanja, ne samo amaterskih, ampak zadnje čase tudi profesionalnih vrst. Tako se vsako leto potegujejo najboljši, (lani je bila gostiteljica prav Jugoslavija), v Londonu pa se vsako jesen odvija tudi tradicionalno tekmovanje samo profesionalnih vrst. Kaj priporočaš mladim fantom, ki bi imeli radi lepe postave? Cim več gibanja, svežega zraka, zdrave hrane in sproščenosti. Zadnje čase je pa moč kupiti tudi strokovno literaturo, ki zajema telesno kulturo. Franci Končan Zaradi I. osnutka samoupravnega sporazuma na 4. in 5. strani, smo nekatere sestavke morali prihraniti za naslednjo številko. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj ISKRA — Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana, Stegne št. 17 v ZP Iskra Kranj razglaša prosta delovna mesta za 15 NK DELAVK za priučitev dela v montaži obrata Feriti 2 NK DELAVCA za delo pri stojih v obratu E-riti Delo se opravlja po normi, ter v dveh izmenah. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh od dneva objave razglasa na Kadrovsko službo tovarne Ljubljana, Stegne št. 17. i!iiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiimiiiiiii!iiiiiiiiiiii:iii!!iiiiiiiimiiiiimmiiiii